CELJSKI TEDNIK CELJE, 12. avgusta I960 Leto X., štev. 32 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MEUK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO IzobraŽevanje NA TAPETI Svet za delo pri OLO Celje je imel'v torek pod predsedstvom Gojmira Melika redno sejo, ki se je je poleg občinskih predstavni­ kov udeleži: tudi sekretar 00 SZDL Stane Sotler. Na dnevnem redu je bila problematika izobraževanja v gospo­ darskih organizacijah celjskega okraja ter obravnava resolucije ZIS v zvezi z izobraževanjem. Iz uvodnega poročila referenta za ^ire pri OLO je bilo razvidno, da ;g stanje po podjetjih v pogledu iz-, pbraževanja nezadovoljivo in da ne ysíreza niti nenehnemu industrij- sltemu razvoju niti naraščajočim potrebam podjetij. Pokazalo se je tudi, da so te potrebe daleč prerasle razpoložljive strokovn« kadre ter da so obstoječe strokovne šole v kontradikciji s stvarnostjo v gospo­ darskih organizacijah, saj se v njih, razumljivo, ni mogoče naučiti ne­ kega proizvodnega postopka, ki se ga nekdQ nauči edinole na delovnem mestu. Proces izobraževanja, toč­ neje, priučevanja na delovnih mestih bi moral biti naposled prilagojen skladnemu razvoju vseh članov ne­ kega kolektiva, pri čemer bi biio treba upoštevati ne samo tehnično, marveč prav tako vzgojno izobra­ ževanje. Izobraževanje na sploh je bilo preveč šablonsko in stihijsko namesto da bi bilo del organizaci­ je dela, je pogosto izhajalo iz neza­ interesiranosti vodstev podjetij, učni načrti pa običajno niso bili rezultat poireb določenih delovnih mest. Tako lahko govorimo danes v celj­ skem okraju le o devetih izobraže­ valnih centrih, ki pa so vsi še prav­ zaprav v razvoju, uveljavila sta se le dva — izobraževalni center v Topru in v Tovarni nogavic na Pol­ zeli. Drugje, kjer v teh centrih niso videli poglavitnega činitelja za do­ sego znižanja proizvodnih stroškov oilroma sredstva za dosego večje pioiuktivnosti dela, v čemer je bi­ stvo strokovnega priučevanja na de'ovnih mestih, zlasti pa povsod iam, kjer je šepalo vprašanje kadrov­ ske službe, je bilo izobraževanje le formalni ukrep, ki je obremenjeval kandidate s klasično dediščino ne­ kih splošnih predmetov. V tem smi­ slu se porajajo zahteve po prekinit­ vi stare prakse pridobivanja kvali­ fikacije in visoke kvalifikacije po obrtniških kriterijih, kajti delovno mesto terja strokovnjaka s konkret­ nim znanjem, ki piu bo lahko neko splošno širše znanje še vedno nu­ dila na primer delavska univerza. Bistveni vzroki za to, da izobra­ ževalni centri niso zaživeli, so pred­ vsem v dveh načinih priučevanja na delovnih mestih: v novem pospe­ šenem in tradicionalnem; v nezain­ teresiranosti upravnih odborov in delavskih svetov podjetij in naposled tudi v slabi kadrovski službi kakor v fluktuaciji inštruktorskega kadra. Dogajalo se je, da so podjetja te kadre šolala, ko pa so jih izšolala. so> ti kadri šli drugam — podjetja namreč zanje dostikrat niso našla prave zaposlitve. Za uresničitev velikih in odgovor­ nih, ekonomsko pomembnih nalog v pogledu strokovnega izobraževanja na delovnih mestih bo treba za celj­ ske potrebe odpreti oddelek kadrov­ ske šole, za'katerega bi naj podjet­ ja dala na razpolago najboljše lju­ di; najti strokovnjake, ki bodo po teh vprašanjih delali v okviru Za­ voda za napredek gospodarstva; v večji meri izkoristiti razpoložljiva denarna sredstva, saj je bilo od 122 milijonov izkoriščenih le 25; pro­ blematiko izobraževanja pa posta­ viti pred zbore proizvajalcev. Na koncu je Svet za delo OLO razpravljal še o resoluciji ZIS v zvezi z izobraževanjem. Resolucija govori o razvoju proizvajalnih sil in spremembah pri delitvi dela ter s tem v zvezi o načelih in sistemu strokovnega izobraževanja, pri če­ mer poudarja važnost družbenega upravljanja, v katerem morajo so­ delovati predvsem ljudje iz gospo­ darskih organizacij, ki bodo lahko vplivali na izdelavo programov iz­ obraževanja, dhr Velenjski rudarji na oddihu ^^'enjski rudarji imajo v Fiesi pri Piranu prijetno urejen počitniški om. V njem se je letos že zvrstilo več sto rudarjev, ki so preživeli l^M, '^P'h dopusta. Tudi hrana je obilna in izdatna. Dom lekt ^P''^J'^^ hkrati 50 ljudi. To pa ne zadošča za tako številen ko- ' Ktiv kot je velenjski rudnik. Zato nameravajo dom še razširiti. Na- 23 razširitev so že napravljeni in v jeseni bodo začeli z deli, ki bodo v etapah nadaljevali. Razširjeni dom bo lahko sprejel 120 ru- f. Л^.^' hkrati in prihodnje leto bo v njem preživelo še vec rudarjev ^'^aj sončnih dni ob jadranski obali. Petdeset let KMETIJSKE ŠOLE V ŠENTJURJU Kmetijiska šola v Šentjurju pri Celju praznuje letos petdesetìlet- mico dela.i Čeprav je že zlati jubilej vreden velikega spoštovanja, pa dobiva ta obletnica spričo zmage slovenskega življa v takratni av- stroogrski državi še večji pomen. Kmetijska šola v Šentjurju je bi­ la namreč prva ustanova za vzgo­ jo kmetijskih delavcev na Šta­ jerskem, v kateri so poučevali v slovenskem jeziku. Prve razprave o ustanovitvi slovenske kmetijske šole so se začele že 1903. leta. Toda, vsa prizadevanja so bila zaman. Ko pa so 1907. leta potrebovali av­ strijski poslanci v deželnem zbo­ ru za rešitev nekega vprašanja tudi podporo slovenskih zastop­ nikov, je prišlo do zagotovitve o gradnji slovenske kmetijske šole na Štajerskem. Istočasno so bila odobrena tudi sredstva za grad­ njo. Vendar, s 'tem problem še ni bil rešen. Da bi zavrli ustanovi­ tev slovenske ^kmetijske šole, so takratni avstrijski župani v ne- ikaterih mestih (Ptuj, Slov. Bi­ strica, Konjice itd.) odklanjali na­ stanek take šole na njihovih pod­ ročjih. Tedaj se je zanjo zavzel šentjurski župan Gustav Ipavec. Po njegovi zaslugi je bill zato prav ta kraj blizu Celja določen za gradnjo slovenske kmetijske šole. Gradbena dela so se začela 1907. leta, končala pa dve leti pozneje. Postavljeno je biio šolsko in go­ spodarsko posdopje. Oktobra 1909. leta je bil za prvega ravnatelja šole imenovan Ivan Bele. Njemu gre zasluga, da je šiola kmalu za tem prav zaživeda. Bil je njen mentor, dal ji je vsebino in živ­ ljenje. Skupaj s prvimi učenci se je lotil tudi fizičnega dela in tako so ji dali tudi primerno zunanje lice. Šola pa je začela z delom 3. januarja 1910. leta. Imela je 26 učencev. Sprva so v njej prirejali de­ setmesečne kmetijske tečaje; eno­ letni pouk so uvedli šele poizneje. Pouk se je normalno razvijal do prve svetovne vojne. Med vojno vihro je delo v njej zamrlo. Po vojni pa je šola zaživela in delala vse do 1941. leta z večjimi in manjšimi spremembami in p^o- dobno. Prve strokovne moči je dobila 1924. leta. Takrat je njen ravnatelj postal inž. Valentin Pet- kovšek. Vse do začetka druge sve­ tovne vojne je pouk trajal eno leto. Od svojega nastanka naprej so se v s'Oli zbirali mladi kmečki fantje iz cele Štajerske; zlasti ve­ lik dotok je bil iz Savinjske in Misiinjiske doline. Po osvoboditvi so v njej naj­ prej prirejali tečaje za kadre na kmetijskih gospodarstvih, za bri­ gadirje, za mlečne kontrolorje itd. Zatem se je iz splošnega zna­ čaja spremenila v dvoletno šolo za vzgojo živinorejcev. Kot taka je delala do 1953. leta. Od tedaj pa do 1958. leta je sipet delaila kot enoletna splošna kmetijska šola. V šolskem letu 1958/59 pa je vno­ vič postala dvoletna šola. Tako je dala prav ob svojem 50-letnem jubileju prve absolvente novega načina šolanja. V njej se vzga­ jajo kvalificirani ikmetijsiki de­ lavci, živinorejci in sadjarji. V glavnem daje ta šola kvalificiran m specializiran operativni kader kmetijskim zadrugam in kmetij­ skim gospodarstvom. V svojem petdesetletnem delu je dala šentjurska šola 1158 kva­ lificiranih kmetijskih delavcev. Pri tem pa niso všteti obiskovalci najrazličnejših in neštetih teča­ jev, temveč samo gojenci redne šole. Med temi je bilo tudi šti­ rideset deklet. Zanimivo je, da je šola odprla svoja vrata ženskemu s,polu šele po drugi svetovni voj­ ni, torej v novi državi. Leta 1956 je bilo posestvo zdru­ ženo s šolo v en finančno samo­ stojni zavod. Tako je šola dobila posestvo kot redno učilo. Spričo tega ga je tudi prilagodila potre­ bam in zahtevam pouka, to pa je živinoreji in sadjarstvu. Na i>o- sestvu imajo zdaj okoli 150 glav goveje živine sivo rjave páseme. Močno je zastopana tudi srvinje- reja. Zraven tega pa imajo 12 ha plantažnih sadovnjakov v dveh kompleksih. Spričo uporabe vseh agroteh­ ničnih pripomočkov so itudi pro­ izvodni uspehi posestva izredni. Kakor prejšnja leta, tako se tudi letos ponašajo z izrednimi hektar­ skimi donosi v pšenici (v -povpreč­ ju 47 stotov), v jarem ječmenu (celo 49 stotov, kar je rekordni pridelek!) itd. Spričo vzornega go- s-podarjenja je posestvo postalo primer, na katerega se radi ob­ račajo vsi, ki iščejo pomoč in na­ svetov. Tako je bUa in je še šola pobudnik naprednega gospodarje­ nja za bližnjo in daljnjo okolico 'Pri svojem delu se ne zapara, temveč na široko posreduje svoje izkušnje in pridobitve. Tako -ima ta ustanova velik vpliv tudi na miselnost kmečkega proizvajalka, ki ga navaja in spodbuja k na­ predku. Spričo vsega tega tudi ni čudno, da je šola vzgojila dolgo vrsto kmetijskih delavcev, ki da­ nes .z velikim uspehom vodijo za­ druge in posestva. Perspektiva šentjurske kmetij­ ske šole se kaže v nadaljnji vzgo- j'i kvalificiranih delavcev, bržko­ ne samo živinorejcev v dvoletni šoli. Nov čas pa nalaga šoli tudi zahtevo po izobraževanju priuče­ nih delavcev na delovnem mestu. Tu pa bodo poleg živinorejcev do­ bili svoje mesto še sadjarji. Petdesetletnico kmetijske Isole bodo prebivalci šentjurske občine in z njimi vred vsi tisti, ki jim je pri srcu delo te ustanove, počastili enajstega septembra. M. B Ugodna polletna bilanca Polletna bilanca podjetij v šo- *štanjski občini je pokazala dokaj ugodno sliko. V velenjskem rudniku so planirali za prvo polletje milijon 71.000 ton premoga, izkopali pa so so ga milijon 99.000 ton. V Galan­ teriji Šoštanj so V gumbarni v pr­ vem polletju dosegli zaradi pomanj­ kanja surovin le 44%, v oddelku za okovje in pohištvo pa 55% letnega plana. V odelku za pisalni pribor pa so dosegli celo 73,3% plana. Med podjetji, ki se zelo naglo raz­ vijajo in imajo tudi lepo perspek­ tivo, je Kovinsko podjetje Gorenje, ki se je v maju preselilo v Velenje. V šestih mesecih so dosegli 40,9% plana. Ce upoštevamo, da se je pod­ jetje v prvem polletju preselilo, je v primerjavi z lanskim letom kljub temu zastoju proizvodnja porasla. msiË za čas od 10. do 20. avgusta Še dalje dokaj nestanovitno vreme z pogostima krajevnimi pa­ davinami. . Se vedno problem Nesreče pri delu, obolenja ter pomanjkljivosti pri zagotovitvi varnosti pri delu so problemi, ki . se še vedno preveč boleče zaje­ dajo v življenje kolektivov. O vseh teh so razpravljali tudi na zadnji seji zbora proizvajalcev žalske občine. In kaj so ugotovili? % Samo lani so zaradi nesreč pri delu ali na poti na delo, nadalje zaradi obolenj izgubili 82.113 de­ lavnih dni, oziroma 270,973.000 dinarjev na narodnem dohodku. Številke so tudi povedale, da se je lani ponesrečil vsak 9,2 delav­ cev (v povprečju) in spet, da je več kot 80 odstotkov vsem po­ škodbam pri delu botroval osebni faktor. Ko pa so ta pojav razčle­ njevali naprej, so še ugotovili, da to ni niti čudno, saj zaradi izred­ no visokega premika delovne sile, ki je znašal 2306 (1242 so jih za­ poslili na novo, 1046 ljudi pa je prekinilo delovno razmerje) niso imeli kdo ve kaj prevelike mož­ nosti za izobraževanje delavcev, zlasti kar tiče splošne varnosti pri delu, higiensko tehnične za­ ščite in podobno. V nadaljnji analizi so potrdili že več ali manj znano dejstvo, da v mnogih podjetjih sploh niso de­ lale ali zaživele komisije za hi­ giensko tehnično zaščito dela. Tem problemom so premalo po­ zornosti posvetili tudi organi de­ lavskega samoupravljanja. Zna­ čilna je še ugotovitev, da so vprašanja varnosti pri delu bolj uspešno reševali v večjih pod­ jetjih, kot v manjših. To pa hkra­ ti preseneča, saj so obolenja, po­ škodbe in podobno teže prizadele manjše gospodarske organizacije, kot pa večje. Težki problemi var­ nosti pri delu pa se pojavljajo tudi v kmetijskih organizacijah, za katere pa lahko trdimo, da so za izboljšanje tega vprašanja sto­ rile prav malo. Kakor poročilo predsednika sveta za delo pri občinskem ljud­ skem odboru v Žalcu tov. Ram- šaka, tako je tudi razprava od­ prla niz problemov, ki se iz dne­ va v dan pojavljajo v praksi. Ža­ lostna, ki še vedno resnična je ugotovitev izrabljanja ugodnosti zdravstvenega zavarovanja. Se vedno je preveč ljudi, ki menijo, da so skladi tega zavarovanja ne­ kaj ločenega, nekaj takšnega, kar se njih ne tiče, oziroma samo v toliko, da jih črpajo v čim večji možni meri. Vse to seveda kaže, da bo treba z ljudmi še veliko govoriti in jim povedati, da so to njihovi skladi! V debati o tem problemu so bile zlasti tehtne besede tovariša Kovača, ki je med drugim dejal, da vidi v glavnem odpravo zlo­ rabljanja sredstev zdravstvenega, oziroma socialnega zavarovanja v približanju te službe neposred­ nim proizvajalcem. Zdaj lahko samo ugotavljamo, je nadaljeval, da so stiki med zavarovanci in zavodom silno šibki in formalni, navzlic rednim skupščinam. Na to kaže tudi prejšnja ugotovitev, da proizvajalci še niso spoznali, da je to njihova služba in da so sredstva, s katerimi razpolaga za­ vod dejansko njihova. Zato bo treba funkcioniranje te službe graditi na zavesti ljudi, zraven tega pa jo urediti v okviru ob­ čine. Tudi službo socialnega za­ varovanja bo treba približati ko­ munalnemu sistemu. Proizvajalce pa bo treba materialno spodbu­ diti, da bodo zavzeli do teh skla­ dov drugačen odnos in da bodo zavestno spoznali, da so to nji­ hova sredstva. Razprava na seji zbora proiz­ vajalcev žalske občine pa je po­ kazala še to, da problemov var­ nosti pri delu, higiensko tehnične zaščite in podobno ni mogoče re­ ševati ločeno od vprašanj proiz­ vodnje, -mb Politična šola v Šentjurju Na pobudo občinskega komiteja Zveze komunistov v Šentjurju bo že petnajstega oktobra začela pod okriljem Delavske univerze z de­ lom redna politična šola. Raču­ najo, da jo bo obiskovalo od 25 do 30 slušateljev. Zraven tega bodo v okviru šole pripravili še več seminarjev, ki jih bodo obiskovali predsedniki in tajniki krajevnih organizacij SZDL, nadalje sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, mladi komunisti in nazadnje tudi funkcionarji organizacij Ljudske mladine. OLIMPIJCI NA ZADNJIH PRIPRAVAH Te dni so se v Beogradu, v po­ sebnem logoru, zbrali vsi jugoslo­ vanski atleti, ki so v prvem delu priprav na rimsko Olimpiado izpol­ nili predvidene norme. Tako so tja odšli tudi celjski atleti, ki bodo na skupnih treningih ostali vse do od­ hoda v Rim. Ocena dela OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV V KONJIŠKI OBCINÍ Na nedavni seji občinskega ko­ miteja Zveze komunistov v Slov. Konjicah so analizirali potek let­ nih konferenc osnovnih organiza­ cij. Po splošni oceni so člani Zve­ ze komimistov v industrijskih podjetjih največ razpravljali o nagrajevanju, delovanju samo­ upravnih organov, o izobraževa­ nju ter izpolnjevanju proizvod­ nih in drugih nalog. V terenskih organizacijah pa so bila v ospred­ ju vprašanja iz dela Socialistične zveze, razvoja kmetijstva in de­ lo kmetijskih zadrug. Na seji so med drugim ugotovili, da je do­ bršen del mlajših članov Zveze komunistov še vedno brez kon­ kretnih zadolžitev, medtem ko so drugi posamezniki še zmeraj pre­ obremenjeni s funkcijami. Mimo tega so ugotovili, da so osnovne organizacije v zadnjem času po­ pustile pri sprejemanju novih članov. Dobro je bila ocenjena večerna politična šola. Na seji pa so spre­ jeli še sklep o sklicanju skupne­ ga posvetovanja med člani občin­ skega komiteja ZK in občinskega odbora SZDL, na katerem bodo obravnavali vse tekoče gospodar­ ske in politične probleme v ob­ čini. L. V. Velik je delež mladine... Z odhodom četrte celjske mla­ dinske delovne brigade »Karla Destovnika-Kajuha« na gradnjo avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, delež m|^ine celjske­ ga okraja pri tej veliki akciji še ni povsem izpolnjen. Tako bo že prvega septembra odšlo iz Celja šestdeset mladih kmečkih fan­ tov in delavcev, ki se bodo zdru­ žili s sovrstniki iz Nove Gorice v eno brigado. Mesec dni za tem, to je prvega oktobra, pa bo odšla na gradnjo ceste peta celjska mla­ dinska delovna brigada, ki jo bo prav tako sestavljala kmečka in delavska mladina. Številnim krajevnim in drugim manjšim, a zato nič manj po­ membnim akcijam, je pred krat­ kim mladina celjskega okraja do­ dala še eno — okoli osemdeset mladih ljudi je namreč odšlo v Kranj, kjer pomagajo pri gradnji športnega stadiona. Vse te in druge akcije, ki jih je mladina celjskega okraja iz­ vršila v letošnjem letu, kažejo na veliko zavest mladega rodu in na njegovo pripravljenost, da pri­ speva svoj delež pri graditvi nove domovine. -mb