Posamezna številka RM 0,15
Uprava KlagenXurt, Postfach 115 / OrecMštvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno tn le do 25. tekočega meseca / Oglas) RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 14.
Krainburg, 18. februarja 1942.
Leta 2.
IVadalgnja japonska izkrcanja
Posadka Singapura se je predala
Zasedba trdnjave Je končana — Lovci padalci na Ambonu
Tokio, 17. februarja. Cesarski glaiml stan je dne 15. februarja ob 22.10 uri japonake-ga čaaa objavil, da se je Singapur nepogojno predal.
Z nepogojno predajo posadke v Singa-puru, ki jo je objavil cesarski glavni stan dne 15. februarja ob 22.10 japonskega Zaaa, ne obstoji več zadnja in najmočnejša Izmed treh vzhodnoaziatskih trdnjav. Malajska faza vojne na Pacifiku je bila zaključena s podpisom listin po generalnem poročniku Tomeyuki Yamaschita ba Japonski strani in generalnem poročniku Per siv al u na britanski strani. Tako je {japonskemu zavezniku uspelo, da je po ena !n pol meseca na pohodu od Ipoha sem Jpreprečkal nehodni polotok in razvil zasta-Rro Bonca na »Gibraltarju vzhodne Azije«, IP katerem je gospod Churchill nekoliko časa prej trdil,, da se bo mogel držati. V nedeljo je pa moral po radiu objaviti: «Go-ivorim k vam vsem v senci težkega vojaške-Iga poraza dalekosežnega pomena. Je to po-poraz Anglije in empira. Singapur Je padel, yes malajski polotok je v diru zavzet.«
Po zaključku pogajanj za predajo Singapura so japonske mornariške bojne sile, kakor poroča Domej, v ponedeljek popoldne zasedle še britanske naprave mornariškega opqriSca in obrežne obrambe v Singapuru. Med temi se nahaja mornariško oporišče Seletarm, luka Keppel in oporišče Cangi. Med britanskimi in japonskimi mornariškimi oblastmi so bile podrobnosti izročitve dogovorjene v britanskem glavnem stanu, trdnjavi Cuaningu, ob 12.30 uri. Pri sestanku je nek britanski častnik temeljito pojasnil naprave luke, nakar so izdali ukrep glede britanskih bojnih ladij, ki so še bile ostale v singapurski bojni luki.
Medtem se nadaljujejo druge operacije v vzhodni Aziji. V soboto so se izkrcale čete padalcev na Palembangu na otoku Sumatri. Čete so na pohodu, podpira jih zračno bro-dovje, ki je že lahko v nedeljo zjutraj startalo od letališča v Palembangu.
Na Javi so se izkrcale nove japonske čete s pomočjo vojnih ladij in so. tudi tukaj nevzdržno razširile zavojevano zemljo.
Kakor javlja »Jumiuri-Simbun«, so se japonske edinice izkrcale na otoku Ambonu (Amboini), in bo prav kmalu dovršena zasedba tega otoka. Tukaj dnevno narašča število sovražnikovih uskokov in ujetnikov.
(Otok Amhon spada * otočju Molukken In leži severozapadno od Cerama, največjega Otoka Molukkov.)]
Cesarski glavni stan Je objavil, da Je bil general grof Julchi Terr auchi postavljen za vrhovnega poveljnika Japonskih bojnih sil v Južni pokrajini. Hkrati Je bilo objavljeno, da je generalni poročnik Osahmi Teukad postavljen za generalštabnega šefa pri Japonskih bojnih silah y južnem ozemlju.
FObrer |e sprejel maršala Anionesca
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 17. februarja. Na FUhrerJevo povabilo je romunski državni vodja maršal Antonescu idne 11. februarja obiskal FUhrerJa ® njegovem glavnem etanti. Romunakega inaiv šala Je spremljal polkovnik Davidescu, Za časa, ko je maršal bival v glavnem stanu, so se vršili razgovori med FUhrerjeia in romunsrtcim državnim vodjo o političnem in vojaškem položaju.
Razgovori med Fiihrerjem in maršalom Antonescu so bili prežeti zvestega prijateljstva in neomajnega soborstva obeh narodov, ki se pokaže in obnese v skupnem boju proti sovražnikom nove Evrope. Političnih in vojaških razgovorov so se udeležili na nemški strani državni minister za zunanje posle pl. Ribbentrop in šef vrhovnega poveljstva Generalfeldmarschall

Nemške čete v zopet zasede ni A gedabiJI PeSadija nemškega alriSkega kota koraka v zopet zavzeto mesto.
.(PK.- Aiifnahme: Kriegsberichter Schonberg, Atl., Z.)'
K e 11 e 1. Dne 12. felbruarja je maršal Antonescu veled valeila državnega ministra za zunanje posle pl. Ribbentropa imel z njim podrobne prijateljske razgovore. Ob koncu obiska je bil maršal Antonescu gost Reichs-marschalla Hermamna G o r i n g a. Po razgovoru o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe strani, se je vršil pri Reichs-marschallu sprejem, katerega se je poleg spremstva maršala Antonesca udeležila cela vrsta vodilnih nemških osebnosti.
Uničena je bila bolševiška skupina sil
46 sovjetskih lelai je bilo scsiretjenih - Zopet znatna razdejanja na Matij
Posnnkj v severni AIriki
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 17. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 16. februarja objavilo:
V	srednjem odseku vzhodne fronte smo uničili neko obkoljeno sovražno skupino sil. V naše roke je padlo 800 ujetnikov in 42 topov. Tudi na drugih odsekih fronte je sovražnik utrpel nove težke izgube.
V	boju proti sovjetskim sovražnim silam smo v toku včerajšnega dne uničili 46 sovražnih letal, sami pa izgubili dve.
У rokavskem prelivu je nek zaporni lomilec po kratki bitki s sovražnimi brzimi čolni dosegel zadetke. Verjetno je, da se je potopil en britanski čoln.
^ h r e I s e j e p o si o v il od dr. Todta "Y okviru svGCBTiega. drzQvneg^ cins se je poslovil Fiihrer in z tijitn vred ves nemški parod od dr. Todta, genialnega zgraditeljaWestvall-a (zapadna utrjena črta) iz državnih avtomobilskih cest. Slika kaze Fuhrerja med njegovim spominskim govorom (ф krsti dr. Todta.	, (Atlantic-Boeeig, Zandei;-Multiplex,K.^
V	severni Afriki so uspešno potekali krajevni posunki nemško-italijanskih sil.
Na Malti so nemške skupine bojnih letal z bombnimi polnimi zadetki napravile znatna razdejanja na vojaških napravah in napravah za natovorjenje v luki La Va-letta.
Pri zračnih napadih proti letališčem na otoku so bili uničeni trije britanski bombniki na tleh in zažgana so bila skladišča gonilne snovi.
V	bojih v zraku nad Malto in v vzhodni Kirenajki so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 45 britanskih letal.
Iskalcu in pospravljevalcu min kakor tudi varovalnim ladjam, ki so stali pod vodstvom pomorskega kapitana in komodora R u g e, gl?e posebna zasluga za to, da je uspel prodor naših pomorskih bojnih sil skozi Rokavski preliv.
Težke ladijske izgube Angležev
Težko poškodovane so bile prevozna ladja s 9.000 brt in dve tovorni ladji — Bombni zadetki na dveh lahkih križarkah in dveh rušilcih — Dve drugi trgovski ladji sta bili potopljeni
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 17. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile ie dne 15. februarja objavilo:
Na vzhodu so tudi včeraj izpodleteli sovražnikovi napadi, ki jih je na nekaterih mestih fronte vedno znova ponavljal. Lastna napadalna podvzetja so bila uspešna. Skupine bojnih letal in strmoglavcev so kljub težkim vremenskim prilikam napadle z dobrim učinkom sovražnikove premikajoče čete, nekatere sovražnikove kolone na pohodu popolnoma poikončale in uničile številen material novih pošiljk. Visoko na se-
j^adaljevanje na, 2, »tcani^,
Ena izmed nemških nalog
K r a i n b u r g, 17. februarja.
Ves svet ve danes, da bo moral velikanski prostor na vzhodu pod nemškim vodstvom izpolniti svoje naravne naloge, da prehrani in preskrbi novo Evropo s Surovinami. Ta cilj jo že med vojno napredoval daleč preko programatičnih in teoretičnih razmotrivanj. Staro in izkušeno narodno-socialistično načelo je, da se pred vsem ustvarijo čvrste činjenice, da se organizira delo, namesto da bi se delalo organizacijo, da se ustvarjajo praktične vrednote, namesto da bi se abstrahiralo. Po tem načelu je prostor na vzhodu že pripravljen za nove cilje, med tem ko se nemška oborožena sila in njeni zavezniki še bijejo z grozno oboroženim in fanatičnim nasprotnikom.
Naši voditelji gospodarstva in kmetijstva v vzhodnih pokrajinah so strokovnjaki in vojaki, ki kakor v zgodovinskih časih prvega obdelovanja velikih polj umejo voditi meč poleg pluga. Brez dvoma so zelo velike težkoče, ki jih morajo premagati ti možje v ozadju prave fronte; povzročene so po deželi sami in po njenem duševno in srčno poživinjenem prebivalstvu. Temu se pridružijo še od zunanjega sveta vprašanja in pomisleki domneve in kritike od strani mnogih, ki poznajo vzhod le od drugih, ki so si • pa spričo tega, da narodno socialistično vodstvo na vzhodu ne pozna nobenih kompromisov, nagonsko na jasnem, da se bo prej ali slej vsak poedinec moral ukvarjati s problemi vzhoda in dajati na nje točen odgovor. Vsak dan slišimo in čitamo o razrušenih mestih in vaseh, o poživinje-nih ljudeh, o nedostatnih prometnih zvezah, brezdanjih cestah, o revščini, stiski, lakoti in kugah, in vprašamo, da-li je ta dežela v resnici tako bogata in da-li daje take perspektive za veliko bodočnost, kakršna se pričakuje od nje. Vojakom, ki prihajajo z vzhodne fronte, je dovolj te dežele in teh ljudi. Vojnih poročil, ki opisujejo razmere take kakršne so v resnici, pri najboljši volji ni mogočp umeti kot vabilne članke za vzhod. Navzlic temu pa veliko mladih mož in žen, da, celih rodbin, le čaka na to, da jih dohiti poziv iti na vzhod.
Mislili bi lahko — in seveda misli tako sovražno inozemstvo že davno kakor povsod, kjer je videz kake pogreške nemškega vodstva —, da je nastala tukaj neka motnja v nemški propagandi. V resnici še nikoli ni bilo tega, da bi kdo strašen socialni in gospodarski položaj kakšne ogromne dežele navajal v isti sapi z njinimi bogastvi ia njenimi neslutenW možnostmi v
stran 2. — Star. 14.
K A R A W A N K E N - В O T E
Srođa, 18. fehniarja 19Ј2.
bodočnosti. TakSno »propagando* je moči tvegati le napram nemškemu narodu! Na mestu, da bi nemškemu narodu predložili kakor »Go West« v prvih letih samostojne Amerike pustolovske parole, ki ne kažejo realnega znanja o tem, kakšne so stvari v resnici, povemo nemškemu narodu resnico in se z gotovostjo zanašamo na razumftva-njc mladega moštva in na njegovo pripravljenost do službe.
Za nove naloge je vsekakor vzgledno udejstvovanje nemške izgradnje v generalnem guvernementu, če prav ga ni vzeti kot edino veljavno merilo. Na bivšem sovjetsko-ruskem ozemlju sta najvažnejši nalogi zagotovitev in izkoriščanje surovin in proizvodov, ki so neposredno potrebni za vojskovanje. Kot »postranski proizvodi« pa se še danes pokažejo dela, ki so neizmerno važna za gospodarsko bodočnost. Tako že gradijo ceste in pota, nove hiše, ali pa obnavljajo razrušene. Kakor je našim prednikom, ki so šli kot kmetje in trgovci, kot rokodelci in uradniki na vzhod ali v nove nemške kolonije, lastna hiša postala gradič, tako postanejo rodbine skupnost v prvot-nejšem smislu, nego je to potrebno in nego to mora biti v Reichu samem.
Gospodarstvo na Poljskem je bilo zavoženo, sovjetsko-rusko gospodarstvo je pa mešanica najrazličnejših oblik od primitivnega naturalnega in menjalnega sistema pa do tovarniškega dela na tekočem traku po amerikanskem vzorcu. Proizvodnja je koristila samo državi in njenim interesom, zlasti torej oborožitvi, in pičlo število izobraženih strokovnih moči so sovjeti na umi-- ku ali vlekli s seboj, ali pa ga spravili iz sveta; zato stojijo naši voditelji gospodarstva često pred takimi tegobami, da je pametneje, če začnejo čisto znova.
Bolj kakor kateremu koli drugemu, ta čas veljavnemu gospodarskemu sestavu na svetu nalikuje'prostor na vzhodu temu, kar sta storila nemška hansa in nemški viteški red v srednjem veku. Ze enkrat, pred letom , 1500., je bilo ogromno ozemlje med Donavo, Pstskim jezerom, Dnjeprom in Cmim morjem strnjen gospodarski prostor. Zahteve, kakor autarkija in blokadna odpornost, ki ј]ђ sodobje stavi na takšne velikanske prostore, niso nič drugega, nego prenos starih izkušenih oblik v sedanjost. Na vzhodu morata nastati nova nemška hansa in nov red. To pa ne pomeni, da bi se povrnili k srednjeveškim gospodarskim in življenjskim oblikam, ampak da se obnovijo stare dobre nemške šege. Uvedli, od-nosno zahtevali bomo zopet le blagovne kredite in stalne cene, sklepali ne bomo nobenih »prostih« trgovinskih pogodb, ampak gospodarske dopolnilne pogodbe — skratka, cel gospodarski sestav na vzhodu bo po stari izkušeni metodi utrjen proti krizam tudi v modernem smislu in bo tako obvaroval pred krizami Nemčijo in Evropo. Hkrati z gospodarskim vprašanjem bo rešeno tudi socialno. Narodom vzhoda smo že pojasnili, da stoji proizvodnja blaga pred njegovo razdelitvijo, kajti tudi ta temeljna resnica je problem v deželi, v kateri je smel — in to do izkrvavitve za pasjo mezdo — delati le tisti, ki je dokazal, da je pro-letarec.
Dobro je, da vemo že zdaj, kako grozne
Pobrallmsilo bolševikov in plntokralov
Iz Stocikholma poročajo: Bivši angleški veleposlanik v Moskvi, Sir Stafford Cripps, ki je znan kot velik prijatelj bolševikov, je imel preteklo nedeljo v londonskem radiu govor, s katerim je opozoril angleško javnost, da bo moral angleški narod povečati svoje storitve, če hoče ostati »vreden« sovjetskega prijateljstva. V svojem značilnem govoru je Cripps med drugim priznal, da so sovjeti v teku svojega nesmiselnega zaletavanja v jekleni zid nemške fronte poleg potokov krvi izgubili tudi ogromno množino vojnega materiala. Anglija naj bi jim sedaj pomagala, in sicer za vsako ceno.
»Po mojem povratku v Anglijo sem dobil občutke«, je dejal Cripps, »da primanjkuje tukaj razumevanja za nujnost položaja. Morda se motim, toda obhaja me čustvo, da a svojimi napori in s svojo odločnostjo nismo na višku.«
Očitno pa je Cripps apeliral na angleške plutokrate, ko je med drugim izjavil, da se naj vsi Angleži zahvaljujejo dejstvu, da imajo vsaj streho, medtem ko se morajo njihovi zavezniki v snežnih viharjih pri 42 stopinjah mraza boriti. Tudi sovjetska industrija da je 100%no v službi proizvodnje vojnega materiala in nihče ne tarna v Sovjetiji, ker je začelo primanjkovati hrane
in oblek. S »saboterji« — tako je poudaril Cripps — pa v Sovjetiji nimajo mnogo obzirnosti, zlasti ne tiste obzirnosti, ki jo imajo napram takim ljudem v Angliji.
Cripps je nato dejal :>Vsaka predstava, da ni ve^ treba največjih naporov, ker imajo itak sovjeti uspehe, je napačna. Isto velja o mnenju, da lahko prepustimo so-vjetom samim vojskovanje z Nemčijo.«
V svojem govoru je Cripps nadalje omenil, da mu je prezident Sovjetije Kalinin v razgovorih predočil nevarnost prevelikega zaupanja, ker le obstoja možnost, da bo Hitler dovolj močan za uspešno vodstvo spomladanske ofenzive. Nauk sedanjih bojev torej ni v tem, sovjetom manj pomagati, temveč da mora biti pomoč še bolj izdatna.
Cripps je končal svoj obupni poziv s sledečimi besedami »V teh kritičnih urah moramo žrtvovati vse. V tej vojni moramo zmagati in z vsako uro, za katero jo skrajšamo, rešimo tisoče življenj naših vojalcov. Mi vsi hrepenimo po novem življenju po tej vojni, po življenju v svobod in krščanski civilzaciji. In. zato se borimo vsi, tudi naši zavezniki in Sovjetska Unija*. Zares, večjega bogoklet-stva si Cripps ni mogel izmisliti kakor »Sovjetijo, ki se bori za krščansko civilizacijo«...
Težke ladijske izgube Angležev
(Nadaljevanje s 1. strani.)
vem smo razdejali naprave murmafteke železnice.
V	severni Afriki so strmoglave! nemškega zračnega brodovja bombardirali motorizirane sovražnikove oddelke v prostoru Ain el Gazala.
V	morski krajini severno od Bengasia so nemška bojna letala iz dveh zavarovanih britanskih konvojev potopila neko prevozno ladjo z 9000 hrt in poškodovala dve drugi tovorni ladji s skupno*! 5,000 brt tako močno, da je tudi ti ladji šteti med uničene. Bombne zadetke so tudi dosegla na dveh lahkih križarkah, dveh rušilcih in neki veliki tovorni ladji. Vzhodno od Malte je bil po zračnih napadih uničen nek pred-stražni čoln. Neka podmornica je pred afriško obalo pri Marsa Matruku potopila dve ladji iz nekega konvoja.
Britanski bombniki so v pretekli noči Izvršili nekaj vojaško brezuspešnih molilnih napadov na nekatere kraje v južno zapad-ni Nemčiji.
Izgube britanskega zračnega brodovja v
pomorski in zračni bitki v Rokavskem prelivu dne 12. februarja so se povečale na 49 letal. Računati se pa mora s tem, da je bilo v teh bojih sestreljenih še nadaljnjih 13 sovražnikovih letal. Pri bojih so se posebno odlikovale skupine pod vrhovnim poveljstvom Generalfeldmarschalla Sperr-le, ki sta jih vodila General der Flieger C 81 e r in Obe rt G a 11 a n d.
Sovjetsko zračno brodovje je v času od 7. do 14. februarja izgubilo 153 letal. Od teh je bilo sestreljenih 88 v bojih v zraku in 38 po zračnem obrambnem topništvu, ostanek je bil razdejan na tleh. V istem (asu smo na vzhodni fronti izgubili 25 lastnih letal.
Pri bojih na severnem odseku fronte se je Wachtmeister K i r c h n e r, vodja topa v neki bateriji udarnih topov posebno odlikoval s tem, da je tekom treh dni sestrelil 11 napadajočih nasprotnih oklopnjakov, med temi več Izredno težkih.
Dva brza čolna sta bila potopljena v Rokavskem prelivu
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 17. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 14. februarja objavilo:
so razmere v deželi, ki spada med najbogatejše naše zemlje. Ker je pa ta zemlja hkrati tudi še staro nemško interesno in kulturno področje, bo nemški narod dal samo en odgovor: častna zadeva naroda je, da nemški duh in nemška volja do podviga napravita iz teh ozemelj, na katerih je nezmožni sistem zagospodaril, zopet žitnice.
Nemški naseljenci in rokodelci v vzhodnih ozemljih ne najdejo veliko, toda za nji-
mi stoji mož, za njimi stoji tudi kredit, ki bo na mah zgradil nove ceste, nove vasi in nova mesta. Vsak Nemec bo pa danes brez velike razlage doumel parolo, da mu velika in močna Nemčija ni le zaščitnica, ni le daljni patron, ampak domovina in da lahko kot Nemec povečane Nemčije živi in ustvarja v novo pridobljeni deželi.
Dr. Hans O. H6nig.
Na različnih odsekih vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade. Zlomili smo jih ob izredno težkih sovražnikovih izgubah. V odseku nekega zbora je nasprotnik izgubil okroglo 2000 mrtvih. S številnimi lastnimi napadalnimi podvzetji smo potisnili sovražnikove sile nazaj, več obkoljenih sovražnikovih skupin še bolj stisnili skupaj in uničili ali spravili v ujetništvo dele sovražnika, ki so bili odrezani od zvez.
Močne sile zračnega brodovja so razkropile sovražnikove zbrane čete in na novo poslane kolone ter z dobrim učinkom napadale sovjetske poljske postojanke in železniške cilje.
Na murmanski železnici so lovske skupine uničile sovražnikovo poljsko taborišče. Sovjetske zračne sile so tekom včerajšnjega dne izgubile 39 letal.
V	teku bitke na morju ob vzhodnem koncu Rokavskega preliva dne 12. februarja so nemški brzi čolni napadli britanske brze čolne in dva izmed njih potopili. Nek iskaltfc min je rešil 35 preživelih mož od posadke potopljenega predstraznega čolna, ki je bila edina ladij^a izguba v teh bojih.
Podmornice so pri napadih na konvoje У Atlantiku potopile neko korveto In tri sovražne trgovske ladje z 26.500 brt, med temi neki veliki motorni tanker. Štiri druge ladje so bile po torpednlh zadetkih težko poškodovane.
V	morski krajini severno od Tobruka so nemška bojna letala dosegla zadetke na dveh vojnih in dveh trgovskih ladjah močno zavarovanega konvoja. Računati se mora, da sta se potopila en rušilec in ena prevozna ladja z 10.000 brt. Nadalje je bila težko poškodovana neka mala tovorna ladja v tobruški lukl, V zapadni Marmariki so bojna letala uničila več britanskih oklopnjakov in tovornih avtomobilov. Spremljajoči jih lovci so sestrelili pet sovražnikovih lovskih letal.
Na otoku Malti so bojna letala in strmo-glavcl zažgali skladišča materiala in gonilne snovi v luki La Valetta,
Britanski bombniki so v pretekli noči napadli nekaj krajev v zapadni Nemčiji in pri tem zadeli med drugimi tudi otroško bolnišnico v Essenii. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub na mrtvih In ranjenih. Pri teh napadih smo seetrelili dva sovražna bombnika tri druga letala pa je sovriMtmr izgubil po lovcih in letalskem obrambnem topništvu na obali zasedenih zapadnlh ozemelj.
Nov angleški poraz
Pomorska bitka v Rokavskem prelivu — Sestreljenih je bilo 43 britanskih letal in en sovražni rušilec potopljen
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 17 februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 13. februarja objavilo;
Na vzhodu je nasprotnik na številnih mestih fronte nadaljeval svoje napade in pri tem znova utrpel težke, krvave izgube.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
VerlaB und DrucK: NS-UauverluK und Druckerei Kam ten GmbH.. KlaKenfurt - VerlaBslelter: Dr.Emll Heltian. — Hauptschriftlelter; Dr Otto Schedl. (Wehrmacht) T V. Hermann Allmayer Zurzeit lit An?el£renlt.ste Nr 1 etlltlK
NOVCLA . ii>iS4L WiLJtM HAUff
»Kaj je gospod tako hudo bolan«, je sočutno vprašal zdravstveni svetnik. »Kaj mu po je? Kdo ga zdravi? Kdo je on prav za prav?«
»Kdo je, tega baš ne vem; ja% sem mezdni lakaj: zdi se mi, da mu je ime Lorier in da prihaja iz Francije; predvčerajšnjim je bil še čisto čvrst, le nekoliko otožen; kajti ni šel z doma, tudi ga ni mikalo, da bi si ogledal znamenitosti našega mesta; drugega jutra sem ga pa našel težko bolnega v postelji. Bržkone ga je ponoči zadela kap. Toda za nič na svetu ne mara zdravnika. Grozovito preklinja, kadar ga vprašam, ali mu naj kakšnega privedem. Streže si sam in se tudi sam obvezuje; ima tudi neko staro strelno rano iz vojne, ta rana se mu je zdaj zopet odprla.«
V tem hipu so slišali, da je bolnik zraven 3 hripavim glasom klical in nekoliko-krat zaklel. Lakaj se je trikrat prekrižal in tekel k njemu.
Doktor je Se enkrat poskušal, da-li je zakrknjeni ljubimec dostopen za njegove besede, in videti je bilo, da mu je tokrat poskus uspel. Kapelnik je bil vzel neko partituro v roke, po kateri je potihoma pel pred sebe; doktor je porabil mirnejše razpoloženje in mu začel pripovedovati o iivm
Ijenju pevkinje. Začetkoma je bila podoba, kakor da se kapelnik sploh ne meni za to; čital je marljivo v partituri in se ponašal tako, kakor da razven njega sploh ni nikogar drugega v sobi; polagoma je postal pozoren. Nehal je s petjem; kdaj pa kdaj se je dvignilo njegovo oko nad partituro in motreče oplazilo doktorja; nato je povesil roko z zvezkom sekiric in čvrsto pogledal pripovedovalca; videti je bilo, da njegovo zanimanje vedno bolj in bolj narašča, oči so se mu svetile, vedno bolj se je primikal, prijel je zdravnika za roko, in ko je ta kon-. čal svojo pripovedko, je v veliki razburjenosti tekal po sobi gor in dol. »Da«, je rekel, »nekaj resnice je v tem, videz resnice, verjetnosti; za vraga, ni-li pa lahko tudi sama laž?«
»Gospod kapelnik, če se ne motim, se pravi temu v Vaši cenjeni umetnosti de-crescendo; toda zakaj naj bi v tej stvari od resnice stopili takoj do laži? Kaj pa, če vam privedem za resnico poroka, kaj potem, maestro?«
Bolani je obstal pred njim in razmišlje-val. »Ha, ako bi kdo to mogel, zdravstveni svetnik! Okoval bi te z zlatom. Ze sama misel zasluži, da se jo pošteno in kraljevsko nagradi. Da, ko bi mi kdo bil porok! — Vse je tako temno — zamotani labirinti — nobene vodilne zvezde !<
»Velecenjeni prijatelj«, ga je prekinil doktor, če se prav spominjam, je tako zapisano X Schillerjeyih »Razbojnikih« y.
Cottajevi žepni izdaji, na strani 175. Pri vsem tem, jaz vem za takega poroka, za tako vodilno zvezdo.«
»Ha, mar mi res more kdo dati takega poroka!« je vzkliknil oni. Moj prijatelj naj bo, moj angel, moj Bog — oboževal ga bom!«
»Na dotičnem mestu je sicer govora o meču, ki naj prizadene skelečo rano gadji zalegi; vendar pa vas hočem prepričati; oni poslanik, ki je revno Josipino sprejel v svojo hišo, stanuje slučajno v tej hiši na št. 6; blagovolite obleči frak in si zapeti ovratnico, povedel vas bom k njemu, obljubil mi je, da vas prepriča.«
Mladi mož je ganjen stisnil zdravniku roko; toda tudi sedaj se ni mogel otresti nekega vzvišenega patosa. Vi ste bili moj dobri angel,« je dejal, »kako hvaležen sem Vam za to opozorilo. Takoj se preoblečen v frak in grem z vami k poslaniku.«
9.
Sprava z ljubljenim je na pevkinjo skoraj še bolj učinkovala, nego najbolj umetna zdravila njenega zdravnika. Njeno okrevanje je v naslednjih dneh vidno napredovalo in kmalu se je že tako popravila, da je lahko izven postelje sprejemala obiske svojih sočutnih prijateljev. Ravnatelj policije je najbrž čakal na ta preokret v njenem stanju, da je lahko stvar zasledoval naprej. Bil je preudaren mož in na glasu, da mu zlahka nihče ne uide, na kogar je enkrat
padlo njegovo oko, pa najsi je tudi sto milj ali še več oddaljen. Zdravstveni svetnik mu je bil razodel zgodbo pevkinje. Z baronom se je potem še tudi pomenil in še nekaj zvedel, kar se mu je zdelo zelo pomembno. Poslanik mu je bil namreč izpovedal, da je ob priliki dogodka z mlado Fiamettijevo na višjem mestu omenil malopridno življenje chevaliera de Planto. Opozoril je zlasti na okolnost, da je bilo ubogo dete prav za prav prodano. Ono razvpito hišo je kmalu potem polibija ukinila, kar je baron pripisoval v prvi vrsti korakom, ki jih je on bil storil v tej zadevi. Tudi on je bil slišal o smrti chevaliera, toda bil je istega mnenja kakor policijski ravnatelj, da je bila to zvijača, ki bi mu naj omogočila, da bi bolj varno nadaljeval svojo obrt; kajti nobeden izmed njiju ni niti najmanje dvomil, da je edino ta grozni človek poskušal umoriti pevkinjo.
Toda, kako težko je bilo izslediti morilca! Na tujce, ki so takrat bivali v B., po ravnate! jevem zagotovilu ni letel noben sum; le dve okolnosti sta mngli spreviti jasnost v stvar. Pred vsem bi se odkrilo storilca, ako bi kje našli tak robec, kakršnega soj našli v sobi Piamettijeve; zato so dali to* čen popis vsem šiviljam in pericam, ki so imele v B. opravka s perilom tujcev. Nadalje je ravnatelj iz psihologičnih razlogom domneval, da bo kmalu sledil drug posku* umoriti pevkinjo, ako je morilec še kje % bližini.
palje ErlhqdnjU^

KARAWANKEN-BOTE
stran 3. — Stev. 14.
Dielloii jnnaki ob ledenem morjn
22 mesecev junaškega delovanja na skrajnem koncu Evrope
Berlin, 17. februarja. Kdor ne pozna Iz lastnih izkušenj tisto od sveta odrezano področje brezkončne tundre in neprodimih pragozdov na kraju skrajnega ledenega morja, si ne more niti približno predstavljati storitve in trudov naših čet, ki se že mesece bojujejo na Laponski fronti skupaj 2 našimi hrabrimi finskimi zavezniki v mraku polarnih noči in pri barbarskem mrazu pri ledenih vetrovih in snežnih vihar-jjih proti bolševikom. Oberstleutnant Hermann, adjutant generala D i e 11 a, ki je poveljnik najsevernejšega frontnega odseka, je v petek opoldne v nadvse živahnih In dojemnih potezah nazorno orisal pred nemškim tiskom delovanje naših čet.
Pri^ ocenjevan ju teh naporov na ozemlju, ki sega od skrajnega konca Evrope daleko nad polarnim krogom doli do Karelije, je treba premisliti, da se borijo naše čete že 22 mesecev v arktiki. V teh okrož uh niso našle naše čete nobenih zaklonišč. Naši vojaki so bivali najprej v ubogih ribiških vaseh in večkrat v primitivnih laponskih naselbinah, dokler si niso sami zgradili barak, bivakov, konjskih hlevov itd. V področju Petsamo, pokrajini, ki ima samo tri majhne finske naselbine, katere so še povrhu v prvi finsk-sovjetskoruski vojni Bkoraj popolnoma uničili, tudi ni bilo nobenih stanovanjskih prilik. Čete so morale torej taboriti.
Pri tem je bilo bojevanje tukaj zelo težke, ker je bil teren popolnoma neznan in ga je bilo treba šele skrbno preiskati, kajti izkazalo se je, da so vse razpoložljive karte zelo nepopolne ali napačne. Ce smo lahko v zaletu prenesli napad dol do Sale, moramo to v prvi vrsti zahvaliti odličnim storitvam naših vojakov. V gostih gozdovih od Sale nismo mogli uporabljati oklopnih bojnih voz in tudi zračna sila je komaj odkrivala mojstrsko prikrite sovražne zemeljske cilje. Radi tega si je moral naš vojak priboriti vsak meter terena z ročnimi granatami in bočnim orožjem.
Ce smo mogli doseči v tem atepskem področju brez vsake vegetacije in brez kakšnih zaklonišč — leži približno 180 km severno od vegetacijske meje — ali v neprodimih gozdovih kakšno pridobitev na ozemlju, če tudi samo nekaj kilometrov, tedaj je bila to storitev! Kajti pri teh velikih bojih moramo upoštevati velike temperaturne spremembe. Julija smo imeli 40 stopinj vročine, v oktobru pa že 40 stopinj mraza. Čete je tudi težil občutek, da so dale čod domovine in vsake kulture. K temu še pride moreči duševni pritisk polarne noči, kljub polarni noči neprekinjeno bojevanip. zavest, da ne bodo dobili nobenega dopusta in da ne bodo zamenjani.
Naše čete so pa kljub temu na vseh odsekih laponske fronte uspešno vzdržale ta ob-težilni preizkus.
IVov anglc^i poraz
(NaJc ljevanje z 2. strani.)
Na fronti ob Donccu je naš napad napredoval kljub žilavemu sovražniliovemu odporu.
V	vodovjih vzhodno od Krima je zračno orožje z bombnim zadetkom poškodovalo neko večjo prevozno ladjo.
Dne 12. februarja so v teku operacij nemške bojne sile v Rokavskem prelivu kakor tudi v zapadnem Severnem morju prišle v stik z angleškimi pomorskimi silami. Skupina, ki jo je vodil Vizeadmiral C i 1 i a X in ki je obstojala iz bojnih ladij »S C h a rn o h o r s t« »G n e i s e n a u« in križarke »P r i n z E u g e n«, je po dosedanjih poročilih potopila nekega angleSke-ga rušilca, nekega drugega pa s streli zažgala. Napadajoče močne skupine angleškega zračnega brodovja so bile ob težkih izgubah odbite. Le neki nemški torpedni čoln je bil zadet po bombi in lahko poškodovan. Nek čoln prdnje straže se je potopil, ko je še prej ustrelil napadajoče letalo, Operacije naših pomorskih vojnih sil so podpirale močne skupine zračnega brodovja pod vrhovnim poveljstvom Generalfeld-marschala S p e r r 1 e Izgube sovražnega zračnega brodovja so po dosedanjih poročilih znašale 43 letal, od katerih so večino sestrelili nemški lovci, ostale pa pomorsko in zračno obrambno topništvo. Med silnimi boji v zraku smo izgubili sedem lastnih letal.
Naangleškijužniobaliso bojna letala v nizkem poletu metala bombe težkega kalibra na pristaniške naprave in letališča.
V	severni Afriki se vrši oboje-



'-'-■'V?
Za sovražnikom...
Posnetek iz bojev na vzhodni fronti, kjer morajo bolieviki dnevno utrpeti nove težke izgube. Razstreljeni oklopnjaki leže ob cesti, po kateri zasledujejo naše čete sovražnika.	(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Kirsche, Sch., Z.)
stransko izvidniško delovanje. Nemška boj-, na letala in strmoglave] so podnevi in ponoči napadali v vojni važne naprave tobru-ške luke in z bombnimi zadetki onesposobile baterije obrambega topništva za boj. V Marmariki so bila na britanskih letali-ščih na tleh razdejana ali poškodovana mnoga letala, v bojih v zraku je pa sovražnik izgubil nadaljnjih pet letal.
Pri napadih nemških bojnih letal na letalsko in mornariško oporišče na otoku Malti, 90 spremljajoči lovci sestrelili dve sovražni letali.
Spcer je naslednik dr. Todta v vseh uradih
Ileichsminister Sjieer je govoril svojim sodelavcem
Brlin, 17. februarja. Državni tiskovni oddelek NSDAP objavlja:
Fiihrer je imenoval na mesto Pg. dr. Todta, ki se je smrtno ponesrečil, Pg. Albert Speer-a za voditelja glavnega urada NSDAP za tehniko in za voditelja na-rodnosocialistične zveze nemške tehnike.
Nadalje je imenoval Reichsmarschall Goring v svoji lastnosti poverjenika za štiriletko Reichsministra Speera generalnim opolnomočencem za urejevanje gradbenega gospodarstva.
S temi dvemi imenovanji je Reichsminl-ster Speer naslednik dr. Todta v vseh uradih.
O priliki prevzema uradov dr. ing. Todta, ki se je smrtno ponesrečil, po Reichamini- ^ stru Speeru, so obdržali na dvorišču državnega ministrstva za oboroževanje in muni-cijo v Berlinu apel vseh berlinskih uradov dr. Todta, pri čem je govoril Reichsminister Speer k svojim novim sodelavcem.
9?


518$jfa:




Letalo >iJU« je prineslo tople zimske reči za i r onto Vojaki jih odvažajo na saneh v sprednje črte.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Ulrich, HH., Z.)
Shorn j i iz klobučevine za naše vo j ake Skornji iz klobučevine so kot najboljša zaščita proti mrazu pri naših vojakih posebno priljubljeni. Na levi sliki vidimo škorenj v surovem stanju, nad njim pa že izgotovljeni škorenj. S tem se nazorno vidi razlika med neizdelanim in izdelanim škornjem. Na desni sliki preizkuša častnik uporabljivost škornjev pri vojaških oddelkih pozimi.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Koch-Helm Sch., Z.)
Prva pomoč v bo j ni coni Dva sanitejca sta s trudom dospela do ranjenega tovariša, da bi ga obvezala. S svojevrstnimi sanmi za severne jelene, s takoimenovano Pulko, ki jo tretji sanitejc pripravlja za transport, bodo prepeljali ranjenca čez nekaj trenutkov na okrevališče, hme: Kriegsberichter Vlaskamen, Atl., Z.)	(PK.-Aufna
Slovo od Reichsmi nistr a dr. Todta V srce segajoSem nagovoru se je Fiihrer kakor smo poročali, poslovil v okviru državnega čina v novi državni pisarni v Berlinu od Reichsministra dr. Todta, ki je na tako tragičen način priSel ob iivljenje. Slika nam kaže žalni sprevod s krsto, na poti na invalidsko pokopališče. Za krsto vidimo Geneialieldmarschalla Keitel-a, GroBadmirala Raederja in Generalfeldmarschalla Milch-a,	(Scherl, M)J,
Stran 4. — Štev. 14,
KARAWANKEN-BOTE
%reda. 18. februarja 1912.
S)om in polje
Kakšne prednosti nam nndl sajenje ollaric?
Pridelovalcem oljaric se dovoljujejo različne prednosti. To pa za to, da se na ta način poepreSuje pridelovanje domačih oljnih sadežev in tako zamaši vrzel v nemSki pre^rbi z oljem. Navedene prednosti 'se dovoljuje pri nabavi jedilnega olja po pridelovalcu oljaric in po članih njegovega Bamooslkrbovalnega gospodinjstva, to pa tako, da jim je omogočena zamenjava sirovega masla, margarine in klavnih maJčoto V jedilno olje in da se dobi dodatno jedilno olje, ki se ne obračuna na druge maščobe, kot premija za pospeševanje pridelovanja. Poleg vrnitve olja je druga prednost v tem, da se po posebnih predpisih vrne oljno pogačo.
Z ozirom na kupovanje jedilnega olja predvidevajo predpisi, da spada oni posestnik, ki seje na svojem posetvu oljarice (re-pico, ogrSčico, mak itd.) v amooakrboval-no skupino A. To pa tudi takrat, če njegovo stalno bivališče ni na njegovem posestvu, toda v nasprotju z administratorjem ali taJdm, ki da posestvo v najem, sam nosi v polnem obsegu odgovornost za obrat. S tem se izloči iz skupine upravičencev za normalno preskrbo in dobi potrebne živilske karte po posebnih predpisih za samo-oskrbovalnice. Kakor hitro hoče lastnik obrata, sam oskrbovati svoje gospodinjstvo z jedilnim oljem, lahko nabavi na osebo svojega samooskrbovalnega gospodinjstva za 52 tednov 12 kg jedilnega olja. Predpogoj za to pa je, da se za isto število oseb odreče kupovanju sirovega masla, margarine in iklavnih maščob in da je na svojem posestvu pridelal tolikšno množino oljaric, ki odgovarja tej količini olja.
Dodatna količina olja, ki se jo dovoli kot premijo in ne vračuna na druge maščobe, znaša 1 kg pri oddaji najmanj 100 kg oljaric. Izredno dodeljevanje olja za one množine oljaric, ki so nad 100 kg, je odrejeno v višini do 50 kg. Ce premija ne zadostuje pridelovalcu za kritje potrebe po olju, se lahko ta posluži zamenjave drugih maščp^b v jedilno olje v okviru ureditve samooskrbovanja. Oljnate pogače vrnejo po predpisih glavnega združenja nemškega gospodarstva z mlekom in mastjo tako, da pri repici in ogrščici vrnejo 52% teže oddane množine posevka na podlagi 10% vsebine vlage, pri maltu v višini 52% teže o "dane množine posevka na podlagi 7% vaebne vlage in pri vseh drugih oljnatih semenih in oljnatih sadežih v višini 65% t Ž3 oddane množine posevka na podlagi suhega blaga.
NAS VRT
Prihranimo si prostora za peteršilj in redkvico
Kdor ima doma zelenjadni vrt, si mora že tekom zime napraviti natančen načrt, kam bi to in ono posejal oziroma posadil. Eno gredo moramo rezervirati za peteršilj in za redkvico. Ta dva se dasta namreč dobro med seboj pomešano sejati. Obe semeni moramo redko posejati in potem skupaj podgrebsti. Preden se peteršilj nekoliko rajsvije, smo redkvice že davno poruvali.
Sejmo mrkvico!
Naš vrt nam mora čim bolj zgodaj prinesti sadeže. Mrkvica spada med one rastline, ki dopuščajo zgodnjo žetev. Prvič jo moremo sejati že takrat, ko zemlja neha zmrzovati. Odberemo že prej primeren prostor ,ki ima sončno lego in katerega smo v preteklem letu močno pognojili. Se jemo seveda izrazito rano sorto. Sejati mofamo redkev zelo gosto, če bi pa bila setev kljub temu pregosta, jo moramo potem razredčiti.
Razbopavanje zmrzle zemile
Na kaj moramo pri tem paziti.
Radi hudega mraza so številni cevovodi zamrznili in počili in sicer ne samo po hišah, temveč tudi v zemlji. Da tako škodo odstranimo, moramo zemljo, ki je seveda tudi zmrznjena, s kladivom in lomilcem razkopati, da pridemo do poškodovane cevi. Pri tem se pripetijo številne nezgode, ko eden izmed delavcev z roko drži težko lomilno dleto, medtem ko drugi udarja s težkim kladivom po njem. Zelo često izpo-drsne kladivo taa dletu ali pa udari delavni ' .10, tako da zadene roko onega, ki dleto drf i in jo na tak način težko poškoduje. Pri takem delu je pravilno držati
dleto vsaj s kleščami in ne z roko. Potem lahko stopi delavec, ki drži lomilec, bolj nazaj in ni več v nevarni bližini kladiva in njegova roka ostane zdrava. Po izkustvih poklicne zadnlge plinskih in vodovodnih instalaterjev v Berlinu je najboljše, da si v ta namen naredimo posebno držalno pripravo, kakršne rabijo v tovrstnih večjih podjetjih. Ta priprava sestoji iz približno V/s m dolgega ročaja, ki ima na koncu železno vodilo, skozi katerega lahko vtaknemo lomilno dleto. S tako napravo lahko držimo lomilec v primerni razdalji in te tipične zimske nezgode lahko preprečimo.
MI gojimo nemško podeželsko kokoš!
o njeni reji in vzgoji
Nagnjenje do tujih kokšjih ras je v teku zadnjih let bolj in bolj pojemalo. Ta razvoj moramo zelo pozdravti. Ni nobenega razloga, da bi dajali kakšno prednost tujim kokošjim rasam.
Ce so se prej večkrat slišale pritožbe, da nemška kura ne nudi onih gospadarsikih prednosti kakor tujezemna, vemo, da ta pritožba nima ne repa ne glave. Gotovo je imel ta ali oni rejec slabe izkušnje z nemško podeželsko kuro. Temu pa ni bil vzrok pomanjkljiva rentabilnost imenovane kokoši, temveč skoraj vedno nestrokovna vzgoja kokošje družine. Mi hočemo samo opomniti, da se ravno pri kokoših polaga premalo važnosti na osvežitev krvi. S tem se pa vsaka rasa poslabša. To ve danes vsak. Edino v tem je pa ležal in leži eden
glavnih vzrokov domnevne manjvrednosti nemške podeželske kokoši.
Na tem mestu in v tej zvezi moramo ponovno poudariti: kokošjerejec mora v prvi vrsti skrbeti za osvežitev krvi! Pri tem pa je dosti odvisno od pravilnega parjenja! Samo iz primerne paritve se lahko razvijejo zdrave in odporne rase, ki nudijo pri dobri negi velike gospodarske prednosti. Ce hočemo vzgojiti dobro kokošjo družino, ne moremo pogrešati dobrega petelina
Za nas je ustaljeno, po vzgojnih uspehih podprto dejstvo, da ima nemSka kura napram tujezemnim kokošjim pasmam mnoge prednosti. Pred vsem je zelo skromna. K temu pride še to, da je bolj od katere koli druge pasme privajena domačim življenjskim pogojem. Je zelo skromna pri hrani, proti vremenskim prilikam precej neobčutljiva, odporna proti boleznim, dobra kok-Ija in sama zelo pridno išče hrano. Razen tega zelo dobro vali, kaj je taka lastnost, ki jo imajo zelo maloštevilne tuje kokošje pasme.
Kokošjerejec mora v prvi vrsti skrbno izbrati najboljše nesnice in si potem preskrbeti zdravega, čistokrvnega petelina, ki ga seveda ne sme obremeniti s preveliko kokošjo družino. Ce število naših kokoši to zahteva, si moramo nabaviti še drugega petelina. V tem služajoi pa moramo oba petelina z njunima družinama ločiti med seboj, ker bi v nasprotnem slučaju lahko nastale ljubosumnosti.
Kot valilna jajca se smejo uporabljati samo jajca od najbolj razvitih in najbolj pridnih nesnic. Kokošjerejec, ki se bo ravnal po teh navodilih, gotovo ne bo razočaran v svojih upih.	Ho.
Osbrboi/anje zdrave In obolele živine
Konec
Seveda moramo vedeti, da močno krvavečih svežih ran ne smemo polivati z razku-žilom, marveč samo očistiti okolico rane, ostriči dlako, in okoli roba rane namazati z razkužilom. Pač pa je treba z razredčenim razkužilom sprati onesnažene rane in stare rane pri prevezovanju. Za sušenje ran je najenostavnejše sredstvo galunov prah, s katerim potresamo manjše rane, da se hitreje posušijo. Pripominjamo, da moramo tudi vsako orodje in posodo, ki jo uporabljamo pri ranah, predhodno in po uporabi razkužiti v 2%-ni raztopini lizola ali kakega drugega razkužila. Večje rane zdravimo samo po živinozdravnikovem navodilu. Živali, ki si kak ud zlomijo, je takoj zaklati!
Podkožne rane, to so otiski, žulji, vbodi itd., so mnogo bolj nevarne in težje ozdravljive kot odprte rane. Pri živinozdravniku bomo dobili recept za primerno zdravljenje.
Povedati moramo nekaj še o navadnih boleznih živine: vnetja, prehladi, motnje v prebavilih itd. .
Pri prehlajenjih dajemo živini ka-miličen čaj in jo držimo v toplem hlevu.
Dalj časa trajajoče prehlajenje preide pri konju v »naduho«, ki se da zdraviti, a ne ozdraviti.
Pri zaprtju dajemo živali navadno grenko ali Glavberjevo sol ali pa laneno оИе.
Pri driski dajemo živini črno kavo, žganje itd.
Koliko pri konjih zdravimo s tem. da
konja drgnemo s slamo po vsem životu, posebno pa po trebuhu in po nogah, da mu damo močnega kuhanega vina ali kamelič-nega čaja, da ga sprevajamo odetega, dokler napad ne mine. Vsekakor pa je pri težjih napadih takoj potrebno, da pokličemo živinozdravnika in da ga pod nobenim pogojem ne pustimo, da bi se začel valjati, ker je to najnevarnejše.
Pri opeklinah pomaga apnena voda in kakršno koli olje. '
Pri napenjanju, se da istotako včasih pomagati s tem, da vlijemo govedu v vamp apneno vodo, napravljeno iz 10 gramov živega apna in 5 1 vode. Pri hujših slučajih je treba vtakniti govedu bodisi v požiralnik cev ali pa mu zabosti trokar v levo lakotnico. Za oboje pa je potreben vešč človek, najbolje živinozdravnik.
Posebno skupino obolenj tvorijo tudi še porodi in porodne bolezni pri živini. O tem ob priliki posebej.
Posebno dob.ro si zapomnimo tole. Ce dajemo, ali vlivamo živalim zdravila, je treba pri tem postopati z živino lepo in ravnati pazljivo, da morda zdravila ne pridejo namesto v želodec — v sapnik. Se bolj važno pa je, da nikdar neda-jemo živali zdravil, ki imajo slab vonj, kajti V primeru, da bomo morali žival vendarle zaklati, so taka »zdravila« vzrok, da je meso neužitno tudi v primeru, ako bi ga smeli sicer brez nadaljnjega pojesti.
Kako |e ireba v sedanjih prilikah kolobarili
Marsikdo, ki pozna kmetijstvo samo z nedeljskih »sprehodov v prosto naravo«, je mnenja, da kmet seje in sadi poedine poljske rastline na to ali ono njivo, kakor se mu zljubi in kakor pač ravno nanese. Toda tako mišljenje je popolnoma zmotno. Celo najbolj starokopiten in zanikern kmečki gospodar ve, da se mora pri obdelovanju svojega polja in pri razvrstitvi posameznih kmetijskih rastlin na to ali ono njivo držati nekega določenega reda. Ta red v vr-stitvi poedinih kmetijsKih rastlin na določenem prostoru nazivamo poljski kolobar, obdelovanje zemlje in predelovanje kmetijskih rastlin po tem redu pa k o-lobarjenje.
Povod izmeničnemu pridelovanju kmetijskih rastlin je že od pamtiveka znano dejstvo, da nobena teh rastlin ne uspeva dobro, če jo se jemo leto za letom na en in isti prostor in da moramo torej prostor za pridelovanje kmetijskih rastlin menjavati, ozironia, da moramo na polju, njivah, menjavati rastline, ako hočemo dosegati ugodne pridelke.
Poljsko kolobarjenje je v različnih okoliščinah, katere ustvarjajo raznovrstnost kakovosti tal, lege, nadmorske višine, pod-
nebja, prometnih in tržnih razmer kakor tudi načina gospodarstva, prav različno. Od tržišč oddaljenemu hribovskemu kmetu visoko v gorah kolobarjenje ni težiko: Kamor je sejal lani oves, bo letos sadil krompir, prihodnje leto pa sejal jaro žito, kateremu bo apet sledil oves, temu spet krompir in tako naprej.
Cim ugodnejše pa so podnebne, talne in tržne razmere, in čim naprednejši je kmetovalec, tem večje je število kmetijskih rastlin, ki jih prideluje na svojih poljih in katere mora znati spraviti v pravilen vrstni rd pridelovanja — v kolobar. ,,
Pravilno kolobarjenje s kmetijskimi rastlinami je v poljedelstvu gospodarjeva siko-raj najtežja, vsekakor pa najvažnejša zadeva. Za dobro uspevanje poedinih kmetijskih rastlin in s tem za množino ter kakovost pridelka namreč ni vseeno, v k a k-š n e m vrstnem redu si rastline na njivi sledijo. Da more kmetovalec pravilno kolobariti ,mu je neobhodno potrebno poznati in upoštevati naslednje osnovne smernice:
Pri uvrščanju posameznih rastlin v kolobar je treba misliti ne samo na to, da stavi ^vsaka rastlina posebne zahteve glede
Brinjcvc igle kol krma
Brinjeve igle in pustinjskii resa kot krma. Na Švedskem so delali znanstvene in praktične poskuse, kako bi se dalo smrekove, borove in brinjeve igle uporabiti za krmljenje domačih živali. Izkazalo se je, da so zato najbolj pripravne brinjeve igle. Igle vsebujejo mnogo vitaminov, beljakovin pa toliko, kakor vsaka druga rastlina, ki jo uporabljajo za živalsko hrano. Razen vitaminov A je v iglicah mnogo vitamina C. Po dosedanjih poizkusih se lahko 3 do 4 kg svežega iglevja pokrmi dorastlim kravam in konjem. Reso, ki raste po pustinjah, so na Švedskem tudi začeli uporab-kot krmilo.
na način priprave zemlje, na gnojenje, obdelovanje itd., marveč tudi, da je za uspevanje rastlin izredno važno, kakšna rastlina je rastla pred njo na dotičnem 'prostoru in v kako stanje je zemljo pripravila.
Vsaka kmetijska rastlina u-stvarja torej obenem, ko raste, že tudi ugodne ali neugodne pogoje za uspevanje rastline, ki jibonatemprostorusledila.
Pravilno kolobarjenje se mora zato v prvi vrsti ozirati na to dejstvo in mora skušati da sledi vsaka setev ali sadež v kolobarju oni predsetvi ali p r e d-sadežu, ki ustvarja za njeno uspevanje najugodnejše pogoje v zemlji.
Nadalje se mora pri razvrščanju posameznih rastlin v kolobar ozirati na njih zahteve glede gnojenja. V tem oziru uvrščamo rastline v štiri skupine:
Prvi skupini rastlin ugaja gnojenje s hlevskim gnojem neposredno pr;>d setvijo; take rastline so na pr. koruza, ječmen, pesa, zelje, repa, buče, ogrščica. Torej moramo gnojenje njiv s hlevskim gnojem tako razporediti, da pridejo posamezne njive oz. parcele vprav takrat na vrsto za gnojenje, kot navedene rastline v kolobarju pridelkov.
Druga skupina uspeva nazjbolj v zemlji, kjer je bilo s hlevskim gnojem pognojeno predsetvi; to so predvsem: pšenica, rž, krompir, proso, a.ida itd.
Tretja skupina obsega kmetijske rastline, ki si eno izmed najvažnejših hranilnih snovi, to je dušik, pridobivajo iz zraka in torej prav za prav n e potrebuje srnojanje. z na dušiku bogatim hlevskim gnojem, marveč ji zadošča fosforna in kalijeva umetna gnojila ter apno. To skupino rastlin imenujemo metujnice fleguminoze) ali po domače stročnice: fižol, grab in grašice, vse detelje, lupine itd.
V četrto skupino pa spadajo kmetijs^fe rastline, ki zaradi svojih močnih in globoko segajočih korenin uspevajo tudi v n e -gnojeni zemlji; če pa jih pognojimo, se polenijo in poženejo korenine samo v pognojeni plasti in jo docela izčrpajo, tako da je za njimi gnojenje spet nujno potrebno. Od rastlin te skupine sta najvažnejša oves in lan, katerim torej s hlevskim gnojem ne gnojimo, pač pa vedno za njima. Deloma spadajo v to skupino tudi ajda, korenje, sončnice itd.
Pri uvrščanju v kolobar moramo torej paziti, da za vsako rastlino vemo,-v kakšno sikupino spada glede gnojenja in jo uvrstimo v kolobar na primemo mesto: rastlinam iz prve skupine morajo slediti rastline druge in tretje supine, na zadnje mesto pred ponovnim gnojenjem s hlevskim gnojem pa uvrstimo v kolobar rastline četrte skupine.
Na pr.: koruzi, kateri smo pognojili (1. skupina), sledi pšenica (2. skupina), v katero podse jemo deteljo (3. skupina), jeseni napravimo praho, nakar spomladi posadimo kromjir (2. skupina), za njim se jemo rž (2. skupina), nato ajdo (2. oz. 4. skupina), naslednjo spomlad pa oves (4. skupina), ali pa takoj za ajdo pignojimo in uvrstimo spet kako rastlino iz 1. skupine, če imamo gnoja dovolj in se nam zdi za pridelovanje ovsa škoda zemlje.
Razen na gnojenje se moramo ozirati pri sestavljanju kolobarja tudi na rastlinske škodljivce in bolezni, kakor tudi na plevel in rastlinske zajedal-k e. Deteljo na primer smemo sejati na isto mesto šele vsako četrto, še bolje, vsako šesto leto, kajti seme deteljne predenice in pojalnika ostane v zemlji več let živo. Enako živijo na korenikah zelja neki škodljivci, zaradi katerih zelja ne smemo pre-kmilu srditi na isti prostor itd.
CDalie nrihodniič.)
n
ZimmT . l-enster- unti Fieberfhermomefer Dipl. Optiker C KronfuR
BiaiteMinri,	Baiuui9isini»e ic
n I
Sreda. 18. februarja 1942. __KARAWANKEN-BOTE	Sfran S. — Stev. U.
Prvi „Koncert po želji" v Krainburgu dne 21. in 22. februarja
Gotovo bo že mnogim prebivalcem v Oberkrainu znana označba koncert po želji (Wunschkonzert). Označba sama bi pa ne pomenila kaj drugega kakor da gre za kak koncert, ki se opravi po želji kakšnega mesta. S temi vrsticami hočemo pojasniti pomen, smoter in nastanek koncerta po želji. Znanega napovedovalca v nemškem radiu, Heinza Goedecke, smatrajo po pravici za očeta koncerta po želji. Njegova domislica je namreč bila, da je priredil radiokoncert, v katerem so izvajali samo take komade, ki 60 jih poslušalci želeli. Pač pa je moral taki »poslušalec z željo«, hkrati nekaj prostovoljno prispevati za zimsko pomoč, ako je hotel slišati svojo najljubšo pesem in svoje ime v radiu. In tako smo že dospeli do smotra koncerta po želji. Na tak način dobljene zneske stavijo zimski pomoči na razpolago, tako da je popoln krožni tok največje svetovne socialne ustanove. Za soboto, dne 21. in 22. februarja so štiri godbe in en vojaški zbor na razpolago. V vseh obratih so že razdelili programe in spiske zaželjenih pesmi. Obratovodje bodo v sporazumu z obratnim načelnikom izbrali iz programa komad, ki si ga želijo in spisek z darilom vred poslali vodstvu okrožnega ure da NSV v Krainburgu.
Prvi koncert po želji v Krainburgu gotovo ne bo zaostajal za drugimi takimi koncerti v drugih enako velikih mestih Alt-gaua; to se vidi že iz doslej došlih daril. Prireditev v nedeljo popoldan je v prvi vrsti namenjena rojakom krainburške okolico, Krainburžani sami naj se pa po možnosti udeležijo sobotne prireditve.
Apel Ortsgruppe Krainburg-Failcendor!
Ortsgruppenleiter Huber je te dni pozval vse politične vodje Ortsgruppe Krain-burg-Falkendorf k apelu. Pozdravil je uvodoma došle goste, med katerimi so se nahajali Kreisstabsamtsleiter K o c h, Kreis-personalamtsleiter Zwenig in Krei&presse-amtsleiter L i 11 i n g, ter govoril o snovi ^Pravico in dolžnosti političnih vodij«. Rekel je med drugim; »Vi, ki ste sedaj v vašem področju pozvani kot voditelji, bodisi kot voditelji blokov ali celic ali kot moji ožji sotrudniki v mojem štabu Ortsgruppe, si morate predvsem biti na jasnem o tem, •da morate napram skupnosti izvrševati veliko več dolžnosti nego morete do skupnosti staviti zahtev. Vaš položaj kot vodja skupine ljudi vam ne daje nobenih osebnih in materialnih prednosti, vaše naloge morate izpolniti, ker vam vaša notranjost nalaga, da storite' kaj dobrega, da daste vašim bližnjim kaj lepega. In če imate v vašem bloku ali v vaši celici povsod skrb za tem, kaj je pravilno, če pomagate svojim sorojakom z nasveti in dejanji, ker so skrbi naših rojakov vedno tudi naše skrbi, imejte vedno pred očmi, da ne izvršujete oblasti nad ljudmi^ ampak da ste voditelji rojakov. Lastnost političnega voditelja vam pa nalaga tudi dolžnost, da živite tako, da ste vsem drugim za vzgled. Kmalu bomo začeli s poukom in vam pokazali, da ne boste sprejemali nič tujega, ampak da naš svetovni nazor izoblikuje ono idejo, ki jo že imate dolgo v svoji notranjosti«. Na koncu je govoril šp o neomajni veri Fiihrerja do nemškega naroda. To vero imajo do njega tudi njegovi sotrudniki in ti so jo ponesli v nemški narod, v katerem je danes tako trdno ukoreninjena, da je ne more omajati nobena sila na zemlji. Nato je Se Kreis-personalamtsleiter Zwenig razpravljal o organizatoričnih vprašanjih v okviru Ortsgruppe.
3z đomarine
Krairhurg. (Zborovanje občinskih komisarjev krainburške-ga deželnega okrožja.) Te dni je Lan d rat dr. S k a 1 k a povabil občinske komisarje v Krainburg in jim po pozdravu dal navodila za nadaljnje upravno delo. Opozoril je občinske.komisarje, na važnost njihovego uradovanja in njihovega dela, ter jih pozval ,naj se še naprej uspešno udejstvujejo. Nato je govoril vodja vojaškega zglaševalnega urada v Krainburgu, major dr. F o 11 n e r o potrebi ožjega sodelovanja med vojaškim zglaševalnim uradom in občinami. Nadaljnje referate so podali še Reg. Amtmann M ii h 1 e, okrožni kmetovalec Huber in nadzornika Schneider, Hamra in uradnik Pristovnik. Popoldne je bil pri Landratu službeni razgovor s predstavniki uradov v okrožju.
ARling. (Apel Ortsgruppe NSDAP.) Te dni se je vršil pri Ortsgruppe, ki ma že
Kralnbnrg prosvetno svedišče \ Oberkrainu
Manifestacija^ ustanovitve pevskega tovarištva - Obisk od strani pevske
bratovščine v Vliladiu
Nedelja je bila v znamenju ustanovitve pevskega tovarištva v Krainburgu. Zastave, transparenti in venci so krasili ceste. Ze dolgo pred napovedanim časom je bilo ži-. vahno vrvenje na Adolf Hitler trgu. God-beni vod Wehrmannschaftsstandarte Krain-burg in pevski krožek krainburških BdM so do prihoda pevske bratovščine iz Villacha krajšali Čas. Kreisleiter K u s s, župan dr. Markgraf in mnoge druge osebnosti so prišle k sprejemu okrožnega voditelja pevcev, šolskega svetnika R a i n e r j a in spremljajoče ga pevske bratovščine iz Villacha.
Pevci so pozdravili Krainburg s koroškim zveznim geslom >Vom Tal bis an die Gletscherwand«. Nato je Kreisleiter K us s izrekel dobrodošlico okrožnega mesta krain-burškega in pevski krožek BdM v Krainburgu je zapel koroško pesem: »Ja, griiss enk Gott..Nato so korakali z godbo na čelu k ustanovitvenemu zborovanju v Ijud-skeAi domu. Villacher Sangerzunft je zapela nekaj izbranih zborov in navdušila z njimi prebivalce v Krainburgu, pri čemer so morali zlasti ponoviti Koschatovo najljubšo pesem s tenorsolom pevskega tovariša T h e i s s 1 a.
Okrožni vodja pevcev šolski svetnik R a i n e r je v teku svojih izvajanj, ki so bila sprejeta z velikim odobravanjem, izjavil, da je mesto Krainburg izbrano za prosvetno središče v Oberkrainu. Na to je postavil ravnatelja Gustava Horacka iz Krainburga za voditelja pevskega tovarištva, za njegovega namestnika poštnega predstojnika Pg. Iga K r a u t a. S poseb-
nim veseljem je še pozdravil društvenega vodjo Koschatove zveze P1 a u t z a, ki ga je določil za botra. Povdaril je, da nikjer glasovni predpogoji niso tako dobri kakor ravno v Krainburgu. Njegova želja je, je rekel šolski svetnik Rainer, da se naj združijo v pevsko društvo ne samo možje, ampak tudi žene.
Na to je izrazil Kreisleiter Kuss svoje veselje, da je prišlo do tega pevskega tovarištva. Pozdravil je to ustanovitev, ker bo pevsko društvo gojilo nemško glasbeno dobrino in znatno prispevalo k razvedrilu od vsakdanje skrbi. Nastopi pevskega tovarištva bodo vsako prireditev olepšali. Prosvetni program okrožnega mesta v Krainburgu ustreže s to ustanovitvijo želji Gauleiterja, da bi se v tej deželi razlegalo petje. Bistveno je tudi, da se bo vsled tega tovarištva okrepila narodna skupnost. Središče bo, tako je izjavil, nemška narodna pesem in, če ga bomo gojili, bomo črpali vedno nove moči. Izjavo okrožnega vodje pevcev, da ostane Krainburg prosvetno središče v Oberkrainu, si hoče govornik postaviti za svoj cilj. Okrožni vodja pevcev, šolski svetnik Rainer, je bil nad 20 let njegov učitelj. Ze v St. Veit an der Glan je govornik sprejel prvo pripravo za to nalogo.
Šolski svetnik Rainer se je Kreisleiterju še enkrat zahvalil z izjavo, da jamči ravno oseba Kreisleiterja v Krainburgu za to, da se bo petje tukaj posebno gojilo. Na koncu so zapeli vsi Krainburžani skupno koroško geslo »Du schones Land mein Karntner-l&nd ...« To je bil začetek nadebudnega dela.
IVa pepciniino sredo so pokopavali Pasla
(Stari pustni običaji v Karntenu —\ Tudi v Oberkrainu so imeli slične navade.)
Nekoč, približno do izbruha svetovne vojne, je vladalo okoli pustne nedelje, posebno pa na pustni torek, neobičajno veselo vrvenje. Starejši prebivalci v Illagenfurtu se spominjajo na različne sprevode, ki so jih imeli na pustni torek. Prav posebno jim je še živo v spominu svečani sprevod 1. 1905., ki je bil pod devizo; »Prihod saharskega cesarja v Klagenfurt«, h kateremu so vozili posebni vlaki iz vseh krajev gledalce v Klagenfurt, potem na mnoge venčke in plesne prireditve in na šaljivo pokopavanje Pusta na pepelnično sredo na dvorišču Waisen-hauskasarne. Onim, ki so radi plesali in ki so hoteli temeljito pustno veselje, Je bil »Princ Karnevale seveda zelo drag. Toda niso prišli v zadrego, kajti zastavljalnica jim jfe proti raznim predmetom pomagala iz zadrege, tako, da je bila ob koncu prireditve zastavljalnica dobesedno prenapolnjena z raznimi zastavljenimi predmeti.
V J a u n t a 1 - u je bil na pustno nedeljo v navadi obhod s pustnim »šimeljnom«. Ta narodni običaj je ovekovečen s sliko v kleti deželne hiše. »Simeljna« so predstavljali štirje mladeniči. Trije fantje so bili sklonjeni, tako da je zadnji držal roke na ramenih prednjega in vsi trije so bili prekriti z veliko belo plahto. Prvi pa je nosil konjsko glavo, ki se je dala premikati. Srednji mladenič je moral biti posebno krepak, kajti on je moral nositi jezdeca, ki je bil
oblečen v ostanke staroavstrijske dragonar-ske uniforme. Med sprevodom so se mu pridružili kovač, ki ga je podkoval in njegova žena, ki je nosila v košari vse za to potrebno orodje; pozneje se jim je pridružil me-šetar, ki je »šimeljna« kupil, končno pa še mesar, ki je pustnega belca ubil, kar je dokončalo ta sprevod, ki so mu vaščani v najboljšem razpoloženju sledili. Pustni ples je potem zaključili ta obhod.
V Koking-u v občini Eberndorf, kakor tudi na Sagerbergu so približno do pred 3 desetletji običajno vlekli krsto. Med veselim vzklikanjem gledalcev so vlekli skozi vas domači fantje nekakšen krsti podoben zaboj, iz katerega so se neprenehoma razlegali zvoki muzike. Na stranski steni je bil narejen nekakšen vzvod, ki ga je neki fant neprestano vrtil. V zaboju pa je čepel mladenič, ki je neusmiljeno raztegoval meh svoje harmonike. — Vu in tam v Jaun-talu so po navadi vlekli tudi hlod. Pri tem so zapregli pred hlod one fante in dekleta, ki so se nameravali poročiti. — Slične šege so imeli tudi v Schwarzenbachu in Krainburgu, kjer so ravnotako vpregli še neporočena dekleta pred pustni hlod in fantje so jih potem med zvokom harmonike in glasnim pokanjem z biči poganjali ■ skozi vas. — Tudi v Gailtalu je bil ta običaj v navadi.
nad 60 članov, prvi apel v kinodvorani volksbundovega doma. Ortsgruppenleiter dr. Klein je podal pregled o političnem položaju stranke v področju Ortsgruppe, poudaril, da se morajo k skupnemu delu združiti vse sile, ki so voljne obnavljati, in pozval vse strankine sodruge, naj se z vsemi silami posvetijo ciljem pokreta In pospešitvi nemških teženj. Blagajnik je nato pojasnil organizatorična vpraSanzja.
' Gallenfels. (Apel.) Te dni se je v gostilni Dolschan pod vodstvom Ortsgruppen-leiterja NSDAP in vodje Kamtner Volks-bunda Pg. Amlacherja vršil apel krajevne skupine, pri katerem so razpravljali tudi o njeni nadaljnji izgraditvi. Predstavnik okrožnega propagandnega urada v Krainburgu je razen tega razlagal tudi zadnjo informacijo »V svesti si zmage«. Vsi navzoči so predavanju, ki je bilo na koncu prevedeno v slovenščino, sledili z zanimanjem in s pazljivostjo.
Laak a. Z. (Komorni koncert.) V okviru prireditve KdF. je v strankini dvorani pred kratkim nastopil komorni trio zračnega orožja. Ravnatelj glavne šole Emberger je v zastopstvu odsotnega Ortsgruppenleiterja imel nagovor, v katerem je povdarjal pomen NS. skupnosti
Kraft durch Freude. Komorni trio je izvajal izibrane komade velikih mojstrov nemške komorne glasbe. Prijatelji glasbe so se predvajateljem s cvetlicami in živahnim odobravanjem zahvalili za izvan-redni užitek. — Drugi dan je v kinodvorani igralo lju'daiko gledališče »Schnutt« v razprodani hiši in priredilo obiskovalcem vesel večer.
Laak a. Z. (Kuharski tečaj.) Tukajšnja krajevna skupina je priredila tri kuharske tečaje, ki so se jih žene z velikim veseljem udeležile. Vodja krajevne skupine B o d 1 e r se je voditeljici tečaja zahvalil za koristna navodila. *
Laak a. Z. (Koncert.) Pred kratkim je NS skupnost »Kraft durch Freude« priredila koncert v Laaku a. Z. in dosegla popoln uspeh. Vsi sedeži prostrane kinodvo-rane so bil' razprodani. Umetniška predvajanja godbenega zt>ora so obiskovalce navdušila tako, da so vsak posamezni komad viharno odobravali.
Polland bei Laak. (Razno.) Vsa nabiranja za zimsko pomoč smo pri nas dobro končali, tako za vojake na fronti ali zadnjo Opfersonntag, kljub pomanjkanju v katerem se naše prebivalstvo, posebno v gorah, nahaja, ki pa si bo sedaj že moglo s po-
močjo WHW svoj položaj izboljšati. — V teku so priprave za kuharski tečaj za naša žene in dekleta, ki so sedaj zaposlene pri kleklanju čipk, pri katerem nekatere lepo zaslužijo. Kleklanje čipk velja za ženski poklic ,toda v potrebi se marsikateri moški ne sramuje pri »punklju« sedeti. — Naš poštni urad je premeščen iz poslopja hranilnice v poslopje nekdanje Dolinarjeve trgovine ob Sori.
Zwiachenwassern. (Kuharski tečaj.) Pred kratkim je okrožno vodstvo žen v Zwischenwassern izvedlo dva kuharska tečaja, ki jih je vsakikrat obiskalo po 15 udeleženk. Voditeljica tečaja, gospa A b-t o v a je pokazala razne jedi iz krompirja, ki so vse dobro izpadle in žene zelo zanimale. Tudi okrožna voditeljica ženstva E b e n a u je obiskala ta kuharska tečaja,
Habern. (Zborovanje NSDAP.) Pred kratkim se je vršilo prvo zborovanje NSDAP v okvirju krajevne skupine. Vzlic temu, da so imeli nekateri zelo dolgo in slabo pot do zborovališča, je bila udeležba zelo velika. Izvajanja Pg. inž. S e m 1 a k a so se navzočih globoko dojmila.
St. Veit a. Save. (K o n c e r t.) Te dni se je vršil v telovadnici ljudske šole koncert komornega tria. Predvajanja treh znanih umetnikov so se zelo dobro dopadla.
St. Veit a. Save, (Kuharski teča j.) Okrožno vodstvo Krainburg je priredilo pod vodstvom gospe A b t o v e iz Klagen-furta v kuhinji ljudske šole kuharski te^aj, v katerem sta sodelovali tudi voditeljica žen T r e o in gospa M o s c h e k. Obiskala ga je tudi okrožna voditeljica žen E b e -n a u, kar je vse udeleženke zelo razveselilo. V tečaju, ki se ga je udeležilo 16 žen in deklet, je na koncu Ortsgruppenleiter L i X11 izrekel zahvalo voditeljici tečaja, le ta pa priznanje ženam in dekletom, ki so pokazale polno razumevanje za tečaj.
St, Martin Bei Littai. (MuzikaličnI večer.) Pred kratkim je tukaj igral slavni komorni trio: profesor Hanst N a s t od koDzrvatorija Wien, Georg Weinhengst od radiooddaje, Wien in Werner K u n z od radiooddaje Leipzig. Poslušalci so hvaležno uživali program, ki so jim ga nudili. NS skupnosti »Kraft durch Freude« pa gre polno priznanje, da s tako klenimi prireditvami nudi priliko užvati umetnost rojakom, ki so oddaljeni od večjih kulturnih centrov. .
St. Veit an der Save .(Lep vzgled.) Vodja kina je v dvorani našel denarnico s 150 RM in listinami. Izgubil jo je neki vojak, ki je kmalu dobil svojo denarnico nazaj, ne da bi kdo zahteval kakšno najde-nino,
St, Veit an der Save, 82 let stari Jožef Gostintschar, bivši minister za socialno skrbstvo, je po dolgi bolezni preminul.
Wart. (Umor dekleta.) Pred kratkim je nek delavec ustrelil 15-letno deklico Fani Jerebovo. Morilca so zaprli.
9ospođaFs^e vesti
Ekspertna trgovina Bremena na Jugovzhodu. Po izvajanjih predsednika industrijske in trgovske zbornice v Bremenu, državnega svetnika Bollmeyerja, se je ekspertna in importna trgovina v zadnjem času občutno vključila v nove naloge na Vzhodu in Jugovzhodu. S pošiljanjem de-putacij v balkanske dežele in z aktivno udeležbo na Wiener M esse je industrijska in trgovska zbornica v Bremenu te napore sama pospeševala. Trgovske hiše iz Bremena in Hamburga so na Dunaju ustanovile filialne firme. Danes je razpeta mreža oporišč čez Slovaško, Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško. Med vojno se je ta mreža vedno bolj zgostila in deluje deloma preko Wiena, deloma pa neposredno iz Bremena, Hanzeatska trgovina se je hitro prilagodila trgovini z Jugovzhodom, čeprav mora tu rešiti popolnoma drugačne naloge kakor pri prekomorski trgovini. Pri tem se ji je posrečila udeležba na izvozu tehničnih artiklov, ki se je prej razvijal direktnim potom. Tudi v izvoz ffibrikacijskih proizvodov se je mogla hanzeatska zunanja trgovina uspešno vključiti. Pri tem se je okoristila z okoliščino, da so ji nemške industrijske firme izročile mnoga zastopstva, ki so bila prej v židovskih rokah. Trgovanje s tobakom v Bremenu se je ponovno okrenilo proti orientalskemu tobaku. Uvozne hiše za sadje v Bremenu so se še nadalje udeležile na razvoju hladilnih naprav, kar jim je odprlo velike možnosti pri izvozu sadežev na Jugovzhod. Bremenska izvozna trgovina volne je dala na razpolago svoje velike izkušnje, da bi na ta način sodelovala na podvigu ovčereje v južnoevropejskih deželah.
stran в. — Stev. 14.
KARAWANKEN-BOTE
Sreda, 18. februarja 1M2.
Dr. F. J. Lukas
Izrežite! Hranite!
ШеЈтИпа пге^и1ши% in pj^ukJJJmja n)ejujbjdt melh/uLiieh and firaAtueh
49. LEKCIJA Kindermund.
1.	Valer: Nun, hast du viele Freimde in der Schule, Karli?
Karli: Nicht einen einzigen.
Vater: Wieso denn d as?
Karli: Weifit du, Vati, die Knalben, die imich hauen, kann ich nicht leiden, und die, die ich haue, konnein mlch nicht leiden.
2.	Lehrer: Wie nennt man ein Wesen, das teile im Wasser, tells auf dem Lande lebt?
Schiiler: Ein solches Wesen nennt man einen Badegast.
Sprichwttrter
1.	Gleich und gleich geeellt sich gem.
2.	Dem Reinen ist alles rein.
3.	Auf einen groben Klotz gehort ein grober Keil.
Aufgaben
I. Setzen Sie folgende Satze in die leidende Form:
1. Der Wind dreht die FlUgel des Muhlrades.
2.	Die Bauern saen das Gptreide.
3.	Die Frau des Gartners wird das Gemiise verkaufen.
4.	Die Jager werden das Wild schieBen.
5.	Die Hirten bewachten die Herde.
6.	Ich suche ihn.
7.	Du bestrafst ihn.
8.	Er wird es dir brin gen.
9.	Ich wiirde ihn bestraft haben.
10.	Zwei Pferde zieheij den Pflug. 11. Der Kutscher fuhrt die Pferde.
12. Die Magde sammeln die Kartoffeln ein.
13.	Die Hunde begleiteten die Hirten.
14.	Der Hund wird den Hasen brin gen. 15. Karl sucht dich.
16.	Karl suchte dich.
17.	Karl wird dich suchen.
18.	Karl wiirde dich suchen.
19.	Karl wiirde dich geeucht haben.
20.	Der Gartner pflanzt den Salat.
П. Verbinden Sie die zwei nebeneinander-stehenden S&tze durch das bezilgliche Fiirwort zu einem Satz.
(Beispiel: Der Knabe sitzt neben dem Eislaufplatz. Er zieht seine Hanid-schuhe an. — Der Knabe welcher (der) neben dem Eislaufplatz sitzt, zieht seine Handschuhe am.)
1.	Das Madchen rutscht aus. E3s zieht einen Schlitten.
2.	Zahlen Sie die Knaben. Sie laufen Schlittschuh.
3.	Die Baracken gehoren einer Bau-firma. Sie warden langs der StraBe aufgestellt.
4.	Das Bild stellt eine Landschaft im
Winter dar. Der Vater hat es auf-gehftngt.
5.	Das Pferd hat ein Hufeisen ver-loren. Der Hufschmied beschlagt das Pferd.
6.	Das Gebaude ist eine Schule. Die Haustiire des Gebaudes ist offen.
7.	Die Stadt befindet sich im Hinter-grund des Bildes. Wir sehen die ersten Hauser der Stadt.
8.	Der kleine Knabe ist der Sohn des Postmeisters. Ich ging mit ihm sipazieren.
9.	Die Madchen waren seine Schwe-etern. Wir haben mit ihnen g«spielt.
10.	Die Baume sind Buchen. Die Kra-hen ruhen sich auf den Baumen aus.
11.	Der Baum ist eine Eiche. Das Auto ist neben dem Baum stehen ge-blieben.
. 12. Die StraBe geht an den Schule vor-bei. Sie ist mit Schnee bedeckt.
Worter
aufstellen (etwas) — postaviti
ausrutschen — spodrsniti, spodleteti
Badegast (m) — koipališki gost
Baracke (w) — baraka, lesenjača
Baufirma (w) — gradbena tvrdka
darstellen (etwas) — predstavljati (kaj)
einsammeln — nabirati, pobirati
Eislaufplatz (m) — drsališče
FlUgel (m) — krilo, polica
gesellen (sich) — pridružiti (se)
Getreide (s) — žito
hauen — tepsti
Herde (w) — čreda
Hirte (m) — pastir
Hufeisen (s) — podkev
Hufschmied (m) — podkovač
Keil (m) — klin
Kindermund (s) —otroška usta, otroški jezik
KJotz (m) — štor, panj, klada Kutscher (m) — kočijaž Landschaft (w) — pokrajina Magd (w) — dekla Miihlrad (s) — mlinsko kolo nebeneinander — vštric, eden poleg
drugega Pflug (m) — plug ,oralo Postmeister (m) — poštar s&e — sejati Schlitten (m) — sani Schlittschuh (m) — drsalka verbinden (etwas) — zvezati Wesen (s) — bitje
Redewendungen
das bezilgliche Fiirwort — oziralni zaimek Schlittschuh laufen — drsati se
3z тећ ћгајег sveta
1
Poroke mladoletnikov
Лко starši zlorabljajo svoje pravico, lahko poseže vmes varstveno sodišče.
Višje deželno sodišče v MUnchenu se je bavilo glasom odločbe, ki jo prinaša zbirka »Hachstrichterliche Rechtssprechung«, s primerom, v katerem je bilo uporabiti zakon o ženitvah tam, kjer se starši ustavljajo namenu mladoletnih otrok, da bi se poročili. Odločba izraža načelo, da sme varstveno sodišče le v izjemnih slučajih nadomestiti privoljenje, ki so ga odrekli zakoniti zastopniki ali do oskrbe upravičeni, sicer praviloma le takrat, kadar pomeni odreka staršev zlorabo njihovih pravic. — Po § 3. odstavek 1. zakona o ženitvah je mla-' doletniku za sklenitev zakona potrebno privoljenje postavnega zastopnika in osebe, ki je poleg tega opravičena zanj skrbeti, torej privoljenje obeh staršev, ako sta še oba pri življenju. Ako so ga pa brez tehnih razlogov odrekli, lahko na predlog zaročenca noseže vmes varstveni sodnik in nadomesti manjkajoči pristanek staršev odnosno varuha. Ta nova ureditev hoče preprečiti, ta-'<0 pravijo razlogi odločbe, da bi se poroki otroka, ki bi bila zaželjena tako raz stališča narodne skupnosti kakor raz otrokovega do-brobita, stavila na pot samovoljna neumnost onega, ki je opravičen dati dovoljenje, zlasti morda osebne razprtije in mrž-nje med starši. Ta nadomestitev je pa težak poseg v zakonite pravice staršev in njihovo naravno pravo, da smejo merodajno \T)livati na deinrrn in nehanje mladoletnih otrok in imeti ' ■ Ч besedo pri odločitvi
njihove bodoče življenjske usode, — v pravico, ki jo je treba tem bolj uvaževati, ko so vendar starši v splošnem najbolj v stanu, da presodijo, kaj je najboljše za dobrobit njihovih otrok. Treba je torej najstrožje preizkusiti, dali so po njih iznešeni razlogi taki, da se na nje ni ozirati. Zlasti se ne smejo prezirati poleg plemenskih in zdravstvenih pomislekov tudi taki proti osebi in dobremu glasu zaročenca, ako niso očitna neosnovani.
Velblodi so iztirili motorni voz. V francoski zapadni Afriki je nenadoma pridrvelo več velblodov proti motornemu vozu, ki je prihajal s hitrostjo 80 km nasproti; vsled trčenja se je motorni voz iztiril, 13 velblodov je bilo ubitih.
Prase z osmimi nogami in pes z dvema glavama. Iz Borova na Moravskem javljajo, da sta tam istočasno skotili neka svinja prase z osmimi nogami, štirimi ušesi in dvema hrbtoma, neka psica bernardinka pa mladiča z dvema glavama.
Svizec v KSrntnu. Znani lovec v Karnt-nu, zdravstveni svetnik dr. P i c h 1 e r v Villachu, namerava v kratkem na Do-braču spustiti svizce, da se bo obogatilo živalstvo tudi v tem delu. Ti kožuharji so se že v prazgodovinski dobi nahajali na Dobraču, kakor je to nedvonuao ugotovljeno po najdbah. Ker pa svizci uspevajo le pod izredno ugodnimi vodnimi prilikami, morajo predvsem prezkusiti še važne predpostavke. Svizci" (nem. Murmeltiere) se nahajajo kakor znano, v vzhodno tirolski gorski skupini Kreuzeck, ki spada sedaj h Karntnu.
Počelki narodnosoclalisličnega pokrefa
Ko je zdravniška veda Adolf Hitler-ju leta 1918.-19. v vojaški bolnišnici v Pase-walk-u vrnila vid, ki ga je kot frontni bojevnik izgubil vsled zastrupljenja z vojnim plinom na francoskem bojišču, se je podal v Miinchen. Tam je ostal še nekaj časa pri vojakih. Med krvavo sovjetsko republiko v Miinchen-u so se ga seveda spomnili. 27. aprila 1919. so trije rdeči gardisti vdrli v njegovo stanovanje, da bi ga aretirali, toda hladnokrvna grožnja z orožjem jih je spodila;
Hitlerja so takoj po padcu rdeče vladavine v Miinchen-u poklicali v vojaško komisijo, ki je preiskovala dogodke, ki so se odigrali med revolucijo. Hitler je pri tem imel priliko doprinesti dokaze svojega prepričanja. Kmalu nato so ga imenovali za izobraževalnega častnika pri nekem polku v Miinchen-u.
V istem svojstvu je nekega dne dobil povelje, da mora službeno obiskati politični večer, ki ga je priredila nemška delavska stranka. Našel je zborovanje 25 oseb, na katerem se je neki profesor zavzemal za ločitev hemških južnih dežel od dežele
Nova blaigovna tarifa za jugovzhod
Na bazi ReichsmaAe - veljavna tudi za tranzitni promet
Po razsulu jugoslovanske države in po porazdelitvi železniške mreže bivših jugoslovanskih državnih železnic je na jugovzhodu nastal izredno težaven položaj za tovore. Ako izvzamemo ozemlja, ki so prišla nazaj na Nemčijo, Italijo, Madjarsko in Bolgarijo, sta namesto dosedanjega enotnega jugoslovanskega omrežja postojali dve samostojni železniški omrežji, hrviSko in srbsko, drugo poleg drugega. Blagovni promet iz Nemčije v Srbijo je šel skozi tri države, blagovni promet iz Nemčije v Bolgarijo skozi štiri države, blagovni promet iz Nemčije, v Grčijo pa celo skozi pet držav; Preračunavanje tovornine je bilo izredno zamotano.
Ker so se objavljane tarife zaporedoma spreminjale in dopolnjevale, je bil izredno otežkočen pregled o vsakokratnem stanju tarifnih postavk. Zato so sedaj sklenili vse določbe o pošiljatvi, zaračunavanju in plačilu tovornin kakor tudi o vseh kartiranih tovorih in obmejni tarifi združiti v okviru nove jugovzhodne tovorne tarife, ki ne združuje samo vse dosedanje določbe in tovornine, ampak tudi zamaši različne vrzeli.
V okviru nove tovorne in živalske tarife med Nemčijo (vključno protektorat) na eni strani, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo in Grško na drugi strani (jugovzhodna tarifa), ki je stopila s 1. februarjem tega leta v veljavo, ao izdali predvsem zvezek 1, ki vsebuje
predpise pravilnika in tarife. Dne 15. fc bruarja je bil izdan zvezek 2, jugovzhodne tovorne tarife, ki navaja nemške kolodvore in razdalje a prevodnimi razdaljami vred. Novo jugovzhodno tarifo bodo uporabljali tudi v transitnem prometu skozi Nemčijo ali skozi posamezne jugovzhodne države. Tovorninski postavki so za posamezne dele držav nastavljeni v veljavi Reichsmarke, ki je podlaga cele tarife.
Blagovni izkmzi se morajo hranili pel iet
Državni finančni minister je v svoji okrožnici dne 31. januarja 1942. izjavil, da pristane na to, da se priloge k blagovni (dohodni) knjigi in knjižni vpisi o izdaji blaga hranijo le 5 let. Dosedanja 10-letna hrambena doba pa ostane v veljavi za vknjižbe o izdaji blaga, ki postanejo sestavni del kakšnega drugega (ne po ureditvi o izdaji blaga predpisanega) knjigovodstva (na pr. rednega trgovskega knjigovodstva) in za blagovno dohodno knjigo samo (torej ne za priloge k blagovni dohodni knjigi)*. 5-letna hrambena doba (odstavek 2.), se začne vsakikrat s potekom koledarskega ali gospodarskega leta, v katerem so bile priloge priklopljene blagovni dohodni knjigi ali v katerem je bil izvršen vpis blagovne izdaje.

Gcneralbauinspektor S p e e r naslednik Reichsministra dr. Todta Po tragični smrti državnega ministra dr. Todta je FUhrer postavil za njegovega naslednika Generalbauinspektorja državnega glavnega mesta dipl. inž. profesorja Alberta Speera. Profesor Speer prevzame s tem urade državnega ministra za oboroževanje in municijo generalnega inšpektorja nad nemSkimi cestami in generalnega inšpektorja za vodo in energijo.
- (Presse-Hoffmann, Zander-Multiplex, K.)
PreuIJen. Hitler se je takoj javil k besedi in profesorjevo mnenje odločno pobil. Par dni pozneje je dotična stranka Hitler-ju poslala povabilo k seji strankinega odbora s pripombo, da je sprejet kot član. To ga ni zval. Stranka je štela rdgovcumlhwybfsk posebno razveselilo, kljub temu se je pa vabilu odzval. Stranka je takrat štela šest članov. Adolf Hitler je postal njen sedmi član.
2e prvi dan članstva je Adolf Hitler skle-_
nil, da mora doseči svoj najvišji cflj" ter ; iz te sedemčlanske frakcije ustvariti giba- ^ nje, ki bo zajelo cel nemški narod. Užiga-joča propaganda in vidno dobra organizacija sta tej mali stranki v trdem boju pomagali naprej. Oktobra leta 1919. je pa doseglo število obiskovalcev njenih večernih predavanj že 130, ki se je še pozneje dvignilo na 170, 220, 270 in 400. Število vpisanih članov je doseglo ob koncu leta 1919. 64 oseb.
Adolf Hitler, ki je pri svojem vstopu v stranko prevzel vodstvo propagande, je dosegel, da je stranka že začetkom leta 1920. začela z velikimi zborovanji ljudskih množic. Prvo tako zborovanje je bilo dne 24. II. 1920. v slavnostni dvorani dvorske pi- ■ vovame (Hofbrauhaus v MUnchenu), na katero je prišlo okrog 2000 oseb. Več kot polovica udeležencev so bili marksisti, ki so nrišli, da bi motili in razbili shod. Ko je pa Hitler prečital medtem že sestavljeni strankin program, so ga poslušalci nagradili z navdušenim pritrjevanjem.
To je dalo stranki temelj za nadaljnji razvoj. 2e 21. aprila 1920. so v Rosen-heimru ustanovili prvo krajevno skupino nemške narodnosocialistične delavske stranke izven MUnchen-a. Se v istem poletju je FUhrer dal stranki zastavo s kljukastim križem, strankino značko in trak na rokav. Decembra 1920. je preskrbel gibanju glasilo »Volkischer Beobachter«. Stranka je ib zaključku leta 1920. štela 3000 vpisanih članov.	*
Nemško narodnosocialistično gibanje je nato rastlo in se širilo, hkrati ga je pa za-'ela državna oblast kritično opazovati. Zapreke bi bile zelo velike, če bi dva visoka ■)olicijska uradnika V/ MUnchenu in sicer Srnst Pohner in dr. Wilhelm Frick ne uvidela pravi smisel gibanja in odstranjevala največej zapreke.
Dne 21. julija 1921. pa je zbor narodnosocialistične delavske stranke izvolil Hitlerja za svojega prvega predsednika. Takoj nato se je stranka, ki se je do takrat vodila tovariško in je odloke sklepala s parlamentarno večino glasov, preoblikovala v pokret, ki je slonel na sistemu voditeljev. Max Amann, FUhrerjev frontni tovariš in Feld-webel v njegovem polku, je prevzel vodstvO' administrativnih in tiskovnih poslov stranke,
18. fetmatfa 1942.
KARAWANKBN-BOTE
Btran 7. — Ster. II.
Borba narodnega socializma za olilast
' Ko je Adolf Hitler leta 1921. v Zwickau-u, lo je izven dežele Bayern, ustanovil prvo krajevno skupino svoje stranke in je njegov pokret štel že 6000 članov, so se marksistom začele odpirati oSi, Mladi pokret BO jim je zdel nevaren. Začeli so pošiljati Bvoje ljudi na riarodnosocialistične prireditve, da bi jih motili in razbijali. Za odvračanje takih primerov je Adolf Hitler že leta 1920. postavil rediteljsko četo, ki je na zborovanjih imela nalogo, gledati na red ter čuvati zborovalne lokale. Ti odredi so takrat nosili naziv telovadnih in športnih pddelkov.
Bilo je dne 4. novembra 1921., ko so fnarksisti poskušali razbiti narodnosociali-litičnl shod. Prišlo je takrat do prvega spopada s strelnim orožjem, na katerem so re-diteljski oddelki odstranili vse razgrajače. Be istega dne je Fiihrer rediteljske odrede preimenoval v napadalne pddelke, to je Btunnabteilungen, v kratici SA.
Narodnosocialistična nemška delavska ktranka je rasti a in se širila po vseh deželah Nemčije. Oči so se začele odpirati tudi oblastem. Režim je začel Hitler-jevo delo pvirati. Leta 1923. so prepovedali obstoj in delovanje stranke v deželah Preulien, Sach-Ben, Thiiringen, Baden, Hessen in Braunschweig.
Francoska zasedba obmejnega ozemlja Ruhrgebiet je Adolf Hitler-ju dala povod za Sklenitev sporazuma z nemško ljudsko svobodno stranko, po katerem je slednja delovala v severnih, narodnosocialistična pa v južnih delih Reich-a. Medtem je maja 1923. V Ruhrgebiet-u prišlo do aktivnega nemškega upora zoper Francoze. V zvezi s tem je nekdo izdal Leo Schlageter-ja, ki so ga Francozi ustrelili.
Se istega leta so Iz zveze >Oberland« in >Reichsflagge« (državna zastava) ustanovili bojno zvezo (Kampfbund), ki ji je pripadal tudi Ludendorff. Ker vlada v Berlinu ni ničesar podvzela zoper froncosko zasedbo Ruhrgebiet-a, je ljudstvo na vse mogoče revolucijoname načine kazalo svoje nezadovoljstvo.
Dne 8. novembra 1923. je imel bavarski generalni državni komisar Dr. v. Kahr v Miinchen-u v meščanski pivovarniški kleti (BiiTKerbraukeller) politični govor. V nje-
govi družbi pri predsedniški mizi sta se nahajala general von Lossov in šef bavarske policije, Oberst Seiaer. Na enkrat vdere na čelu oboroženih SA oddelkov Adolf Hitler v zborovalno dvorano, si tam izsili besedo ter objaani Kahr-u, Lossow-u, Seiser-ju in poklicanemu Ludendorff-u namen in cilj svojega početja. Pri tem je prišlo do sledečega sklepa, ki so ga takoj objavili: Predsednik Reicha (Rreichsprasident) Ebert in državna vlada se takoj odstavijo. Začasno nacionalno vlado tvorijo sledeče osebe: Adolf Hitler, predsednik vlade, Ludendorff, vodja armade, Kahr upravitelj dežele Bayem itd. Se isto noč so pa Kahr, Lossow in Seifer postali izdajalci ter podvzeli korake za uničenje te nacionalne revolucije. Prišlo je do aretačije Frick-a in Bohner-ja. Hitler je šel kljub temu še dalje. Organiziral je povorko po mestu Mlinchen. Ko so prišli do Feldherrnhalle, je pričela policija od vseh strani streljati na njegovo povorko. Ubila je 16 narodnosocialistov. Tudi Hitler j in Goring sta bila ranjena. Dietrich Eckart je umrl v ječi. Cez dva dni so zaprli Hitlerja ter ga odvedli v trdnjavo Landsberg am Lech. Teden dni pozneje so narodnosociali-stično nemško delavsko stranko po celi Nemčiji razpustili. Hitlerja je ljudsko sodišče dne 1. januarja 1924. obsodilo na 5 let trdnjavskega zapora z dodatkom, da bo pri dobrem vedenju po šestih mesecih izpuščen.
Pisanka Friderika II.
Mestni arhiv v Soestu je v posesti pisanke iz mladih let Friderika Velikega. Na straneh je zapisan datum 2. in 3. novembra 1719. Princ je bil takrat 7 let star.
500.000 Članov Ustaške mladine
Ustaška mladina ima že okroglo 500.000 članov. Čeprav manjkajo tehnični pripomočki, izpeljejo organizatorično zajetje mladine tja do zadnje vasice v vsej deželi, tajko tudi v Bosni in v primorskih krajih.
Največ las imajo svetlolase ženske. Znanstveniki, ki so šteli in računali, koliko las ima človek na glavi, so prišli do sledečih številk; Svetlolasa ženska ima 140.000 las, temnolasa 120.000, izrecna črnka pa samo 100.000. Najmanj las pa je na rdečelasih glavah in sicer samo 88.000.
KttšiilđtđAšSši
^wwwWWWwweFWlfwtF^f
F. исип- ИШИ^ШШШС
SCHILLERSTRASSE 12
MieBtaler Feilhauerei
Unai Drbanzl
Prftvali empflehlt sich bestens ftlr Neuaufhau alter Fallen uBd Raspeln. Vertrefer; Jos. Rauch.
Qeqen Elnkaufschainei Sperrplaiteni Buche, Erie, Fichte und - Edelfurnlerfe. Panelploten — Eichsfelder SperiiUren Ohm# EInkaufscheini Furniere 0.8 bis 1.S mm inland, und ausland. Herkunfl flir dussen und innen sowie Absperrfurniere 2 bis 4 mm
ANS TRANINGER
Klagenfurt, VSIkermarkterstraie-Fernruf Nr. 1595
(^e^anntmadkun^
Das Landeswlrtschaftsamt ftlr den Wehrwirtschaftsbezlrk XVIII gibt mit Geltung far die Reichsgaue Salzburg, Tlrol-Vorarlber'g, Stelermark und Kftrnten folgendes bekannt;
Im Deutschen Relchsanzelger Nr. 21 vom 26. Januar 1942 let elne fflr das gesamte Reichsgebiet verbindliche Anordnung des Relchswirtschaftsmlnlsterlums vom 7. Januar 1942 nebst einer DurchfUhrungsanordnung dazu erschlenen, nach der sich kilnftlg die Abgabe von Tabakwaren an Letztverbraucher auf Grund neu aus-zugebender Kontrollkarten oder Kontrollauswelse regeln wlrd. Der Zeitpunkt der Inkraftsetzung der Anordnung fflr den Wehrwirtschaftsbezlrk XVIII wlrd vom Landeswlrtschaftsamt Salzburg zur gegebenen Zelt (nlcht vor Ende Februar) bekanntgegeben.
Zur Vorbereltung der Ausgabe der Kontrollkarten werden durch die Wlrl-sehaitsSmter bzw. die gemelndlichen Kartenausgabestellen in den nSchaten Tagen Antragsvordrucke ausgegeben. Wle dem Antragsvordruck zu entnehmen ist, кбппеп Manner, die am 1. II. 1942 das 18. und Frauen, die am gleichen Tage das 25. Lebens-jahr vollendet haben, entsprechende Antrfige stellen. Angehfirige der Wehrmacht sowie der Waffen-/^ und sonstlger kasernlerter milltarahnlicher Verbiinde, fflr die elne Sonderregelung besteht, sind ausgenommen.
Zeit und Ort der Abgabe der Ausgeiflllten Antragsvordrucke bzw. der Ausgabe der Kontrollkarten fflr den Einkauf von Tabakwaren werden den Verbrauchern rechtzeitig mitgetellt.
Bis zur Inkraftsetzung der AbgabebeschrSnkung laut der vorerwfthnten Anordnung кбппеп im Wehrwirtschaftsbezlrk XVIII Tabakwaren Im Rahmen dor vor-handenen BestSnde und nach Massgabe der von den OberfinanzprSsidenten erlas-senen Verkaufsbestimmungen durch die Verkaufistellen frel abgegeben werden.
Der Reichsstatthalter Landeswlrtschaftsamt f. d. Wehrwirtschaftsbezlrk XVIII
y&u* der Arbeitutltte wte «ui* an* dem Heim de* (chafTcndrn Menmchen #o cine freuiullichr Angenweide lu maclien, itt die Aufgabe de* Amtet SchSn-heit der Arbeit.VoD ibm itamml diete* Kaffeegetchirr. Hand(e*t, ■nbeimelod mollert und mit luatig gepunktetem Gewand. Ein guter Morgengnifi!
Wen Farbe.Duft und Glanz amMorgen
auf dem Friihstiickstiscli begriifit, braudit fur die gute Laune am Tage nicht zu sorgen. Ein BlumenstrauS gehort dazu, ein frohliches Geschirr und vor allem ein Kaffee, der Duft und Glanz und Farbe hat.
Zu so einem Kaffee gehoren immer zwei, das mild Aromatische des KaCfeegrundstoffes, ob es nun Bohnen-, Malz- oder Kornkaffee ist, und das kraftig-WUrzige eines Kaffeezusatzes. Aber ein guter mufi es sein: wie Karo Francki Der gibt jedem Kaffee Kraft und Fiille, die schone goldbraune Farbe und ^^Jj'den appetitlich anregenden Duft.
r O
'Kmm-Fmmek
tut jedem Kaffee gut I
Die TaberkulosefUrsorQe-slelle in Krainbnrg
meldot, dast die Ordlnatlonsstunden ab heute auf Jeden Montag von 9 bis 13 Uhr festgestellt dnd. Die Anmel-dung zur Unteriuchung erfolgt von 8 bis 9 Uhr.
Prolitnberkulozni dispanzer i Krainburgu
lavJ|a, da bodo odsle] ordlnacijske ure samo vsak ponedeljek od 9. do 13. ure. Prijave k preiskavam se vrSe od 8. do 9. ur«.

Earawanken
LIEFEHV RASCH UNO SAUBEa
ТШОО« RABITSCH
SIVEIT&aSAVB
und BronchiNs

*—— »«* MEDOPHAHM. тпЉеп OJ/S '
F. ZORN
DOMSCHALE
FABRIK FOR KOFFER u. LEDERWARE
LEDERWARENERZEUGUNG
9. КД12ЕВ —=
TaiiKHiREi 1АШ,1П1ПЛ|27
Ćtrajj.S. — Ster. 14.
KARAWANKEN-BOTE
Sreda, 18. febmtujn 194%.
Mb w«loh*m Hotvl, Knrheoa,
CaM oder auch eonstigem Ge-schaft 1st halbtSglge Mitarbeit von tachtlgem wie luverlSs-sigem u. absolut vertraungs-wdrdigen, kauimSnnixch ge-bildten Hotelier, unverheira-tet, erwiinscht? Beste Refe-renzen, auf Wunsch wird Kautlon geboten. Als Ge-genlelstung gutes Wohnen mit Verpflegung erbeten. Eln-trltt Ende April oder Anfang Mai, evtl. frUher. Gefl. Ange-bote unter »1402« an »Kara-wanken-Bote«, Klagenfurt, Bis-marckrlng.
^)1етМм4ге
шМ^е§>деаем
"EVMI6"$CHMA1FI1M-UND RUNDFUNKCERXTE
Kupim 1 konjička ponija in 1 bosanskega konja. Pismeno ponudbo z opisom živali poslati na naslov; Maria Zaplot-nik, Veldes, Seebach 35, Ober-krain.
Kuphn tračno žago (Bandsfi-ge) ■ kombiniranim motorjem ali brez njega. Tudi manjše vrste. Naslov in navedbo cene je poslati na uredništvo uKarawanken-Bote«, Klagenfurt, Bismarckring.
19 JXhrige Blondine
mit Nahkenntnissen sucht Stelle zwecks Erlernung der deutschen Sprache. Zuschrif-ten unter »210« postlagernd, Schwarzenbach 1. Mlesstal.
Opuščene tovarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Klagentart
SalmstraJRe Fernruf 1486
ranue, Hardir, IKIne lowii ilmt-IldM R o h 1111 • kult
Llllce, hii,
lilinrji, ktkor tudi poiimtsni la-lOTt koinhi kspnji
Pelzhaus O r o n
KltgiBlirt, Fleiidimirkt
Raffeemtllel
ESSiGSENF
FABRIK (. WENGER KLAGENFURT
(fisaini siwot
noT ali že rabljen, takoj kupimo.
Lahko ima tudi slovenske črke. — Ponudbe pod štev. 1392 poslati na podružnico ,,Karawanken-Bote", Krainburg
Universale
Stroh-- Filz^ hut und . Siumpen- ;
Erzeugung fur Damen und Herren
Domschale
Paul Hatheyer, Klagenfurt
Kernseifen, Waichpulver
Einheiis - und Rasierseifen
Schmeiz-Margarine
(Margarine-Schmalz)
Tafel - M argarine
Wasch i n Extra
Bezugscheinffreies stark schaumendes Waschmitte
Hristalboda, Blaubmali. BittenanmnmoniakSoda,
Wasserglas, Aetznatron
Milo, pralni prašek
Enotno milo in milo za britje
Raztopljena margarina
(Mast iz margarine)
Namizna margarina
Waschin Extra
močno peneče se pralno sredstvo,
ki se ga oddaja brez nabavnice
PAtCfnUcius # ЏиинС fof # TCUmcm
Kristalna soda, Glauber-leva sol. Grenka sol, Amonljakova soda.
Vodno steklo, Jedki natron
ГОП