Poštnina platana v gotovini. Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto. Cena posamezni številki Din. —>50. TRGOVSKI LIST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OP'*' Drednlfitvo In upravnlštvo }e v Ljubljani, Gradišče Stev. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo. — Štev. pri čekovna „ - «1.953. — štev. telefona 552. Naročnina ta ozemlje SHS» letno D 60*—, za pol leta D 30*—, za četrt leta D 15*—, mesečno D 5*— ^ cA^- . — Plača In toži Be v Ljubljani VA - LETO V. LJUBLJANA, dne 17. junija 1922. ŠTEV. 72. List stane od 1. marca 1922: celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). Ali je znanje zakonov potrebno za trgovca? Že večkrat smo slišali očitek, da se bavi naš list preveč z zakoni, da žrtvujemo preveč prostora razmotri-vanju in razlagapju naredb, ter se tako nudi čitateljem suhoparno in dolgočasno čtivo. Očitek, ako ga smemo tako imenovati, je upravičen, in priznati moramo, da prinašamo mnogo — nikakor pa ne preveč — gradiva iz polja naše zakonodaje. Tudi radi priznamo, da je tako čtivo dolgočasno, toda drugo vprašanje je, ali ni to koristno, ali ni znanje zakonov za vsakega človeka, a osobito za trgovca ne-obhodno potrebno? Vsakdo bo moral priznati, da mu je v tem ali onem primeru neznanje zakona škodilo, ali vsaj da bi mogel imeti marsikdaj večje ali manjše koristi, ako bi poznal vsa zakonska določila. Sicer si more človek v navadnih, privatno-pravnih slučajih že s tem pomagati, da se v dvomljivih vprašanjih obrne do odvetnika, kajti navadni privatno-pravni promet se giblje v bolj ali manj mirnem, počasnem tempu. Ako hoče kdo n. pr. napraviti testament, ima navadno vsaj — ako tudi ne vedno — časa dovolj, da vpraša, kako naj se napiše poslednja volja, da bo veljavna; povejo mu, da je po naših zakonih veljavna poslednja volja, ako jo napiše in podpiše zapustnik lasnoročno; drugi spet izve prvič v življenju, da mora biti poslednja volja, ako je ne napiše in podpiše zapustnik sam, podpisana po treh pričah. Tudi roki, v katerih se morajo uveljavljati pravice, da ne zastarijo, niso v navadnem privatno pravnem prometu tako kratki, dai ne bi pre-ostajalo interesentom zadostnega časa, da se informirajo in posvetujejo pri odvetniku, ali pri kakem drugem človeku, ki ima pred njimi to prednost, da pozna zakone. V trgovskem prometu so pa razmere znatno drugačne nego v navadnem, zasebnem prometu. Trgovcu ni pri opravljanju svojih opravil dopuščeno, da razmišlja predolgo. Specielno trgovski promet zahteva, da se pogodbenik takoj odloči za to ali ono. Trgovske posle je treba večkrat še v istem dnevu rešiti, in tukaj velja v posebni meri pregovor: »Jura vigilantibus scripta« (prava) so napisana za one, ki bdijo). Seveda bi bilo smešno zahtevati, da se vsakdo podrobno seznani z onim ogromnim, težko razumljivim zakonskim materijalom, s katerim nas dnevno zalaga naša zakonodaja, vsaj so danes o veljavnosti različnih naredb celo naši juristi-strokovnjaki večkrat v zadregi. Zakonodajni stroj deluje pri nas prehitro in tako se zgodi, dat narase večkrat o posameznih vprašanjih toliko naredb in sklepov, da ne najdejo izhoda niti najboljši juristi. Poglejmo si samo reguliranje našega prometa z devizami in valutami. Koliko naredb se je že o tem izdalo! Ali jih vsi trgovci poznajo? Danes ima n. pr. kdo zelo dobro ponudbo iz inozemstva, rabi pa tukaj tujo valuto, kaj naj napravi? Ali mu je popolnoma dobro znana pot do deviznega odbora, da jo bo napravil brez večjih stroškov in zamude časa? Poglejmo si uvozno prepoved za luksusno blago, tudi tukaj se je nabrala že kopica rešenj in sklepov, poglejmo različne davčne naredbe itd. To so vse strani, ki povzročajo trgovcu ogromno zamudo časa in včasih zelo veliko stroškov, ako jih ne pozna. Da bi se pa vsakdo moral spoznati v tem labirintu zakonov in naredb, to ni pač mogoče zar htevati. Da pomagamo v tem oziru trgovcem, ter jim podamo čim jasnejši pregled o aktuelnih pravnih vprašanjih, smo si vzeli dolžnost, da pazno motrimo našo zakonodajo, da pazimo na nove zakone, na zakonske spremembe, ter jih v našem listu v skrčeni a razumljivi obliki obrazložimo, tako da jih more vsak lahko razumeti. Seveda prinašamo pri tem samo določila, ki se tičejo trgovine, te pa prinašamo točno tako, da zado-bijo čitatelji našega lista jasen pregled o vseh novih naredbah. Ako je bilo kedaj, je danes, pri tej labilnosti pravnih razmer potrebno, da trgovec pozna vsako vladino naredbo, ki se tiče trgovine. Prej je bil med razgla-šenjem zakona in terminom, ko je stopil v veljavo, vedno dovolj dolgi rok na razpolago, da se je med tem časom trgovec o vsebini zakona že kje informiral, danes pa tega ni. Zakoni zadobijo danes navadno veljavo že z dnevom, ko se razglasijo v Službenih novinah, torej še prej, nego jih mi slišali. Službene novine pa razen uradov skoro nikdo ne dobi v roke. Tn tu si šteje naš list za dolžnost, da informira in poduči čitatelje takoj o vsaki važnejši spremembi, ki utegne interesirati trgovca. Toda ne samo to, s kritiko in pri-občitvijo želj našega1 trgovstva smo že tildi dosegli, da se je ta ali ona naredba s strani vlade spremenila, popravila. To naj bi bili v kratkem razlogi, ki nas silijo, da se v listu bavimo tudi z zakonodajo, in mislim, da so to dovolj tehtni razlogi, da smemo po tej poti nadaljevati. Trgovec, ki redno čita zakone in naredbe, priobčene v našem listu, si bo prihranil marsikatero neprijetnost, prihranil si pa bo tudi mnogo časa in denarja. Razmere v Avstriji. Avstrija stoji pred razsulom, državna uprava, sploh cela državna struktura poka in tragedija samostojne Avstrije se bliža koncu. Vsled velikanskega, več sto miljard znašajočega deficita v državnem: proračunu in zbog konstantnega tiskanja novih bankovcev se nahaja avstrijska valuta že dolgo časa na poševni deski, na kateri neizogibno pada, sedaj z večjo, sedaj z manjšo hitrostjo. Padanje avstrijske valute zasledujemo že dovolj časa in zdelo se nam je skoro naravno, tako da ni to vzbujalo nobene posebne pozornosti, a zadnje dni je postal ta padec tako rapiden, da je vzbudil grozno paniko v Avstriji sami, a največjo pozornost v zunanjih gospodarskih in političnih krogih. S posebna pažnjo motri Brlim razvoj dogodkov v sosednji republiki in nemška preša prinaša dolge članke o deruti avstrijske valute, ter pripravlja javno mnenje na dogodke, ki znajo priti tudi nepričakovano, kar čez noč. V zadnjem času je stala nemška politika na stališču, da je bolje, da se s podrobnim, marljivim in tihim delom pripravlja teren za poznejši razvoj. Nemčija si je vzela nalogo, da pomaga Avstriji v kolikor ji bo mogoče, da ščiti in stremi vsaj začasno njeno samostojnost, zato ji je dovolila posebne olajšave glede obmejnega prometa in druge prednosti. To tiho in marljivo delo, ki pripravlja in pričakuje odločilne korake še le v bodočnosti, so dogodki zadnjih dni prehiteli in pričakuje se z napetostjo, kakšen razvoj zavzamejo dogodki v prihodnjih dneh. Brez dvoma ni najti danes med nemškimi politiki, ki zavzemajo važnejša mesta niti enega, ki bi bil proti priključitvi Avstrije k Nemčiji in sleherni Nemec želi, da se to izvrši raje prej, nego pozneje. Edina ovira za uresničenje, priključitve je mirovna pogodba, ki je uničila politično samostojnost Nemčije, a ji je osobito glede priključitve-nega vprašanja popolnoma zvezala roke. V bojazni, da ne bi kršitev mirovne pogodbe prečrtala vse projekte in bi se z eventuelno okupacijo Avstrije po zavezniških četah položaj republike še poslabšal, najdemo še tu pa tam v nemških listih pozive, ki opominjajo mase k treznosti, ki jim prigovarjajo, naj bi ste tega vprašanja še začasno ne dotikali, pri tem se pa povdarja, da se bo mirovno pogodbo respektiralo toliko časa, dokler se v njej vidi vsaj navidezno garancijo za mir, nikakor pa se ne bo moglo dopustiti, da se zbog nedotakljivosti mirovnih pogojev prepusti Avstrijo boljševizmu ter neizogibni pogubi, kateri bodo sledile anarhija, lakota itd. Kakor vse kaže, je zavzela Nemčija v tem vprašanju za sedaj popolnoma pasivno stališče in so nje na-daljni koraki odvisni od tega, kaj na- Podltetek. Ing. M. Savič: Kalu Industrija In obrti. (18. nadaljevanje.) Dajanje koncesij žgalnice bi se moralo omejiti na zadrugarje in na narodno zanesljive ljudi že iz strategničnih ozirov za slučaj vojne. V žgalnicah je skoro vse strokovno izobraženo osobje tuje in koncesijonarji so popolnoma vsi tujci. Mi bi potrebovali, da bi se uredila pri eni moderni žgalnici kakor je gospoda Arka v Zagrebu strokovna šola za izdelovanje in rafiniranje alkohola' In samo pod tem pogojem, bi se mu dovolila tudi nadalje . dosedanja letna produkcija 60 do 70.000 hi. V tako žgalnico bi se imelo sprejemati v svrho strokvne izobrazbe absolvirane kemi-čarje visokih ali srednjih šol kakor tndi naše mojstre, ki se rekrutirajo iz naroda, da bi se prvi praktično izobrazili, drugi pa praktično in teoretično Predno bi se osnovala taka §o!a, pa bi bilo treba pošiljati našo mladino na študije v špecijalne šole za izdelavo alkohola v inozemstvo. Vsem žgainicam bi se moralo obvezno podpisti da so dolžni sprejemati Srbe Hrvate Slovence, kot strokovno osobje v svoj h obratih. Poljedelske žgalnice bi se imelo dovoliti samo po kontigentu province in pravilno razmestiti po krajih brez ozira na to ali je posestnik zemljišča ali" ne samo, da dokaže, da ima predplačnika, ki bo porabljal odpadke za živinsko krmo. Kolikor bi poljedelske žgalnice delale za eksport, smejo delati tudi preko 2.000 hi letno, ako so v stanju več producirane koiičine izvoziti v inozemstvo. Industrijskim žgainicam se mora dovoliti, da smejo iz istih produktov, kakor poljedelske žgalnice izdelati 2000hl, ostalo pa smejo izdelati za izvoz ali predelavo teh proizvodov in s:cer od poljedelskih proizvodov kolikor hočejo, od melase pa le določeni kontigent pod pogojem, da se alkohol, ki je izdelan iz melase mora vedno izvoziti odnosno predelati v tehnične svrhe. Za melaso se ne bi smelo dovoljevati izvoz v inozemstvo. Ako bi se izkazalo, da je število 2.000 hi za pojedino poljedelsko žgalnico za notranji kon-znm prevelik, moralo bi se ga zamnjšati na poprečno mero in sicer 700, 900 in 1500 hi letno. Alkoholna industrija je poljedelska industrija ker tovarne predelujejo kmetijske proizvode, kakor pokvarjeno koruzo, in pokvarjeno žito, sladkorno repo in krompir. Razen tega dajejo odpadki te industrije izvrstno živalsko krmo in omogočujejo prehrano velike množine ?ivine in s tem tudi znatno produkcijo gnoja. Na ta način se omogočuje boljše izkoriščanje pokvarjene koruze, kako tudi razvoj racijorialnega poljedelstva in živinoreje. Potom poljedelskih žgalnic alkohola bi se dalo v naših ravninah, kakor na Lijevskem polju, Glamaču, Gaškem Sjeniškem polju in Vlasiniji itd. uvesti pridelovanje krompirja v velikem v svrho predelave v alkohol in porabiti odpadke za prehrano živine, kar bi izvanredno dobro prišlo v prid poljedelstvu in intenzivnemu živinorej-stvu. V takih podobnih krajih na Češkem so poljedelske žgalnice napravile čudeže za razvoj kmetijstva In živinoreje. Industrijske žgalnice predelujejo melaso in alkohol in delajo na ta način kulturo repe bolj rentabilno. Iz tega se vidi kako važne so tovarne za alkohol in da je treba obrniti nanje pozornost vseh gospodarskih krogov. II. Produkcija alkoholnih pijač razen vina pri nas. Pri nas se proizvajajo in konzu-mirajo dve vrsti alkoholnih pijač izvzemši vino. in sicer iz| sadja kakor žganje, tropinec in konjak al! pa pijače, ki so izdelane iz alkohola, kakor liker, rum. konjak in podobni. Sadnega žganja se izdeluje in porabi največ v Srbiji in Črni gori, kjer se zanje ne plačuje nikakih davkov, potem v Bosni in Hercegovini in sicer slivovka in tropinec istotako na Hrvaškem in v Slavoniji; v Dalmaciji tropinec in podobno tudi v Vojvodini in Sloveniji. Koliko znaša produkcija žganja, slivovke in tropinca v Srbiji ni znano. Toda je zelo znatna, ker je to priljubljena narodna pijača, posebno v obia-ženejši obliki takozvanega mehkega žganja, ki odgovarja vsebini alkohola v dobrem vinu. Razen tega je Srbija pred vojno potrebovala tudi okrog 2,300.000 kg za pijačo specijelno za južno Srbijo, ker je pravijo glede Avstrije zavezniki, ali ji bodo sedaj ob koncu še pomagali ali bodo skrižanih rok pričakovali konec katastrofe. Avstriji se obeta kreditna pomoč iz raznih krdjev; obeta se ji zunanje posojilo v Čehoslo-vaški, v Angliji, v Franciji in v Italiji, toda težko bo najti človeka, ki bi hotel zabiti žebelj v tujo, potapljajočo ladjo. Slednjič pa, tudi ako bi se z denarno pomočo iz inozemstva, s skrajnim vairčenjem, ki bi obstojalo v prvi vrsti v takojšnji večji redukciji uradništva, bi bila to le injekcija, ki zamore olajšati bolečine umirajočega, ki pa nikakor ni v stanu ga rešiti smrti. Da pride do katastrofe, tudi ako ne že takoj, je prepričan vsak, tudi največji avstrijski optimist, kakor je tudi vsak prpričan o tem, da mora priti do ujedinjenja Avstrije z Nemčijo. V Avstriji in v Nemčiji so za to že vse priprave gotove in pri-klopitev se bo izvršila brez vsakih težkoč. Kaj porečemo mi k temu? Ali nismo dobili v tem oziru že toliko lekcij, da bi postali lahko treznejši in da bi se morali s smotreno politiko pripravljati na dogodke, ki morajo kot naravna posledica sedanjega gospodarskega položaja neizogibno slediti, da ne pridemo tudi to pot prepozno. Ko bodo dejanja že dovršena, nam bo s protestnimi shodi in z žalnimi manifestacijami pomagano bore malo. Delati je treba, dokler je še čas. Nudi se nam prilika, da enega onih žalostnih mejnikov v zgodovini razvoja naše mlade države popravimo, da zacelimo rane, ki nam jih je prizadel koroški plebiscit. Pustimo vsako negativno delo, in posvetimo vsaj del one energije, katero žrtvujemo v strankarskih osebnih bojih, skupnemu pozitivnemu delu, da si ustvarimo ugoden teren in nas dogodki, ki bodo imeli za našo državo več pomena kakor za katerosibodi drugo državo, ne zalotijo — nepripravljene. Trgov, pogodba med Italijo in Rusijo. Italijanski listi so komaj zadnje dni prinesli besedilo italjansko-ruske trgovinske pogodbe, podpisane v Genovi dne 24. maja 1922. Po predmetih, katere vsebuje pogodba, jo smemo deliti na tri dele: I. Pravice glede vpotovanja in bivanja. V svrho poglobitve trgovskih odnošajev med pogodbenima državama, se zaveže vsaka, da dovoli upo-tovanje državljanov druge v svoj teritorij, da tam izvršujejo trgovske posle ali kako delo, in to pod pogoji, ki so določeni za upotovanje tujih državljanov v dotične kraje in pod pogoji popolne reciprocitete. Državljani ene pogodbenih držav, kateri so dobili dovoljenje za upotovanje v svrho trgovine in dela v drugi državi, imajo pravico da tam bivajo, da izvršujejo trgovino, ustanovijo industrijsko pod- bila poraba žganja večja kakor produkcija, posebno v onem času, ko se je češple dobro plačalo. Alkohol se je porabljal za izdelavo umetne slivovice in tropinca. V Srbiji se je porabilo tudi nekoliko likerja katere so izdelovali navadno grški cincarji v Beogradu, Nišu in Skoplju, vendar je bil ta obrat proti konzumu slivovice in tropinovca neznaten. V Užicah in okolici so začeli meščani žgati brinjeve jagode namočane v slivovici in izdelovati iz njih brinjevec, kj se je kot »stomaklija« razširilo po celi deželi. V Užicah obstojajo ugledne tvrdke za brinjevec kakor g. Ata-naskovič, Kremič in Naumovič itd. Z alkoholnim in brinjevim oljem se je začelo v Beogradu ponarejati tudi brinjevec. V Bosni se žge slivovica, v Hercegovini pa tropinjevec, ki se žge v na-vadn;h kotlih, izmed večjih tvrdk producirajo žganje prvič delniška družba Bosna za izkoriščanje sadja in konzervno industrijo v Sijenkovcu, 2) Srbska gospodarska banka v Sarajevu, v Polju pri Derventi in Breževid pri Janji 3. Šalamon-Alkajlaj v Orašji, 4. Herman Vizler, Tuzla 5. Josip Oljcla, Goršžda. 6. Muslimanska banka in Sajdenfrau pri Sarajevu 7. „Pehar“ sadna žgalnica d. d. v Sarajevu. jetje ter opravljajo kakoršnosibodi duševno ali ročno delo, ki ni glasom veljavnih zakonov prepovedano. Te osebe so tudi oproščene od vsake, bodisi pomorske ali vojaške obvezne službe, kakor tudi od vseh denarnih pristojbin, Jcatere bi morali plačati namseto osebne službe. Državljanom pogodbenih držav je zajamčena svoboda dela, in ne bodo primorani da bi pristopili domačim organizacijam. Kavno tako jim je garantirana pravica uporabe pošt in brzojavov ter enakopravnost pred sodišči, kjer se bodo smeli posluževati po lastni volji izbranih odvetnikov. Vrednote, pravice, premoženje, premičnine in nepremičnine, ki spadajo državljanom ene izmed pogodbenih držav, in katere so ti legalno uvozili ali nakupili v drugi državi, se ne smejo nacionalizirati ali zapleniti. Zaplenitev se sme izvršiti samo na podlagi sodnij skega akta. Rekvizicije so dovoljene samo v slučajih nepremagljive sile, ali po naredbi centralnega oblastva proti primerni odškodnini. Določila glede industrijske svojine, o autorskem pravu literatov in umetnikov bode tvorila predmet posebne pogodbe. Obe stranki se zavežeta, da bosta obojestransko podpirale vsako italijansko podjetje v Rusiji in rusko v Italiji, ki je koristno razvoju trgovinskih in ekonomskih odnošajev med tema dvema državama. II. Klavzule glede petroleja. Z ozirom na važnost, katero ima za obe državi kritje v Rusiji italijanskih potreb nafte in petrolejskih produktov, se ruska vlada zaveže, da bo pravično upoštevala interese Italije pri novih koncesijah petrolejskih podjetij in pri podjetjih, katera bo ustanovila ruska vlada s pomočjo tujega kapitala v svrho eksploatacje ali transporta ruskih petrolejskih zakladov. Ravnotako se obveže italijanska vlada, da bo upoštevala potrebe ruske vlade glede dostave petrolejskih cistern v glavnih italijanskih pristaniščih. Glede uporabe brezžičnega brzojava so državljani ene strani popolnoma enakopravni z državljani druge strani. Tudi niso dovoljene nobene razlike v ravnanju napram državljanom ali družbam druge pogodbene države glede vsega, kar se tiče izvrševanja lcake industrije ali trgovine, obrti, poldelskih ali sploh kakih drugih del, glede delovanja bank, zavarovalnih družb v mejah, ki so dovoljene po zakonih dotičnih držav. Pgodbeni stranki se zavežeta, da bosta po možnosti olajšale medsebojno trgovino in ne bosta dovolile nobene izjeme napram katerisibodi drugi državi na škodo ene izmed dveh pogodbenih. Ta princip se bo posebno uporabilo pri določitvi zneska in načina plačanja izvozne in uvozne carine, eventuelnih pomno-ževalnih koeficientov, glede davkov, taks in glede vseh drugih notranjih pristojbin. Navigacija na Črnem morju. Glede navigacije se ima skleniti v roku 4 mesecev posebna pogodba, toda do tedaj so vse luke Črnega in Azovske-ga morja italijanskim parobrodom odprte. Prevoznine za izvoz iz ruskih pristanišč, se bodo plačale redno v tuji valuti, toda ako se jih mora plačati v momentu vkrcvanja, se jih bo plačalo v sovjetskih bankovcih po uradno določenem tečaju. Italijanska vlada bo pospeševala koncentracijo blaga, določenega za Rusijo in kupljenega neposredno od zastopnikov ruske vlade v italijanskih pristaniščih; ruska vlada se zaveže, da bo pri transportih blaga na račun ruske vlade iz italijanskih pristanišč v pristanišča Črnega in Azov-skega morja, ali obratno, dela prednost italijanskim ladjam, ako se ne bo za transport posluževala lastnih ladij. Italijanska vlada bo dala potrebno subvencijo za vzdrževanje mesečne zveze med pristanišči Trst ln Genova s pristanišči Čmega in Azovskega morja in ko dosežejo tovori, namenjeni iz ruskih pristanišč v italijanska: 50 odstotno tonažo posameznih parnikov, se bo vršila ta zveza dvakrat mesečno. Kot kompenzacijo za to progo se ruska vlada obveže, da bo dovolila uvoz italijanskih oranž in limon, ter njih izdelkov in da ne bo obremenila tega uvoza z uvozno carinsko tarifo, ki bi mogla ovirati trgovino. V važnejših pristaniščih Čmega in Azovskega morja, bodo imeli parniki vseh italijanskih družb, a oso-bito oni italo-ruskih družb za zunanjo trgovino, pravico vskladiščiti svoje tovore v carinska skladišča, kjer bo smelo ostati blago do 12 mesecev in s katerim se bo moglo poljubno manipulirati, ne da bi se moralo za to plačati uvozno carino ali druge carinske pristojbine. V tem roku se bo smelo vse vskladiščeno blago, ki ni namenjeno za Rusijo zopet izvoziti, ne da bi se moralo plačati kakšno carinsko pristojbino. Analogne pravice bodo vživale ruske dražbe ali posamezniki glede njih blaga vskladišče-nega v italijanskih prostih lukah in skladiščih. Dovolile se bodo tudi lahkote glede tranzitnega blaga, ki pasira italijanska pristanišča in je namenjeno v Rusijo, ali iz Rusije v druge države. Izključena je vsaka prednost, katero bi dovolila: ena izmed pogodbenih držav kakoršnisi-bodi državi na škodo druge, v kolikor bi se te prednosti tikale: 1. pogojev glede bivanja in naseljevanja državljanov ene pogodbenih držav v drugi državi. 2. glede trgovinskega prometa, vključno tranzit. 3. glede koncesij vsake poljubne vrste. 4. glede plovitve po morju in po rekah. Predstoječa pogodba je veljavna za cel teritorij sovjetske vlade in ž njo združenih republik. Določila preliminarne italo-ruske pogodbe, sklenjene v Rimu dne 26. dec. 1921, ostanejo v veljavi v kolikor jih ne spreminja predstoječa pogodba. Pogodba je veljavna za dve leti izza dneva podpisa in se bo automatično podaljšala od 6 do 6 mesecev, ako jo ne bo ena izmed pogodbenih držav odpovedala 6 mesecev pred za-padom. Tuji kapital v Bolgariji. Politična samostojnost Bolgarije datira iz leta 1878. V začetku niso bila v Bolgariji za investicijo tujih kapitalov ugodna tla. Neprestani politični boji so povzročali nestabilnost gospodarskih razmer in pravno negotovost; tako je manjkala popolnoma vsaka garancija za dober uspeh tujih investicij. Zato so prišli prvi kapitali v deželo v obliki državnih posojil, pri čemer je bila njih uporaba garantirana potom državnih zakonov. S časom so sklepale inozemska posojila tudi privatne in državne banke, družbe i. dr. Tako je v letih 1888, 1889 in 1892 sklenila država več posojil, v letu 1893 je sklenila bolgarska ljudska banka 6 odstotno 30 milijonsko zunanje posojilo, v letu 1906 je vzela Sofijska občina 5 odstotno 35 milijonsko zunanje posojilo itd v vedno večjem obsegu. Največji del zunanjih posojil so dale francoske banke. Državna posojila se je uporabilo za zgradbo železnic in pristanišč v Burgas-u in Varni. S povečanjem železniške mreže se je ojačila tudi domača trgovina in industrija. V letu 1905 je znašala železniška mreža 1176 km, ter so železnice imele 11,170.970 levov bruto dohodkov, v letu 1907 se je mreža povečala na 1200 km, a dohodki na 14,082.010 levov; v letu 1909 na 1692 km in 19.830.200 levov; v letu 1915 na 2124 km in 33,630.937 levov. V letu 1919 je pa železniška mreža dosegla že 2205 km a tudi dohodki so znašali 179,176.495 levov. Leta 1915 se je začelo uporabljati tuje kapitale za ustanovitev bank in produkcijskih podjetij. Na tak način so nastala največja bolgarska podjetja; tako se je s tujim kapitalom ustanovilo sladkorno tovarno, zgradilo elektrarno in cestno železnico v Sofiji, tudi se je na tak način omogočilo povečanje rudnika »P1&; kalnica«. Ni lahko delo ugotoviti absolutno natančne številke o investiciji tujih kapitalov, ker je bil pri posameznih podjetjih udeležen tudi domači bolgarski kapital, in so se mnoga podjetja spočetka ustanovila izključno z domačim kapitalom, a so se pozneje komaj povečala oziroma obnovila s pomočjo tujega kapitala. Približno so delovale v letu 1911: 4 banke s tujim kapitalom v znesku 11.850 mil. levov, 9 industrijskih družb s tujimi kapitali v znesku 13.844 milijonov levov. V letu 1912 je pa delovalo: 7 bank s tujim kapitalom v znesku 23.320 milijonov levov, 16 industrijskih družb ,s tujim kapitalom v znesku 30.444 milijonov levov in 1 trgovska družba s tujim kapitalom v znesku 400 milijonov levov. V celem imamo tedaj v letu 1912, 24 podjetij, ki so delovale s približno 54.164 milijonov levov tujega kapitala. V letu 1920 se je ustanovilo 43 družb s celokupnim kapitalom v znesku 185.437 milijonov levov, ki se da porazdeliti na posamezne panoge industrije v sledeči meri: 11 kreditnih družb s 102.700 milij. levov, 5 rudnikov s 10.900 milij. levov, 9 industrijskih družb s 10.867 milij. levov, 5 sladkornih tovarn s 33.000 milij. levov, 10 trgovinskih družb s 18.600 milij. levov 2 transportni družbi s v 8750 milij. levov, 1 zavarovalna družba s 600 milij. levov; torej 43 podjetij s 185.417 milij. levov. V primeru z naravnimi bogastvi katere poseduje Bolgarija, so gori-navedene številke zelo neznatne. V imenovanih podjetjih se predela le minimalen del rudnin, ki se najdejo v Bolgariji. Pravih rudokopov, katerim se je podelila koncesija in ki so v polnem obratu, nahajamo samo 37 za premog, 7 za bakreno rudo, 3 za železo, 3 za mangan, 3 za cin, 1 za bitumen, 1 za srebro, 2 za lojevec, 1 za cin, cink in baker, 1 za cin in cink, 1 za cin in baker. Bolgarija poseduje tudi mnogo vrelcev rudninskih vod, katere se do sedaj še ne izkoršča in kjer se jih izkorišča se vrši to v nezadostni meri, z izjemo nekaterih vrel, katere eks-ploatira država sama. Bolgarija ima približno 2,834.493 hektarjev gozda. Tudi od tega se eksploatira samo neznaten del. V Bolgariji se goji žito, rž, ječmen, oves, mekina, proso, koruza, murve, najrazličnejše sadno drevje, rože .. (iz katerih se dobiva znano rožno olje) bombaž, sezam, ogeršica, tobak, riž, sladkorna repa, solnčnice itd. Tudi ima Bolgarija mnogo zavodov za žganje opojnih pijač, nekaj pivovarn in mlinsko industrijo, ki predeluje kukuruzo, rž in žito, toda velik del prebitka se ne more predelati v domačih podjetjih in se izvaža v surovem stanju iz države v inozemstvo. Ker je število železniških prog še nezadostno, nahajamo še mnogo mest, prav velike gospodarske važnosti brez železniške zveze, med temi tudi mesta, v katerih bližini so bogati rudniki ali veliki gozdovi. Že iz tega razloga ostane velik del naravnih bogastev Bolgarije neizkoriščen. Razen naravnih zakladov, ki jamčijo za dobro rentabiliteto in velike uspehe investicij tujih kapitalov, pode-luje država sama lahkote in privilegije, ki garantirajo in povečajo rentabiliteto kapitalov v še večji meri. Poseben zakon predvideva gotove prednosti za industrijska podjetja. Bolgarija se osobito v zadnjem času trudi, da bi se gospodarsko in kulturno čim prej opomogla, ter povzdignila. Toda za to primanjkuje Bolgariji glavno sredstvo, to je kapital in po sedanjih razmerah, sme pričakovati Bolgarija denarno pomoč samo od zunaj. Pri ugodnih šansah, katere nudi investicija kapitalov danes v Bolgariji, , še sme pričakovati, da se bo tudi Bolgariji posrečilo, dobiti v doglednem času za gospodarski in kulturni razvoj potrebnih kapitalov iz inozemstva. Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da še danes ne stoji .TRGOVSKI DOM‘1 Prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana" GradlSt* 17. / Izvoz in uvoz. Uvoz vina v Avstrijo je znašal leta 1921 — 883.526 stotov v sodih in steklenicah. Od te količine se ga je izvozilo iz Madžarske 580.668, iz Italije 226.249 in iz Španske 23.681 stotov, iz Jugoslavije pa le 9061 stotov. Iz drugih dežel so bile uvožene le neznatne količine vina. Mošta in sadjevca se je izvozilo iz Jugoslavije 2456 in iz Madžarske 2089 stotov. Avstrija je izvozila vina 52.071 stotov v Nemčijo, 12.795 stotov na Poljsko in 23.382 stotov na Češko. Izvoz zgodnega sadja in zelenega graha iz Madžarske. Kakor poročajo, je madžarsko poljedelsko ministrstvo sporazumno z finančnim ministrstvom dovolilo do 20. junija prost izvoz letošnjega ribezla, češenj, zelenega graha in če-bulčkov. Te robe se sme izvoziti proti plačilu izvozne pristojbine a brez izvoznega dovoljenja. Izvozna pristojbina znaša za češnje 'ogrsk. K 2000.—, ribezi og. K 500.—, sveži grah og. K 500, in čebulček og. K 500.— za 100 kg. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Trgovska pogodba med Poljsko in Jugoslavijo. Kakor poroča varšavska >Wieczorna Gazeta«, je stopilo vprašanje sklepa trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko v odločilen stadij. Francosko - nemška trgovina. Iz uradnih statističnih podatkov je razvidno, da je Francija v prvih štirih mesecih letošnjega leta izvozila iz Nemčije za 315.810.000 frankov blaga. V prvih treh mesecih pa je izvozila v Nemčijo za 504,328.000 frankov blaga. Sndustrlja. Švicarska industrija mleka. Švicarska vlada je razpisala v podporo domače mlekarske industrije 20 milijonov švic. frankov in tudi nagrade za izvoz sira. Ker so francoski producenti sira, ki mejijo na Švico radi tega ukrepa zelo ogroženi, bo francosko trgovsko ministrstvo baje naredilo korake pri švicarski vladi, da ta te nagrade ukine. Obrt. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Razstava vajeniških del. Pokrajinska obrtna razstava ni namenjena samo obrtnikom, ampak tudi obrtnemu naraščaju, — obrtniškim vajencem. Razstavni odbor je dal v ta namen brezplačno na razpolago poseben oddelek, v katerem se razstavijo doposlana dela obrtniških vajencev. Pri prijavi za taka dela, ki se sprejemajo najkasneje do 31. avgusta je navesti razen imena tudi starost - vajenca in kako dolgo se že uči svoje stroke. Razstavne predmete je do-poslati v svrho razstave do 4. septembra odboru pokrajinske obrtne razstave v Mariboru. Samo pet dni še, kajti 15. junija poteče nepreklicno rok za prijave. Poživljamo še enkrat vse omahljivce, ki se dosedaj še niso prijavili, da store to najkasneje do četrtka. Vsakemu se nudi sedaj najugodnejša prilika za najuspešnejšo reklamo. Tisoč in tisoč ust bo izgovarjalo imena razstavljalcev, na tisoče oči bo ogledovalo njih izdelke, in to bo najboljša in najcenejša reklama. V interesu vsakega posameznika je torej, da se razstave zanesljivo udeleži. Za vajeniški dom. Glasom sklepa razstavnega odbora je eventuelni čisti dobiček namenjen za ustanovitev toli AVTO bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Erjavec & M PRI „ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhleisen) nasproti Križanske cerkve. potrebnega »Vajeniškega doma< v Mariboru. Marsikateri mojster bi rad sprejel vajenca, toda vsled stanovanjske mi-zerije, katero občutijo danes vsi sloji, je to nemogoče. V »Vajeniškem domu« naj bi imeli tudi vajenci prosto stanovanje, razen tega pa bi naj postal »Vajeniški dom« pravo zavetišče učeče mladine, kjer naj bi našla tudi primerno duševno hrano. Le dobro vzgojen in izobražen obrtni naraščaj jamči za zdrav razvoj obrti in industrije. Zato je častna dolžnost vsakega obrtnika in rodoljuba, da po svojih močeh pripomore do uresničenja tega načrta. Cim večji bo uspeh razstave, tem bliže bomo temu načrtu. Razstavni katalog. Ponovno opozarjamo vse obrtnike, kakor tudi gg. trgovce, banke, gostilničrje itd., na razstavni katalog, ki ga izdt razstavni od-bo ob priliki pokrajinske obrtne razstave. Katalog izide v mnogo tisoč izvodih in bodo imeli inserati v tem katalogu največji uspeh. Naročila sprejema za to pooblaščeni zavod A. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 10. Čas je zlato! Vsaka ura enkrat zamujena, za vedno izgubljena! Tega naj se zaveda vsak obrtnik, ki še ni prijavil svoje udeležbe na obrtni razstavi! Čas hiti! V četrtek, dne 15. junija poteče prijavni rok! Po tem roku došle prijave se ne morejo več upoštevati! Zato še enkrat: ne zamudite, ne odlagajte, ampak takoj prijavite svojo udeležbo! Denarstvo. Denarni promet poštno - čekovnega urada Ljubljana v mesecu maju 1922. Vlogov je bilo 147.481 v znesku Din. 215,351.570.84, od tega v kliringu 4133 v znesku Din. 60,856.743.77, vplačano pri naši blagajni 719 v znesku Din. 12 milijonov 256.000.08. Izplačil je bilo 73.628 v znesku Din. 221,478.704.41, od tega v kliringu 3385 v znesku Din. 60 milijonov 856.743.77, izplačano pri naši blagajni 1295 čekovnih nakaznic v znesku Din. 7,907.282.83 in 2092 blagajnič-nih čekov v znesku Din. 53,790.639.95. Češki kredit Avstriji. Proračunski odbor narodne skupščine je na svoji današnji seji, kateri sta prisostvovala tudi ministrski predsednik dr. Beneš in finančni minister Novak, sprejela vladno predlogo o kreditu 500 milijonov ki naj se dovoli Avstriji. Finančni minister je izjavil, naj se dovoljeni krediti izplačajo v obrokih, kakor to zahtevajo gospodarske razmere v Avstriji in dovoljuje gospodarski položaj češkoslovaške republike. Devizni trg v Moskvi. Državna banka v Moskvi je plačala dne 22. maja t. 1. za en funt šterling 10,600.000 sovjetskih rubljev, za 1 dolar 2,400.000, za 1 francoski frank 210.000, za 1 francoski zlati frank 450.000, za 1 švedsko krono 610 tisoč, za 100 nemških mark 830.000, za 100 poljskih mark 60.000. Kurzi v prostem prometu pa so mnogo višji, nego oficielni kurzi državne banke. Zlata pariteta v Avstriji. Poslovno vodstvo Avstro-ogrske banke je določilo zlato pariteto (preračunsko razmerje za plačanje carine v zlatu) v času od 12. do 19. junija na 3200 Ka. OavStS. Dohodnina od službenih prejemkov zasebnih nameščencev za 1. 1921 in 1922. Z zakonom o proračunskih dvanajstinah za meseca marc in april 1922 se je uveljavilo načelo, da ne plačajo zasebni nameščenci dohodnine za leto 1921 in 1922 od onega zneska, ki se plača ob enakih prejemkih pri državnih nameščencih izloči iz odmerne osnove. Pri primerjanju prejemkov se upošteva edino le višina skupnih službenih prejemkov brez ozira na kategorijo, čin ali druge okolnosti. Edino kar je poleg višine skupnih prejemkov važno, je družinsko stanje, katero je presojati po načelih, po katerih dobivajo državni nameščenci draginjske doklade. Zaradi tega bodo davčna oblastva v najkrajšem času obnovila priredbo dohodnine za leto 1921 in kolikor je ta za leto 1922 že izvršena, tudi za to leto. Ako bi v tem oziru rabila davčna oblastva glede ugotovitve družinskega stanja in drugih razmer nameščencev sodelovanja služ-bodajalcev, se ti v interesu nameščencev vabijo, da pozivom davčnih oblastev čimpreje ugode. — Izkazi vsled obnovitve priredbe predpisanih davčnih zneskov, se razpolože na vpogled pri občinskih uradih in pri obratovališčih, ki zaposlujejo večje število zasebnih nameščencev. Promet. Nova železniška proga Gospič- Gra- čas se izroči javnemu prometu dne 15. t. m. Razno. gajanja zaradi ponovnega znižanja delavskih plač. Delavstvo znižanje doslej odklanja. Pogajanja se nadaljujejo. Revizija valut na Češkem odpravljena. Kakor poroča »Prager Tagblatt«, je finančno ministrstvo z ozirom na bližajočo se potovalno sezijo ukinilo redno revizijo valut ob meji. Revizija se bo v bodoče vršila le v izjemnih slučajih. Jugoslovanska Siemens d. d. ustanovljena od Siemens Koncerna ter jugoslovanskih bank, je prevzela posle avstrijskih »Siemens« za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z zgradbo lastnih tovarn se je začelo. Prvovrstna kakovost fabrikatov te tvrdke kljub primernim cenam je znana, obilno skladišče v tuzeinstvu. Glej tudi današnji in-serat. Tržna poročite. Cene vinu pri nas. Vršac: belo vino leto 1921 9 % K 950.-, 9.5 % K 1000.-, 10 K 1050. 10.5 K 1100.-, Otvoritev Zagrebškega zbora. — V soboto se svečano otvori zagrebški veliki sejem ki bo trajal do dne 2. julija. Otvoritvi bodo prisostvovali tudi zastopniki ministrstva za trgovino in industrijo. Zagrebški veliki sejem je po ljubljanskem velikem semnju prva večja prireditev te vrste tekom obstoja Jugoslavije. Ob otvoritvi se obeta velik naval posetnikov. Rumunski premog za Jugoslavijo. Neki konzorcij v Sedmograškem je sklenil z jugoslovanskimi interesenti pogodbo za dobavo 1000 vagonov premoga za naše brzovlake. Prvih 150 vagonov je že prispelo, ostale transporte mora prevzeti Jugoslavija z lastnimi vagoni. Ponovno zvišanje cen železu v Avstriji. Od 9. junija je Alpinska montanska družba znova povišala cene železu. Ameriško posojilo Varšavi. Poljska je vzela pri ameriškem finančnem komiteju 6 milijonov dolarjev posojila za preureditev Varšave. Podkrajšek: Knjigovodstvo za lesne obrte. V kr. zalogi šolskih knjig in učil je izšla knjiga: Podkrajšek: Knjigovodstvo za lesne obrte. Cena mehko vezani knjigi Din. 26. poltrdo vezani knjigi Din. 28.—. Ta knjiga obsega v I. poglavju knjigovodstvo sploh, kolikor zanima obrtnika, nadalje knjige obrtnega knjigovodstva posebej, knjigovodstvene zglede za mali in strojni obrt ter tabelarno knjigovodstvo. Potem sledijo popolna knjigovodstvena navodila za mali in srednji kiparski obrt. Dodatki vsebujejo tarifo za zavarovanje za nezgode in za bolezen, seznam orodja ki ga imej vsak mizarski pomožni delavec in ki ga imej mizarska delavnica za skupno rabo. Nazadnje je pridejan še sloven-sko-nemški in nemško-slovenski slovarček strokovno tehničnih izrazov. Besedilo pa dopolnjuje 53 črtežev in slik lesnih izdeklov iz vseh lesnih obrtov. Sledili bosta v kratkem tej knjigi istega pisatelja knjigovodstvi za stavbarske in za kovinske obrti. Znižanje delavskih plač v Julijski Krajini. Zadnje dni so se med zastopniki podjetnikov in delavcev v kovinski industriji Julijske Benečije začela po- li % K 1200.—, rdeče vino leta 1921 K 1000. — do K 1400.—, in sicer ab klet producenta. Tržna poročila. Zagreb: Izvoz žita vidno peša, ker je naša glavna odjemalka Avstrija vsled padca svoje valute za enkrat izločena. Cene koruzi naraščajo. Pretečeni teden je notirala koruza 1280—1320 K ab vtovoma postaja, rž (macedonslca) 1280 K ab vtovorna postaja, 1450 K pariteta Zagreb, oves srbjianski in bosanski 1250 K, slavonski in bačkavanski 1350 K pariteta Za-greb-Sisak. Po moki se je pretečeni teden malo povpraševalo. Notirala je št. 0 24 K ab vtovorna postaja. Otrobi so se ponujali po 650—750 K z vrečami z mlina. Borza. Beograd: London 325, Pariz 638, Newyork 72, Ženeva 1370, Rim 364.60, Praga 140.25, Berlin 22.32, Dunaj 0.48, Bukarešta 49, Budimpešta 7.5. Dunajska in praška borza včeraj nista poslovali. Curih: Berlin 1.68%, Newyork 524.75, London 23.51, Pariz 46.40, Milan 26.60, Praga 10.05, Budimpešta 0.52, Zagreb 1.80, Sofija 3.67, Varšava 0.12 en četrt, Dunaj 0.02 tri četrt, avstrij. žig. krone 0.03 . Berlin: Italija 1570.50-1574.50, London 1390.75-1394.25, Newyork 310.86 do 311.64, Pariz 2751.55—275.8.45, Švica 5927.55-594.45, Dunaj 1.73—1.77, Praga 597.25-598.75, Budimpešta 30.71 do 30.79, Sofija 214.70-215.30. osiasojte o ,Tr$o oshcnT Listu7! II kontrolne trakove, šekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred _kofijo 20. Olavna zal. pridatkov NRK. Tovarna lesenih žebljev ZORA*1—' Črnomelj nudi najboljše lesene ieblje za čevljarje. Izdelani so po najnovejšem Amerikan-skem načinu ter so neprekosljive vrednosti. 99 JUGOSLOVANSKA SIEMENS^ Direkcija: Zagreb, DraSkovita ulica Stev. 23. Zastopstva v Beogradu, Sarajevu in Ljubljani. Zastopstvo v Ljubljani, Miklošičeva c.13 Zgradba elektrarn, naprave za proizvajanje in oddajanje električne energije za industrijo, rudarstvo in poljedeljstvo, dobavanje vseh električnih strojev, aparatov in potrebščin za izmenični ter isto-merni tok, brezplačno izdelovanje projektov. — Primerne cene. Zalogo Klavirjev In pianinov najboljših tovarn: Bosendorfer, Erhbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Sllngl itd. Tudi na obroke. Jerico Hubad rol. Dolenc. Ljubljana, Hllieriera ulica 5. Radi ugodne valute prodam večjo množino po zelo nizki ceni od 50 do 90 cm dolge. IVAN SAVNIK, KRANJ. Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln. Oprema vsake vrste blaga. Specijaina odprema živil, žive in zaklane ~—: živine v kateri koli kraj. === Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad, d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. —. - —■ STAVBENI MATIRIJAL imata v zalogi ter prod?jata po sledečih najnižjih cenah: strešna lepenka od & 205— do 290 —, izoEir plošče ž€ 70—, vatproof K 1250, karholineum K 16‘50, drvo-cement K 15 50 etc. etc. Pri večjem naročilu popust cene. Kosta Novakovič in drug, m-aSerfaiom Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. The, Oliver1 najboljši in najcenejši pisalni stroj Zastopstvo in zaloga Ivan Gaiiek papirna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2. Elektrotehnično podjetje Leop. TRATNIK Ljubljano, So. Petro cesto 25 — Maribor, Koroško cesta 3. Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetu, žarnic in inštalacijskega materijala — Popravila elektromotorjev. Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana. — Naslov za brzojavke: Motor Maribor. ®3a£rte in proračune na zahtevo. Na veli to m malo S B Na drobna! Ha debelo E Vse vrste n^nja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 30. Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarj >, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravale, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne Strojje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: "GRITZNER«, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles. Josip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip Stev. 7. Naznanilo. Ivan Ogorelec, ustanovitelj tvrdke F. P. Vidic & Komp. leta 1888, naznanja, da je izstopil iz te tvrdke. V družbi z gosp. J. Kalmsisom, tovarna glinastih peči in štedilnikov, bodeva vodila pod tvrdko KALMUS & OGORELEC trgovino s pečmi in glinastimi izdelki. Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborne paten-tovane Liitzove peti, Speci Ja I. pekovske pioSIe, ploSžice za obloiitev sten Itd. Kalmus & Ogorelec 3-1 Pisarna: Dunajska cesta štev. 14. AaBaaaaBaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaAaaoflainaavaiftav/utvv&ttanaaaaaaavrrt-ffMftjeavahsvffMlialtKsc. j£paaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaa*a*"aaa*a*aaa»i»«aa