Književnost in umetnost. —k Dr. Vinko Šarabon, Zgodovinske anekdote. Slovenci nimamo doslej šc nobene zbirke anekdot. kakor jih imajo drugi narodi, Francozi, Angleži, Nemci, Rusi. Dr. Šarabon je zbral anekdote, ki so bile raztresene po raznih številkah Mentorja in jim dodal še precej novih. Anekdote so urejene pod poglavji, kakor »Dobro srce«, »Domišljavost, Hudomušnost, Nesramnost, Ponos, Zatajevanje, Moška beseda« itd., 20 takih poglavij obsega Sarabonova knjiga. Naiveč je zgodovinskih, saj pisatelj je znan zgodovinar. Zastopana ie pa tudi literatura, gledišče, medicina, vojaštvo, dijaštvo itd. Vsakdo pride na svoj račun. Pisatelj se je ravnal po Goetejevem izreku, da vsakdo pride na svoj račun pri onem, ki nudi raznovrstno blago. Resen mož in veseliaček, izobražena dunia in priprosta žena vsak bo dobil nebroj anekdot, ki mu bodo ugajale. Pri nekaterih občudujemo fino poanto, pri drugih hudomušnost, pri tretjih duhovitost, pri nekaterih sili poučna stran v ospredje, druge zopet izvabijo smeh na še tako mrk obraz. Kdor se hoče prav do solz nasmejati in pa objednem brati vrlo poučno čtivo, naj seže po tej krasni zbirki, ki se odlikuje tudi po lepi slovenščini. Knjižica spada v vsako šolsko knjižnico, ker nudi mnogo poučnega in vzgojnega, a je • objedncm tudi redkost, ki spada med naše humoristične spise. Tudi čitalnice bodo naročile več izvodov, isto tako naša izobraževalna društva, ker bodo Ijudje prav pridno posegali po tej velezabavni in objednem poučni kniigi. —k »Vojnički bukvar sa čitankom« je naslov kniigi tiskani v cirilici za vojake analfabete in za one ki se hočejo naučiti srbskega jezika. Ni pisal ta bukvar strog pedagog, temveč plemenita srbska duša oficirja g. potpukovnika Voj. D. Kostič-a. Z začudenjem lista človek to lično knjigo in se sprašuje, kako je mogoče da je znal oficir vajen le orožja tako spretno sestaviti ta bukvar. Čitanka je zelo obširna in zelo originalna. Vse slike za ponazorovanje črk so iz vojaškega življenja n. pr. šotor, epoleta, top itd. Veliko gre priznanje g. pisatelju, kajti tmd je moral biti velik, predno se je sestavila tako lična in bogata vsebinska čitanka. Poleg zemljepisa, zgodovine, iimnega obdelovanja zeinlje, higijene, osnovnega računstva je tudi del čitanke posvečen leposlovju, — velik korak naprej je dosežcn s to knjigo srbskemu delu našega troplemenskega naroda, kajti žalpstni znaki analfabetizma so le žalostne priče stoletnega robovanja. Človeku se zdi, da je pisatelj z izdanjem knjige hotel vojnikom reči: »Rešili ste se telesnega suženjstva, rešite se duševnega.« Gotovo bo ta knjiga rodila stoterni sad in v metodično - didaktičnem smisu ne zaostaja prav nič za modernim duhom.