YUGO.CONS.GEN. II 111 111 AVt . .NEW .(.^pR oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST ' SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 5, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 67 WiLUCE PRAVI. DA lAHKO 9VIH0 Z RUSIJO V MIRU V svojem govoru je napadel Triimanovo primerjavo današnjega položaja s položajem v 1941 ^ ^ New haven, 3. apnla—Henry A. Wallace je v da-%in govoru tukaj izjavil, daje Trumanova primerjava lq mednarodnega položaja s položajem v letu ^ resna zmota. kandidat na ti-* jg love, progresivne stranke "f^tanovitveni konvenciji stranke v Connecti- "^zjavil; živr^ ."^''ijone nas je zadeva v ij w smrti, da razumemo, zmoti je Mr. Truman v komentarjih nedavne in ^zgodovine/' je-^^^dnik Truman je v svo-JG imel v Vil () u ^ Washingtonu izja-kv ^ nekatere stvari, ki so ® 0(i Vojne. Ena teh je su-^0. Pred takim položajem ..«u ^ letih 1940 in 1941. Mi ®koro istim položajem "Hj ^ ž živimo v miru y 'K" pravi Wallace odgovoru na gornjo Vjll P'^edsednika Trumana je Naja^ ^^Javil, da "ljudje, ki l«tii iQ° da je položaj v ijti^ in letu 1948 skoro ^ti . .^k^šajo v prvi vrsti pro-'fenjVi:''^ ^Sa k progresivne stranke 2"^!^ < ^®ettau. V današnjem %ilt izjavil, da so pred-obrambeni taj-*Gtal in senator Van-J jih < '^^jvečji "prodajalci, Onj ® komunizem imel." ^°^ijo ljudstva, da radikalne programe I'fehf.Py ^ nadi, da bi rešili draft, obvezna bojne ladje, ki k ne bodo uspele, j)i^Vo lačno in obupano iii ^'ce zahtevah in dosegi prilike, da gradi trese od strahu", VELIKA POZORNOST GLEDE VOLITEV V WISCONSIN!! MILWAUKEE, 3. aprila —V torek se bodo v državi Wisconsin vršile primarne volitve, za katere vlada veliko zanimanje širom dežele. Nasproti si stoje trije republikanski predsedniški kandidati: gov. Dewey iz New Yorka, bivši minnesotski gov. Harold Stassen in gen. Douglas MacArthur. Gov. Dewey je za pospešitev svoje kandidature prišel osebno v Wisconsin in ob-državal celo vrsto govorov. ^ je predsedniški kan- X so Zedinjene j^^®la, ki se trese od C'^'^i vojaki in pred- 1 i k e g a businessa kampanjo, da "'kce ^trah." J® prej imel govor 11,000 VEČ OSEB V SLUŽBI FEDERALNE VLADE WASHINGTON, 3. aprila — Danes je bilo uradno naznanjeno, da je bilo v februarju v vlad ni službi 2,015,356 oseb, oziroma 11,309 več kot pa v januarju. Naročajte, širite in čitajte 'Enakoprawost!" KONCERT GLASBENE MATICE V nedeljo 11. aprila 1948 v SLOV. NAR. DOMU na SI. Clair Ave. Pričetek ob 4. pop. V«top.. $1.00 RIM, 4. aprila — Italijanska vlada prcmierja de Gasparija je v Rimu priredila velike vojaške parade z očitnim namenom, da ustraši komuniste in socialiste. Parado je motrilo okrog 500,- 000 oseb. Italijanske čete so marširale po ulicah Rima oborožene z ameriškim in angleškim orožjem, opazili so se pa tudi ameriški Sherman tanki. V Gorici pa so italijanski šovinisti priredili proti-jugoslo-vanske demonstracije in vpili "živela Amerika" in "smrt Titu." Udeležniki demonstracij so celo hoteli marširati proti jugoslovanski meji, toda italijanski vojaki so jim preprečili pot. (Ni dvoma, da je v Gorici naščuvana italijanska druhal ob-1'novila tiste stare fašistične parole, ki se jih naši primorski .Slovenci tako dobro spominjajo iz nedavne preteklosti). Parade v Rimu sta motrila tudi sovjetski vojaški atašej 1 polkovnik Sergij Zotov in član jugoslovanske ambasade leut. polkovnik Janez Jezerček. Neki Italijan, ki je z ostalo j množico motril vojaško parado, :je izjavil: I "Izgleda kot v starih časih Mussolinija." v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-lodkih po svetu in doma! Redna seja Jutri večer, v torek, se bo vršila redna seja podr. št. 14 SŽZ v Slov. društvenem domu na I Recher Ave. Pričetek točno ob j osmih. Članice so vabljene, da '.se udeleže polnoštevilno. Rusija pristala na pogovore glede blokade zvez z Berlinom Domače vesti Požigalec aretiran Neki 26-letni delavec je policiji priznal, da je v zadnjem času v pijanosti zanetil štiri požare na zapadni stran Clevelanda, ki so povzročili SI,225 škode. Aretiran je bil v neki veži, kjer je za-žgal kup papirja. Množice vohunov prihajajo v Berlin in sovjetsko zono, pravijo Rusi Pred stavko godbenikov Godbeniki v clevelandskih kabaretih in nočnih klubih so zagrozili, da bodo danes zvečer odšli na stavko, ako jim lastniki ne povišajo plače za 10 odstotkov. Prizadetih je okrog 300 godbenikov v 60 kabaretih. Rop posojilnic pojasnjen Pred policijo v Cincinnatiju je neki 24-letni moški iz Co lumbusa podal izpoved, da so on in dva tovariša odgovorni za celo vrsto ropov posojilnic v Clevelandu in drugih ohijskih mestih. Domneva se, da je ta trojica prošlega februarja izvršila roparske napade na dve cleve-landski posojilnici, in sicer Commonwealth Loan Co. na 13729 St. Clair Ave. in City Loan Co. n a 14900 St. Clair Ave. V teku minulega leta so omenjeni banditi baje izvršili 18 ropov, v katerih so odnesli $13,473. Novi davčni zakon učinkovit preko Trumanovega veta Nižji dohodninski davek bo zmanjšal odbitke pri plačah že prihodnji mesec Bolezen Poznani Mr. Joseph Kmet se nahaja bolan na svojemu domu na 1293 E. 187 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjo okrevanje! WASHINGTON, 3. aprila—Včeraj sta obe zbornici congresa preko Trumanovega veta odobrili novi zakon za dohodninski davek, kar pomeni, da se bodo za tekoče leto znižali davki 55 milijonov Amerikancev, 10 milijonov davkoplačevalcev, pa bo že prihodnji mesec začelo plačevati nižji davek. Zakladniški oddelek je takoj* začel tiskati navodila za deloda- jalce, po katerih se bo davčne odbitke pri plačah znižalo že s 1. majem. Mnogo demokratov glasovalo proti vetu Republikancem, ki so skozi dve leti vodili boj za redukcijo davkov, se je pri zadnjem glasovanju, potem ko je Truman predlogo vetiral, češ, da zvezna vlada v tem času ne more riski-rati davčnega znižanja, pridružilo tudi precej demokratov v obeh zbornicah kongresa. Jasno je, da je predloga prodrla v prvi vrsti vsled tega, ker člani kongresa v volilnem letu želijo poročati državljanom, da so jim znižali davek. Trumanov argument, da bo trpela narod na ekonomija, je bil pometen na stran. V nižji ?bomici se je republikancem pridružilo 82 demokratov, v senatu pa 27. Davki se bodo znižali za okoli $4,800,000,000 letno Vsega skupaj se bodo dohodninski davki znižali za okrog štiri milijarde in 800 milijonov dolarjev na leto. Poglavitne poteze novega zakona so sledeče: Okrog 7,400,000 oseb v razredu najnižjih dohodkov ne bo treba plačati nobenega davka. Okrog 45,000,000 oseb bo s 1. majem dobilo veČ v svoji plačilni koverti, ker bo odbitek za davek znižan. Odbitek za vse osebe, vklju-čivši odvisne osebe, se je zvišal iz $500 na $600 letno. Vsi, ki prejemajo plače, bodo upraviče ni da davčnega povračila za dobo do 1. maja, ker novi zakon je veljaven za dohodke od 1. januarja naprej. Znaten prihranek bodo dobile tudi zakonske dvojice, ker novi zakon dovoljuje, da se dohodek zakoncev razdeli na enaka dela med možen in ženo, kar pomeni da bodo zakonfei deležni nižje I davčne mere. 4. rod Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Elmer Stu-Dica na 20353 GoUer Ave. in )ustile v spomin krepkega fant-kž-prvorojenca. Mlada mamica in dete se nahajata v Glenville bolnišnici in se dobro počutita. Oče je sin Mr. in Mrs. Stupica iz Arrowhead Ave., mati je pa hči poznanih kulturnih delavcev Mr. in Mrs. Peter Ster iz Ar dowhead Ave., ki sta sedaj pr vič postala stari oče in stara mati, Mrs. Muhich, mati Mrs. Ster, pa je s tem dogodkom po stala pra-stara mati. — Naše čestitke! BERLIN, 4. aprila—Ameriški in sovjetski predstavniki se bodo kmalu sestali, da razjasnijo položaj, ki je nastal vsled ruske blokade prometnih zvez med Berlinom in za-padnim okupacijskim zonam Nemčije. Co zaključka, da se spor ure-* : di na sestanku je prišlo po iz-1 ekonomski in politični položaj menjavi not med brigadnim gen. i in na vojaške instalacije v naši C. K. Gaileyem, šefom štaba Ze- zoni," je rekel. "Tega ne more-dinjenih držav, in zastopnikom j mo dovoliti in zato smo zastra-sdvjetskega komandanta v žili našo mejo. Nemčiji leut. gen. M. I. Dratvi-nom. Ruske note so bile izročene tudi Angležem in verjetno Francozom. Rusi so ponudili neke olajšave pri vojaških in potniških vlakih, toda dali so vedeti, da ne bodo spremenili obtoječa pravila pri kontroli transportnih zvez med Berlinom in zapadni-mi zonami Nemčije. Ruska izjava glede blokade prometnih zvez V zvezi z blokado prometnih zvez je ruski polkovnik Sergej Tulpanov na shodu nemške stranke socialistične zveze v Halleau (ruska zona) izjavil, da bo sklep glede kontrole prometa in meje ostal v veljavi. Tulpanov je napadel ameriške in angleške "roparje in im-perialiste" in podal prvo rusko izjavo glede razlogov, ki so do-vedli do prometne blokade. "Množice vohunov prihajajo v Berlin in sovjetsko okupacijsko zono iz angleške in ameriške zone z namenom, da bi vohunili na "Američani in Angleži ropajo Berlin in na tisoče Nemcev prihaja iz zapadnih zon z ogromnimi vsotami denarja, da bi kupili in oslabili ekonomijo sovjetske zone. Vlagajo svoj denar tu, ker se bojijo valutne reforme." ' Položaj v Berlinu ni več tako napet Poslednji razvoj dogodkov je znatno olajšal napeti položaj v Berlinu. Včeraj so Rusi pustili čez svojo zono ameriški vojaški vlak, ki je bil natovorjen s hrano, brez da bi ga pregledali. Glavni stan ameriške okupacijske sile v Frankfurtu pa je medtem, ko se spor poskuša urediti z izmenjavo not, ukazal, da se preneha z oskrbo Berlina zračnim potom. Polete bodo vršila edino poštna in nujnostna potniška letala. NIŽJE CENE V MOSKVI MOSKVA, 3. aprila — Danes so tukaj padle cene mleku in jajcem. Sodni ja ukazala Lewisu, da odredi konec stavke Sodni odlok bil izdan na zahtevo predsednika Trumana Prvorojenček Vile rojenice so se prošli petek popoldne zglasile pri Mr. in Mrs. Frank Ivančič ml. na 1237 E. 61 St. in pustile v spo-m i n krepkega sinčka-prvoro-jenga. Mati, katere dekliško ime je bilo Virginia Welsh, in dete se dobro počutita in se nahajata v Glenville bolnišnici. Mr. in Mrs. Ed Welsh iz 1285 Addison Rd. sta sedaj v drugič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Frank Ivančič st., 1241 E. 61 St., sta pa; v teku enega tedna dvakrat postala stari oče in stara mati. — Čestitamo! Klub društev SDD Nocoj ob 7:30 uri se bo vršila zelo važna seja Kluba društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. Radi važnih zadev, ki se jih bo razmotrivalo, se prosi vse društvene zastopnike, da sigurno pridejo na sejo, ker zaključki bodo prizadeli vse. WASHINGTON, 3. aprila—Zvezna sodni j a je nocoj ukazala predsedniku premogarske unije John L. Lewisu, da odredi konec stavke. Sodni odlok, katerega je zahteval justični department, je podpisal sodnik Matthew F. Mc-Guire ob 7:30 zvečer. Tožbo za sodni odlok je vložil*" justični tajnik Tom Clark po naročilu predsednika Trumana na temelju Hartley-Taftovega zakona, z motivacijo, da je pre-mogarska stavka povzročila narodno krizo. Domneva se, da se bodo premogarji uprli ukazu Predsednikova akcija je bila podvzeta, potem ko je odbor treh mož, kateri je bil imenovan za "ugotovitev dejstev", poročal, da je Lewis direktno odgovoren z a ustavljanje dela v rudnikih mehkega premoga, in se je vsled stavke moral delno okrniti železniški promet in produkcija železa. Neki unijski uradnik je v Pittsburghu v tej zvezi izjavil, da je govoril z večjih številom premogarjev, in da ne veruje, da se bodo unijski člani pokorili sodnemu ukazu in v ponedeljek vrnili na delo. Izdani sodni odlok je zača sen in velja do 13. aprila, dan preje pa se bo vršilo pred sod- htevala, da se začasni odlok spremeni v preliminarnega. Odlok tehnično naperjen tudi proti podjetnikom Sodni odlok za končanje stavke je tehnično naperjen tako proti premogarski uniji, kakor tudi proti podjetnikom, katerima je ukazano, da "brez odlašanja obnovijo obrat in potom prostega pogajanja v dobri veri pridejo do soglasja" v zadevi spora glede penzijskega sklada, ki je izzval obstoječi položaj. Pogajanja so obtičala na mrtvi točki, ko je Lewis vztrajal na tem, da se iz penzijskega sklada plača vsem premogar-jem, starim 60 let, ki so delali v premogovnikih najmanj 2 O let, $100 mesečne pokojnine, medtem ko podjetniki trdijo, da bi tako visoka pokojnina bankrotirala penzijski sklad. V ta sklad se na podlagi obstoječe pogodbe med unijo in podjetniki plačuje 10 centov na-nikom McGuire-om novo zašli-[klade za vsako tono proflucira-šanje, pri katerem bo vlada za- nega premoga. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 5. aprila "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year,—(Za eno leto) - Foji Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece)-- -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za JCanado, Evropo in druge inozcmslie države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Thi'ce Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. FRANCO DAJE BARVO MARSHALLOVEMU NAČRTU Konferenčni odsek kongresa je zavrgel predlog, da se fašistično Španijo povabi na sodelovanje pri "obnovi" za-padne Evrope, in ji ponudi pomoč v okviru Marshallovega načta. S tem pa seveda ni bil popravljen vtis, ki je bil storjen, ko je kongresna zbornica s 149 profi 52 glasovom postavila tudi fašističnega diktatorja Franca na listo šestnajstih evropskih držav, ki so Marshallov načrt^ sprejele. Še enkrat so bile potrjene obtožbe liberalnih krogov v deželi, vključno obtožbe Henry A. Wallacea, da naša zunanja politika podpira reakcionarne, nedemokratične in fašistične režime sirom celega sveta. V paničnem prizadevanju, da bi ustavila "komunizem," odnosno rešila kapitalistični sistem, posebno v Evropi, ta zunanja politika išče zaveznike med najbolj tiranskimi in reakcionarnimi režimi, ki so lahko tudi fašistični, kot je Francov v Španiji, ali pa Peronov v Argentini. Izpolnjevati pa morajo samo en pogoj: da namreč, kot je to izjavila Mme. Joliot Currie, "spoštujejo denar." V našemu tisku, kije organiziran na podlagi velikih časnikarskih monopolov in je torej ena najbolj dobička-nosnih panog ameriškega velikega businessa, je že slepec mogel opaziti, da ta tisk vrši never j etno ^gon j o proti Rusiji in deželam vzhodne Evrope, kjer "denar ne spoštujejo," kjer kapitalistom odvzemajo tovarne, veleposestnikom pa zemljo toda obenem zagovarja fašistične diktature, ki kapitalizem globoko spoštujejo. Proti Rusiji in deželam vzhodne Evrope se vodi propagando, ki meji z direktno grožnjo z novo vojno, dočim se fašistične države kot sta to Grčija in Španija, Vojaške diktature kot sta Turčija in Kina, sprejema v to bratovščino "branilcev demokracije," "zapadne civilizacije," "ki-aščariške morale" itd. itd. Kakšno grd-tesktno norčevanje iz vsega tistega, kar predstavlja resnično demokracijo, civilizacijo in krščanstvo! Dejstvo, da je konferenčni odsek kongresa zavrgel prvotni sklep kongresne zbornice, pri vsemu temu ničesar ne spremeni. Kongresna zbornica je že izrazila svoje mnenje o fašistični Španiji jasno in odprto. Sarkastični komentarji levičarskega tiska Evrope, da bi ta ista kongresna zbornica povabila na sodelovanje tudi samega Hitlerja in Mussolini-ja v tej mrzli vojni proti vzhodni Evropi in Rusiji, seveda, ako bi bila živa, je odmev ogromnega dela evropskega ljudstva na ameriško politiko na splošno. Samo evropsko ljudstvo je v vsem tragičnem obsegu spoznalo, kaj je fašizem, vključno fašizem španskega diktatorja Franca. Očitno je, da se je poskušalo popraviti ne stališče kongresne zbornice napram fašistu Francu, ampak le odkritosrčnost 149 kongresnikov, ki so glasovali v prid fašista Franca, odnosno zgrešen način, da se tako odprto in brez vsakih skrupul vključi starega borca proti komunizmu v to novo "proti-komunistično zvezo." Saj končno Franco itak dobiva vso podporo iz Zedinjenih držav. Nedavno je v našo deželo dospela posebna Francova komisija, ki bo vodila "privatne" pogovore z ameriškimi bankami, da se Španiji odobri posojilo v znesku $200,000,000. Jugoslaviji pa na primer Zedinjene države nečejo vrniti zlata v vrednosti $50,000,000, ki ji pripada in je njenalast. V tej mrzli vojni proti Rusiji in deželam vzhodne Evrope, v tem prizadevanju, da ustavi komunizem, ameriška zunanja politika mora doživeti popolni polom. Eno leto po objavi Trumanove doktrine za pobijanje "komunistične nevarnosti" v Grčiji, v imenu katere se je porabilo $1,000,-000,000, je ta "komunistična nevarnost" še večja kot pa je bila pred enim letom. V Italiji si ameriška zunanja politika, !s pomočjo Vatikana in celega njenega aparata prizadeva poraziti socialiste in komuniste in rešiti "črno vlado " de| Gasperija. (Levičarski tisk v Italiji in Franciji imenuje de! Gasperija "ameriški minister za italijanske zadeve"). V tej namene se je predlagalo, da se Trst vrne Italiji, in tako zanetilo nacionalni šovinizem in sovraštvo napram Jugoslaviji. Smatralo se je, da je to bila "odlična poteza." Toda j poleg te "odlične poteze" je italijansko ljudstvo zvedelo tudi za Trumanov govor na St. Patrick Day, s katerin) je od kongresa zahteval izredna vojaška pooblastila, "draft" in obvezno vojaško vežbo. To novico je italijansko ljudstvo' zvedelo istočasno, ko je Rusija objavila svojo šesto demo-bilizacijo. Ni seveda potrebno poudarjati, da ima italijansko ljudstvo po Trumanovem govoru bolj jasno predstavo' o vojni nevarnosti in kdo to vojno nevarnost prav za prav' povzroča. Da bi pa še pomagali italijanskim levičarjem pred^usodopolnimi volitvami, je kongresna zbornica volila,' da se fašista Franca vključi v Marshallov načrt! Kako bo' LJUBLJANA - PREDPOLDNE (Piše Janez Kavčič) Peljali smo se zgodaj zjutraj z vlakom z Jesenic v Liubliano. I t—;-——---— J u i 11 • je dovazajo tovorni avtomobili Polno nas je bilo v vlaku, saj , j , . so zmerom polni ti naši vlaki. ' f Sprevodnica, visoko košato de- okoli prop m gor, v kle, pozna se ji, da je bila par- KroP; M kujejo kroparski ko- tizanka, se je s težavo preriva-i™"' ^akor pr^ m se ne vidijo , 1 . . ... , IZ naročil. Imeli so ze pred voi- la med nami m prescipavala . , ^ . •' Ustke. Čemerni kakor smo bili °° ^ zaradi zaspanca," ki nam je te- P" ^alo spremenilo. žil veke, smo bili redkih besed. so junaške Drazgose, Zato sem brisal oroSeno oko ,1" T'/ '' 1 , „ • 1, 1 cli. ' 1942 tako natepli Nemce, da zrl v gorenjsko pokrajino. Sto- .. . . . ^ . v , , , . , , , Jim je precej časa ostal težek krat m stokrat sem se pehal; . ^ •' , , . , -1 spomin. tod mimo, pa nikdar se je ne' morem naveličati. i Tekstilni izdelki, ure in Lagal bi,^ če bi trdil, da so; Kranju Jesenice lepe. Ne morejo biti kakor vaš Pittsburgh ne pa kateri koli kraj z železarnami in plavži. Zato sem kar z olajšanjem pogledal tja proti Dobravi in blejski strani, ko smo pu- v Kranju je bila že pred vojno kotlina pri postaji napolnjena s tovarnami, zdaj pa je naravnost kar prenatrpana novih stavb, ki so po osvoboditvi bile dozidane ali razširjene. Poleg stili Javornik za nami. Prema j-' ^^®te tekstilnih tovarn, je tu-hno je blejsko jezero, da bi vi-i^aj tudi za naše razmere redka sele nad njim jutranje meglice, i tovarna, gumijevih izdelkov. Iz-mogoče pa tudi prelepo, da bi i plašče (Tires) za av- ga zakrivale tomobile in kolesa. Takšnih ur. Oprezno se je motal vlak pri, k&kor jih izdeluje Švica, seve-AfmAah preko vkiokega nuMAuida m neinorano pnvoš&ti, ay v %k,stah v kratdk pMdor pri^^ Žirovnici. Most je bil med vojno razstreljen, zdaj pa že počiva zopet na starih solidnih temeljih. Z obnovo nismo dosti oklevali, pa smo most hitro postavili že 1945 na lesene visoke podpornike, lani pa je že dobil svoje stare železne konstrukcije. Za hip sem vlovil globoko doli v dolini Save razkopane gole skale, kjer raste nova električna centrala. Tisoč jih počiva v Begunjski Dragi V Lescah, v izhodni postaji za Bled, so že gorele luči v tovarni verig, takoj onstran kolodvorskega poslopja. Tovarna je obnovljena in razširjena. Pri- du zaostajate za Švico, toda lepe solidne stenske ure pa že izdeluje naša tovarna za fino mehaniko v Kranju. So pa prve ure, ki smo jih morali prej uvažati in ki so sploh prve ure napravljene v Jugoslaviji. Zraven pa dela tovarna še polno drugih mehaničnih izdelkov za elektrifikacijo, radio-aparate in drugo. Ko se menjajo delavske zme-ne, oživijo vse bele ceste okoli Kranja z dolgimi vrstami delavcev in delavk na kolesih, katerim se mudi na njihove domove. Iz vsakega kmečkega doma odhajajo po dva tri člana družine na delo v kranjske tovarne. Denar kroži v obilici po teh vaseh Gorenjske. Poleg do hajajo na delo s kolesi iz bliž-1 hodkov kmetije prinesejo odra- njih vasi, iz Žirovnice, iz Pre šernove Vrbe, iz Begunj: Da, iz Begunj, ko te vsakikrat mrzlo strese, ko se pelješ mimo proti Radovljici. Cez tisoč je tamkaj pokopanih, najbolje kar je imela "Gorenjska v ljudeh, naprednih delavcev, zavednih kmečkih fantov, deklet, intelek- sli otroci okoli 10 tisoč dinarjev posebnih dohodkov, ki kar prav pridejo in olepšajo ter olajšajo življenje celi družini. So pa res lepe vasi na Gorenjskem po dolini od Ljubljane pa gori do Jesenic. Slamnato streho le s težavo še kje iztakneš. Je še vedno po vaseh pretežna tualcev. In ne borcev padlih v, večina kmečkih mogočnih dobo ju, temveč nedolžnih talcev, j mov z lesenimi hodniki s cvetli-navezanih na' vrv in odpeljanih I cami po oknih, z nageljni v pr-tja v mračno sotesko Drage iz- vi vrsti, z velikimi hlevi in sto-za Begunj — na mrzlo, čisto ^ gj jn na vhodu v vas z celimi hladno ubijanje kakor zna sa-: bataljoni dolgih kozolcev. Po-mo fašizem. ' vsod presekajo pokrajino dolge Pri Radovljici vržemo zadnji; rdeče proge novih streh, pod pogled na Triglav v dolino Save. j katerimi prešerno gledajo v son-Na postaji Otoče—Brezje vedno! ce stotine hiš z verandami, širo-kapne kak romar za Brezje, j kimi okni, prave pravcate male Imajo pa Brezje svojo se^no, vile. Kamor koli stopiš na od-ko kakšen turistični kraj — od i prto polje, lahko objameš s po- velikega do malega šmarna. Tudi letos jih je bilo na tisoče, posebno Dolenjcev. Ljudska oblast je dala na razpolago želez-iyške kompozicije, toda so vtaknili prste vmes protiljudski duhovniki po stari klerikalno - politični navadi s križarskimi letaki in orožjem, skritem v žup- gledom najmanj deset cerkvenih zvonikov. Na nobenem griču seveda ne sme manjkati vsaj cerkev podružnica. Božjih znamenj je pa toliko, ko pri vas bencinskih postaj. Novih ne zidamo, ker imamo božjih hramov za silo. vsaj za nekaj desetletij. Če bi pa imeli še na vladi nišču. Božja pot je še vedno od-1 klerikalno stranko, bi pa še na prta in prosta za vsakogar, v manjših skupinah ali pa v množici, toda na blagohotno podporo oblasti pa ne morejo več v toliki meri računati. V Podnart—Kropi dela jo to- šli fajmoštri kako poseko, kako senožet ali pa magari sredi gozda mesto za novo cerkev. Tako pa zidamo tovarne, elektrarne, postavljamo rogovilaste cementne in železne opornike za varne s polno paro okoli posta-1 električne daljnovode. sedaj de Gasperi mogel pred italijanskim ljudstvom govoriti, da ima Italija dobrega zaveznika v Ameriki, ko to isto reče tudi sam Franco, kateremu sta Hitler in Mussolini pomagala, da je prišel na oblast? Ze del j časa se je na razne načine poskušalo ohraniti Franca na oblasti. Najbolj aktiven pri temu prizadevanju je bil sam Vatikan. Franca je papež označil za "nsjbolj priljubljenega sina katoliške cerkve." Zasluga ameriške politike pa je, da Združeni narodi' ki so obsodili Francov fašistični režim, niso uspeli, da ga vržejo z oblasti. Iz tega razloga je sklep kongresne zbornice, da se Franca vključi v Marshallov načrt, akoravno je netaktičen in nepreviden Je zadnji člen v tej čudni zvezi za obrambo "demokracije," "zapadne civilizacije" itd., itd, proti takozvani "totalitarski agresiji," ki da grozi z vzhoda. Edino, kar se bodo nmogi vprašali je, zakaj se je končno vodilo drugo svetovno vojno in zakaj so ameriški vojaki umirali v borbi proti fašizmu, ako je prav fašizem naš najbolj zanesljiv zaveznik v borbi proti komunizmu? Presekamo prelepo sorško polje in je kar lepo, da se ustavimo za minuto, dve v Žabnici. Nabralo se je tamkaj na stranskem tiru starih lokomotiv, vseh tipov, prestreljenih od Titovih aeroplanov, miniranih od partizanskih diverzantskih skupin po vseh progah Jugoslavije v teku 4-letnih borb. So še samo Za staro železo in zato ro-1 majo eno za drugo v naše topilnice kot "scrap". j Škoda, da moramo pustiti ob I strani venec vasi pod hribi do Škofje Loke in tudi škofjeloko samo. Gorenja vas Rateče je "beach" za Ljubljančane na bližnji Sori, ki ima edina kolikor toliko toplo vodo za kopanje v bližini Ljubljane. V Ne-dvodah so pa že zopet tovarne, tekstilne in kemične, pa papirnice v Goričanah. Razkopana zemlja, barake, stavben les in orodje pa kažejo ob Savi, da tudi tamkaj skušajo zajeziti Savo in zgraditi električno centralo. Bližamo se Ljubljani Od Medvod naprej je pa že stegnila svoje tipalke Ljubljana. Vrste se tostran in onstran Save male vile "weekend!", pa kakšna lepa gostilna, šmarna gora se kar nagne nad Savo, da mora voda jezno udarjati čez \Skale. V Šentvidu že pričenja ropotati ljubljanski tramvaj, ki je zaenkrat še takšen kakšnega smo podedovali, n e ravno preveč moderen in tudi ne udoben. Je pa tudi on v našem načrtu, ko opravimo druge važnejše in potrebnejše stvari. Šentvidski mizarji v zadrugah in nekateri tudi še posamezno izdelujejo naprej prejppo pohištvo, nekaj za izvoz, nekaj za domače potrebe. Poprej te je pozdravljala trošarinska mitnica, te smo odpravili, zdaj po oznanjanju strnjeno naselje Ljubljane "Litostroj", o katerem so tudi vaši časopisi že toliko pisali. Ljubljanska megla pod normo Nekaj čudnega je z ljubljansko meglo. Ura je okoli osmih zjutraj, ko "gorenje" priropota j preko krstnic na ljubljansko po-j stajo. Samo v februarju, ni mra-I za in bi se morala po vseh sta-: rodavnih kuharskih pravilih I Ljubljane megla najbolj kuhati I in vrtinčiti po ljubljanskih ulicah. Pa že kukajo prvi sončni prameni preko streh, za spoznanje nekoliko bolj bledikasti ko na Gorenjskem, toda sonce pa le brez meglene omake. Ves čas od osvoboditve nimamo več ne meglenih pomladi in ne meglenih jeseni. Ni to naša zasluga, j pa vendar je prijetno, posebno ko se vsaj reakcija ne more po-1 hvaliti, da nas tepe "šiba bož-I ja" z meglo ali povodnjo ali pa z drugimi šibami. Stara postaja in no\i ljudje Ljubljanska postaja je še tista stara iz avstrijskih časov, nizko zastarelo poslopje, ki ga stara Jugoslavija ni niti za trohico izboljšala. Skačemo preko tirov, da pridemo do z-aznih vlakov — do vrhničana, "dolenjca" za Kar-lovac ali pa Kočevje, do "go-renjca", do "kamničana", do vlaka za Maribor, Zagreb, v Postojno, do Nove Gorice. Po osvoboditvi smo že prenesli tovorni železniški promet v Zalog in sedanje železniške tire s postajo vred bomo poglobili za več metrov, da ne bode manevriranje vlakov oviralo cestnega prometa na Dunajski cesti I in drugih bližnjih ulicah. I Čakalnice in hodniki so pre-I polni ljudstva in sl.šiš govoriti j vsa slovenska narečja in vse ^ jezike jugoslovanskih narodov. I Srbski in hrvaški kmetje iz Slavonije in Vojvodine prinašajo ' na trg mast, svinjino, perutni-I no. Pogosto potujejo mladinske I brigade in napolnijo s svojo j mlado pesmijo peron in vse bliž-I nje ulice. ' 1 Na prostorni Masarykovi ce- sti pred postajo ni več vgnez-den v svojem hotelu kočovski nemškutar Miklič, ampak stanujejo v njem častniki jugoslovanske armade, sami mladi fantje — partizanski borci, ljudje iz ljudstva, bivši delavci, kmetje, pastirji, ki so s svojim junaštvom jamstvo naše nove, mlade svobode. Ena zavarovalnica namesto desetih V bivšem poslopju klerikalne zavarovalne družbe ima svoj sedež Državni zavarovalni zavod. V izložbenem oknu ležijo kot slab spomin nametane zarjavele tablice neštetih bivših domačih, še več pa inozemskih zavarovalnih družb: Feniksa, Riuni-one, Assicurazione, Sla vi je in tolikih drugih, od katerih je imel zavarovanec samo plačevanje, le redko pa izplačane premije. Ko pogledaš iz vhoda v kolodvorsko poslopje v kolodvorsko ulico čepi tam še vedno gostilna "Starega tišlerja", od tu naprej pa že rastejo nove moderne stavbe. Ni daleč s kolodvora v središče mesta, zato ne vstopim v tramvaj, temveč jo maham kar peš po lepi Miklošičevi ulici do hotela Union. Zraven palače bivše klerikalne vzajemne zavarovalnice gradi poštna direkcija moderno sedem nadstropno palačo za poštne urade. Pri vhodu v Miklošičevo ulico se ognem avtobusu, ki hiti na svojo postajo zraven kolodvorskega poslopja. Od tukaj je izhodišče za številne avtobusne proge iz L.jubljane v razne kraje Slovenija. Okupacija je uničila vse naše avtobuse in ako je še kje ostal kakšen, so ga odpeljali domobranci in Nemci pri umiku iz Slovenije. Uvoziti novih avtobusov nismo mogli od nikoder, pa smo jih sami zgradili že sto, kar tu bhzu v Šiški. Motorji zaplenjenih nemških "trukov" in naše doma napravljene karoserije. Ljudje, katere srečujem na ulici, so oblečeni dobro, brez velike razlike v obleki. Izginile so skoraj popolnoma dame v razkošnih oblekah najnovejše mode. Tudi v zunanji sliki ljubljanske ulice se je uveljavila demokracija — enotnost v oblačilu. O samostanih, cerkvah in preteklosti Skočim za trenutek v hotel "Union", da si zagotovim sobo, ker ljudje po vojni dosti potujejo in je zaenkrat še občutno pomanjkanje hotelskih sob. Ko sem to skrb opravil, nadaljujem svoj sprehod po mestu. Nisem pobožnjakar, toda ko vidir* pri izhodu hotela vstopati skozi stranski vhod bližnje frančiškanske cerkve tu pa tam kako ženico, vstopim v cerkev. Objame me običajna pol-mračna svetloba velike cerkve, v kateri sedijo po klopeh slučajni obiskovalci cerkve, večinoma stare ženice, tu pa tam kak starejši možakar. Prekoračim navzdolž ladjo cerkve in se pojavim na glavnem vhodu iznad stopnišč, ki peljejo n a Prešernov bivši Marijin trg. ščemijo me oči v dnevni svetlobi, ko gledam v ljubljanski grad, ki se strmo dviga onstran tromostovja iznad starega srednjeveškega ro-tovža. Celo levo strar^ zavzema zopet cerkev in sicer velika gmota šentklavške cerkve — ljubljanske stolnice. Kar nehote se mi pri tolikih cerkvah vsiljuje primerjava v pogledu cerkva in vere v predvojni in povojni Ljubljani. Na mojem današnjem sprehodu po Ljubljani, sem srečal pri izhodu iz postaje dva duhovnika in tu pri cerkvi dve nuni. Tudi na mojih drugih sprehodih j)o Ljubljani srečam vsakikrat po nekoliko duhovnikov in redovnic, ne pa one množice klerikov in samostanskih oblačil kot pred vojno. Takrat je ljubijana spominjala ^ že na Alcazar, Gordobo ali neko drugo špansko mesto. 2e na že-, lezniški postaji je bil redek vagon, iz katerega ni izstopil duhovnik. Ob četrtkih, ko so imeli svoje sestanke, je pa že skoro vsak drugi človek nosil V hotelu "Union" so kar nu#"" leli v kavarni, hotelu in resUv raciji. Od semenišča do ze so se vile dolge vrste bi® semeniščnikov. Takoj onstrs" tromostovja si prišel v ljubijo" ski Vatikan: škofija, semeni* na rotovžu klerikalni župan, katoliška knjigarna, pa tarji pri Sv. Jožefu, Marjanis'^' Lichten-turn in ono plahutanje belih perutnic ^ bolnicah, klinikah, vsepov p o Ljubljani, p r i uršulin ' karmeličankah itd. V Nove® lu Ljubljane pa so bili darski stebri klerikalnega S spodarstva: Zadružna banka in razne hranilnice m F sojilnice, zavodi in cela ispoda r P# podjetij. Liberalna goi razfrčkala v prvih letih P" svetovni vojni v raznih P""' nih kupčijah Praprotnico^ Žerjavov ter drugih vse gospodarske pozicije in so li skoro edini gospodarji na^^ nančnem polju—duhovnik'' se je leta 1935 usidral ^ grajskih vladah Stojad# in Cvetkoviča dr. Korošec jimi ministri, je pa povodenj zalila vse vire nih dohodkov. Ogromnim fijskim gozdovom v , gradu v gornji savinjski so se pridružili še ogro® gozdovi verskega zakla j Pokljuki in Jelovici. Kler kapital je lahko stopil s s nega slovenskega kolovo gladke ceste povezane narodnim kapitalom. jo začel slovenski les preko morja v Palestino i verno-Afriko. Naenkrat J ^ tu denar za ogromne j« semenišče. Tik pred bilo sezidano velikans o govo semenišče pri sv. Kris'"' fu v Ljubljani in nič ni' menišče v Mariboru. Izgr* et« n stadiona za organizirane klerikalne mladine ni . problem. Evharistični k ° so se vrstili eden za J velikanskih spominski stičnih križev je bil že ^ Nobena vasica ni smela ogromnega križa. Vse ^ je tenje klerikalne stran ® gf) zunanjePi .. poznalo tudi v Ljubljane. /Cela vrsta "Tam za vodo" je bi ° see veselih rdečih župnikov. Kar veselje g) lo pogledati. Uradni® pfi ljubljanskem županstvu^^^^^^ \ Natlačnovi banovini večjem številu moralo procesije Telova v . V®* harističnih kongresov ,is stremuhi so bili jn Jf. vdahnjeni s pobožnos to hitro plezali 0 e*'' lestvici na visja m' esta- se' Ijana in vsa Sloveniji [d, Mižali idG gir hitrimi koraki bližali ' ^ gf ga je opisal dr. utopistični povesti » ■venija je korakala na rikalnih držav BvroP ' g^oj Španijo in sicer ne doživetem katoliškem spoznanju, po skem duhu socialne P . , temveč po duhu jo znamenju preziveii t . njega veka, z ogro jino Slovenije P' __________ . posestvi. Vsako dru^" ,jo^ ® to je prišel v mostanski red, samostanke vrste # nice in redovniki' ostrejše in postopalo krogov proti ■f". bolj vodstvo ie gO^' vnAah stranke borili za pol vičnost in zbolj^^'^^ delavskega cem in inteligentoin' fned klerikalno KI"' v špansko - Bocisini^^^pO^ ggi postala prepad. V bodilni borbi so ^ strani prepada /a j ^ p ci in inteligenti b n® Jii^ slovenskim ljudstvo^ strani pa vodstv^i. .j drunkc jet j i in interesi ^ okupatorjem. (SA -0) , (Dam P"""'" aprila 1948 ENAKOPRAVNOST STRAuR I %ijski kongresniki čutijo, da bi. % Truman moral sestati s Stalinom W^HINGTON, 2. aprila — Glani nižje zbornice iz drža-l"® se je pojavil močan sen-^ent, da se bi morala vršiti diferenca med predsednikom ^anom in premierjem Stali-o kateri se upa, da bi uteg-^anjšati napetost med Bila Zedii Njenimi državami in Sovjet-zvezo in tako preprečiti gro- j ^^Gntiment se je pojavil, ko ija department naznanil. Do v ponedeljek začel poši-vL' 16 evropskim drža- črta ^ Marshallovega na-' katerega je podpisal pred-u danes v navzočnosti ka-Ijev ^ kongresnih vodite- izjava, ko je Marshallov načrt 1 ' v Hjgv predviduje potrose-milijard in 98 milijonov podpore državam v Ev-lijbii"^ -^ziji, je danes opoldne ^ moč zakona. Ko je pred-1 J ' zakon podpisal, je dejal, 1 morda "največje pod- [ jjy^^^^O'istruktivnega državni-H' j® še kdaj podvzel ročal, da naj bi Truman poslal na konferenco v Moskvo gen. Eisenhowerja. VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ RUDARSTVA V SLOVENIJI Benešova izjava o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo tfei larod tel '»otek niir." ^'oQineva in da je to "velik Wj ^ prizadevanju za sve- % ;e, da bo za upravi- .pgantskega načrta, ki se '"Ves let, v teku prihodnjih Paul G. et i, predsednik Studebak-^ ® or Co., ki bo prejemal P^ače. Hj sentiment za konferen-"■ed , !^^^nianom in Stalinom Soglj 'Jskimi kongresniki ni P^. očividno narašča, tet g kongresnik Wal- ^ je iz Akrona je dejal, "'^da konferenca' potreb-% dožene, "da-li predsed-^ ^ ®iogel prepričati Stali-^.,.®®danja ruska politika ^^««Ievvoj„o." ivii Grosser se 1^1 ^ konferenco PRAGA, 1. aprila. — Češkoslovaški predsednik Edvard Be-neš je danes sprejel novega sovjetskega ambasadorja v Češkoslovaški Mihajia Aleksandrovi-ča Silina, ki je zamenjal bivšega ambasadorja Valeriana Zo-rina, in ob tej priliki podal izjavo glede prijateljstva med Češkoslovaško in Rusijo. Ko mu je Silin izročil svojo poverilnico, je Rpneš dejal: "Naša enotnost je naravni in stvarni izraz prijateljstva, ki veže obe naši bratski deželi. Kot ste vi povedali, Sovjetska zveza in Češkoslovaška sta navdahnjeni z globokim ciljem in voljo, da ohranita in če je mogoče ojačita trajni mir in dosežeta varnost za Evropo. "Mi ne želimo nič drugega kot, • d a v miru in varnosti ustvarimo boljše življenje v našima deželama, da zagotovimo novo ekonomsko blagostanje in da najširšim plastem ljudstva prožimo priliki za polni' kulturni razvoj. To je mirovni program obeh naših dežel, katerega bomo branili proti možnosti nove nemške agresije. To dejstvo moramo vedno imeti pred očmi v zvezi z mednarodnim položajem." Kot pravi poročilo, je Beneš bil dobro razpoložen in optimističen. Novi sovjetski ambasador Silin je izrazil skoro iste čute kot Beneš in poudaril, da "obe deželi ne smeta nikoli pozabiti na nemško agresijo." kongresnik Rob-N, iz Clevelanda je da-Hh ^ moral "napraviti v svrho doseženja Heng sporazuma." Podal ni fgjj ®^Sestije glede procedu-Va ^ da bi taka konfe-% j,^®t:egniia uvel jati "pra-namesto pravila %% jj , j,G izrekel tudi re-kongresnik William Piqua, Ohio, ki je %ogl^ ijjore videti, kako N'^Vat" konferenca kaj ^®Sla pa bi poravna- fia^^^ski kongresnik Ho-konf, 12 Toledo je dejal, ij^ga Z ^^umana poslalo tja % 2a kongresa, ki bi bil Za, "Misijo. S so se izjavili J kongresniki obeh ^'ilta^g^.'^^Sih držav, toda re-^ i> 5, ^ kongresnik Francis MRS. ROOSEVELT GOST KRALJEVSKE DVOJICE LONDON, 3. aprila — Nocoj je bila Mrs. Eleanor Roosevelt gost angleškega kralja in kraljice na formalnem banketu v gradu Windsor, kateremu so prisostvovali tudi princesa Elizabeta in njen mož ter Winston Churchill in soproga. Mrs. Roosevelt je prišla v London, da prisostvuje odkritju spomenika pokojnemu predsedniku Rooseveltu na trgu Gros-venor. Dakotc je pripo- veta. TRUMAN VETERA PREDLOGO ZA REDUKCIJO DOVKOV WASHINGTON, 1. aprila. — Jutri bo predsedniku Trumanu poslana zakonska predloga za znižanje dohodninskih davkov v znesku $4,600,000,000, katera je bila sprejeta v obeh zbornicah kongresa z več kot dvetretjin-sko večino. Truman bo predlogo sigurno vetiral. Splošna sodba je, da bo kongres potem davčno redukci jo uzakonil preko Trumanovega K. ^rrny Radio Specialists in the Making ' .. - ...4 ^ ' At! d experts receive initructioni in tending ond I' tk.'"''* iok completing their training, these loldier-studenl h»^ ^ Wifrik 4t>A A FAff*** TI*AX% Mnon r Uril-MA-GOl xwiia in »viiuiii^ w. w receiving iok "*V towpioting their rruiiung, those toldicr-itudenti will fill w fhe Army Ground Forccs, Those young men ore typical "»dL L®'* 'thool grodiiotes who selected the kind of troining they ^ *"« U. S. Army Technical School Plan. Slovenska *emlja je bogata. Ne le da dobro rodi, temveč v njeni zemeljski skorji se nahaja vse polno rudnin. Petletni gospodarski načrt predvideva ogromno povečanje rudarske delavnosti v vsej Jugoslaviji in tudi v Sloveniji. V zvezi s tem so potrebni novi kadri, predvsem rudarski inženirji. Dejstvo, da so slovenski rudniki pred vojno bili tehnično slabo urejeni, je povzročilo, da med slovensko mladino ni bilo pravega smisla za študij rudarstva. Kajti pri svojem delu in pri svojih posegih v notranjost zemeljske skorje se rudar spušča v borbo s prirodo in z njenimi elementarnimi silami, ki se pojavljajo v obliki hribinskega pritiska, vode, ognja, strupenih in treskavih plinov. Vse te elementarne sile so v naših rudnikih še pred vojno rudarje močno ovirale. Danes pa jih rudar uspešno obvladuje s sredstvi, ki mu jih priroda sama stavlja na razpolago. Za uspešno uporabo teh sredstev je z ene strani potrebno temeljito poznavanje pri-rode in njenih zakonov, z druge strani pa poznavanje sredstev in, metod sodobne tehnike in načinov njihove uporabe. Do leta 1946 je zasledovala organizacija našega visokošolskega študija rudarstva cilj, da vzgoji rudarskega inženirja s splošnim znanjem rudarske tehnike, da bi bil usposobljen prevzeti že po kratkem času rudarske prakse tehnično vodstvo, katerega si bodi obrata na rudarskih podjetjih. Rudarske visoke šole niso zasledovale nekega izrazitega usmerjanja v gotova področja rudarskega udejstvovanja, oziroma neke specializacije, temveč je to bilo prepuščeno privatni iniciativi vsakega posameznika in prilikam, v katerih se je nahajal. Leta 1946 pa se je pri nas z ozirom na mnogostranost rudarskega udejstvovanja in na zahteve, ki jih stavlja plansko gospodarstvo, pokazala tenden-c a usmerjanja visokošolskega študija rudarstva v razne panoge, kakor so rudarska geologija, rudarsko strojništvo, oplemenitenje koristnih mineralov in v delo v premogovnikih, v metalnih rudnikih in na nafti. Istočasno j e študij rudarstva podaljšan od dotedanjih 8 na 9 semestrov. Učni načrt rudarstva na visokih šolah zasleduje cilj, da uvede študenta, ki je uspešno končal srednjo šolo, v osnovne in tehnične nauke, na katerih je rudarstvo osnovano in da mu posreduje tudi politično, gospodarsko in društveno znanje, ki je potrebno rudarskemu inženirju, da more uspešno vršiti poverjene mu naloge. V prvih štirih semestrih se predavajo osnovni nauki, kakor so višja matematika, fizika, kemija, opisna geometrija, tehnič na mehanika in strojni elementi. Posebno važnost posveča učni načrt na mineralogijo, pe-trografijo, stratigrafijo in pa leontologijo, k i 's o osnova z a nadaljnji študij rudarske geologije. Geodezija se predava kot priprava za jamomerstvo. V nadaljnjih štirih semestrih se predava geologija in nauk o rudi ščih, strojništvo in elektrotehnika s posebnim ozirom na njihov o uporabo v rudarstvu in specialni rudarski predmeti, kakor jamomerstvo, geofizikalna merjenja, globinsko vrtanje, tehnično rudarstvo, oplemenitenje koristnih mineralov in stro ji za prevoz in izvoz v rudar stvu. V devetem semestru poslušajo študenti specialna poglavja iz rudarskega dela v pre mogovnikih, v metalnih rudnikih in na nafti in plinu ter ru darsko^ ekonomijo in organizacijo. Nato polagajo študenti diplomski izpit. V zvezi s predavanji se vrši jo iz vseh predmetov, kjer je to mogoče, praktične vaje v risal-nicah, v laboratorjih in na terenu. S predavanji so zvezane tudi ceste ekskurzije v rudarska podjetja. V počitnicah je predpisana obvezna ferialna praksa na rudarskih podjetjih, kjer imajo bodoči rudarski inženirji priložnost, da se seznanijo pod vodstvom rudarskih strokovnjakov na podjetjih v skupnem tovariškem delu z izkušenimi rudardarji z vsemi detajli rudarskega dela, z rudarskimi napravami in z obratovanjem na rudnikih. V študijskem letu 1948-49 se bo preselil rudarsko-metalurški oddelek tehnične fakultete v Ljubljani v novo sodobno poslopje s prostranimi predavalnicami, z odgovarjajočimi laboratoriji in ostalimi prostori. Rudarstvu je po petletnem planu odrejeno veliko polje dela, saj sta tudi elektrifikacija in industrializacija države najtesneje povezana z rudarstvom. Potrebnih bo mnogo kadrov rudarskih inženirjev, ki jih čaka izobilje zanimivega, n a j r a z 1 ičnejšega strokovnega dela in veliki uspehi. (SANS—Chicago) KONJSKE DIRKE PRED 3,200 LETI Praški univerzitetni profesor B. Hrozny je napisal zgodovinsko studijo o konjereji in konjskih dirkah. Pripoveduje, da so se prve konjske dirke vršile že pred 3,200 leti v stari Mezopotamiji, v mestu Mitani. Reja dirkalnjh konj je bila v tistem času na zelo visoki stopnji in konje so pred vsako dirko kopali v pari, jih marirali in trenirali. Dirkalni konji so za časa dirk dobivali dietno hrano in so sploh nanje mnogo bolj pazili xakor danes. Zahtevali so od njih tudi, da so čim lažji, da bi mogli tem hitreje teči. Ali so v onem času na konje tudi stavili in če so že obstojali "navijači", tem nam g. profesor ne ve Dovedati. Indianapolis, Ind. — Louis Urbančič je prežel vest iz starega kraja, da sta v Nada-njem selu pri št. Petru na Krasu v kratkem umrla dva brata, in sicer Tomaž, star 69 let in oženjen ter Silvester, star 53 in samski. Starejši brat je bil pred prvo svetovno vojno v Ameriki v Clevelandu in Indianapoli-su. Tukaj zapuščata dva brata in sestro, v starem kraju pa tri polsestre. Blaškovič Post.—Ples v SND. 24. aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND. 25. aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarja.—Koncert v SND. 25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. 25. aprila, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 30. aprila, petek — Ples društva "Waterloo Camp" štev. 281 WOW v SDD, Waterloo Rd. MAJA 1. maja, sobota. — Društvo Srca Marije. — Plesna veselica v SND. 3. maja, nedelja. — Koncert in opereto "Snubači" priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 2. maja, nedelja — Ples društva "Waterloo Grove" št. 110 WC v SDD, Waterloo Rd. 7. maja, petek.—Društvo Cleveland 126 SNPJ. — Bowlers ples v SND. 8. maja, sobota.—Društvo Clev. Slovenci 14 SDZ.—Plesna veselica v SND. 9. maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND. 9. maja, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po koncertu ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 9. maja, nedelja — Ples podr. št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Road 16. maja, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slavulj" v SDD, Waterloo Rd. 14. maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND. 15. maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezd^ 137 ABZ.—Ples v SND. 21. maja, petek. — V. F. W. Blaškovič Post 5275.—Ples v SND. 22. maja, sobota.—Društvo Napredni Sloyenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND. 23. maja, nedelja. — Hrvatsko Viječ.—Koncert v SND. 23. maja, nedelja — Ples društva "Betsy Ross" štev. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd. 28. maja, petek.—Club "33"— Ples v SND. 29. maja, sobota.—Društvo Sv. Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND. Knjigo Robert St. Johna "The Silent People Speak" dobite tudi v našem uredništvu. Društveni koledar APRILA 9. aprila, petek. — Mladinska Lige SDZ.—Ples v SND. 10. aprila, sobota. — Društva Sv. Vida 25 KSKJ.—Plesna veselica v SND. 10. aprila, sobota — Pomladanski ples društva "Slov. dom" št. 6 SDZ v SDD, Recher Ave. 11. aprila, nedelja. — Glasbena Matica.—Koncert v SND. 11 aprila, nedelja. — Opereto "Tri mladenke" priredi pevski zbor Jadran v SDD, Waterloo Rd., ob 3:30 uri popoldne. 11. aprila, nedelja — Opereta "Pri treh mladenkah" pev zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 16. aprila, petek. — Buckeye Star Vets.—Ples v SND. 17. aprila, sobota.—Društvo Sv. Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND. 18. aprila, nedelja. — Pevski zbor Abrasevič. — Koncert v SND. 18. aprila, nedelja — Ples društva "Collinwood Hive" štev. 283 TM, v SDD, Waterloo Rd. 23. aprila, petek. — Veterans TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.; vhod samo na E. 62 SI. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 JUNIJA 5. junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v ' SND. 12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND. JULIJA 11. julija, nedelja—Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ v Chardon, O. SEPTEMBRA 5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. 12. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slavulj" v SDD, Waterloo Rd. 19. sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd. 26. Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd. OKTOBRA 3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo E^oad 17. oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd. 24. oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd. 31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. NOVEMBRA 7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd. 21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 28. nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd. DECEMBRA 5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 19. decembra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp" št. 281 WOW v SDD, Waterloo Road 25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite prt: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N, Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 Oblak Mover Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 3730 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti STRAN 4 ENAE0PRAVI70ST 5. aprila ^ MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA ' (Nadaljevanje) — Pravim, torej; nekega dne sem bil na vrsti za stražo izven obzidja. Skočila sva na konje jaz in moj tovariš, ko se mahoma prikažejo izza vogla šolarji. Drhal, ti pravim! Zagledali so naju in začeli tuliti: "Aaaaa!" Potlej še enkrat: "Aaaaa; . . " Ko bi trenil, sva bila obkrožena. "Kaj počneta tukaj, koza-ka,na konju?" Jaz pravim: "Na straži sva; ti pa, dragec, se nikar ne dotikaj uzde, kar pusti jo!" In se zganem, kot bi hotel potegniti sabljo iz nožnice. Te-dajci pravi oni: "Nič se nikar ne boj, kozak; tudi jaz sem kozaške krvi, iz Kamenske, in se tukaj šolam na "niver . . . ni-verzi , . . nekaj podobnega, skratka. Krenila sva torej dalje; tedaj je eden izmed njih, nek neznanski nosan, potegnil iz listnice deset rubljev in dejal: "Pijta, kozaka, na zdravje mojega rajnega očeta!" Dal je deset rubljev, potlej je potegnil iz žepa podobo. "Vidiš", pravi, "podoba mojega rajnega očeta; vzemi jo za spomin." Vzela sva jo. Kako bi jo mogel zavrniti v takem primeru? Šolarji so se oddaljili in spet sva slišala njihov "Aaaaa . . .!" Obrnili so se proti Nevskemu prospektu. Skozi zadnja vrata pa je prišel stotnik s četo in planil proti nama. "Kaj je?'' Odgovorim mu: "Sre- Stella's Children's Shop 3764 E. 65 St., blizu Fleet Ave'. Materam se priporoča, da nabavijo fino opravo za otroke, po zmerni ceni, pri nas. Odprto od 9. zj. do 7. zv. HARMONIKE Mervarjevega izdelka, 4-vrstne trikratno uglašene, v najboljšem stanju, se proda po nizki ceni Kdor jih želi kupiti naj se zglasi pri MIKE ZUPANČIČ, 6026 St Clair Ave., zgoraj. Suite 3. Stanovanje s kuhinjo in eno sobo se odda v najem dvojici ali samski ženski, ki je pripravljena prevzeti gospodinjsko delo pri slovenski družini 2 oseb. Plača po dogovoru. Zglasite se po 11. zj. 434 E. 157 St., pri Waterloo Rd. NAPRODAJ JE KRAVJI GNOJ GA PRIPELJEMO KAMORKOLI HOČETE Pokličite Hillcrest 225 W 5 IŠČE SE ŽENSKO srednje starosti za pomagati s hišnimi opravili. Polni ali delni čas. Ima dober dom in plačo. V družini je otrok, star 10 let. Za podrobnosti pokličite IV 9580 ali po 6. fv. KE 6164 PRODA SE garaža za 2 avta in majhen "cottage," kar se mora seliti iz sedanjega zemljišča. Podrobnosti se poizve pri BUKOVNIK STUDIO 762 E. 185 Si.. IV 1166 RAZPIS ZA RESTAVRACIJO Hrvatskega narodnega doma na 6314 S+. Clair Ave. Kdor je tposoben vodili tako podjetje, je lahko dobi na gornjem naslovu. Za informacije se priglasite pismeno ali osebno pri tajniku Doma na 1075 E. 77 St. Raspis je odprl do 20. aprila 1948. PETER CUNOVIC 1075 E. 77 St., Cleveland 3. Ohio. SNAŽILKE za delo od 6. zj. do poldne Polni čas. Tedenska plača. Zglasite se na 5. nadstropju EMPLOYMENT OFFICE WILLIAM TAYLOR SON & CO. čala sva šolarje, ki so začeli klepetati; midva sva hotela po pravilih hotela potegniti sablje, a so se umaknili. Tako sva dalje jahala." Ko je prišel čas izmene' straže, sva se obrnila k desetniku: "Vidiš, Lukič; danes sva torej zaslužila deset rubljev in jih morava zapiti za dušo tegale." In sva mu pokazala podobo. Zvečer je desetnik prinesel vodke in dva dni je bilo veselo. Samo potem je prišla na dan sleparija: tisti nosati potegon nama je dal namesto podobe svojega rajnega očeta podobo poglavarja nemških" puntarjev. Jaz sem jo vzel v dobri veri in sem jo obesil na steno nad svo jo postelji. Kar v okras je bil možak s svojo belo brado; podoben je bil kakemu prekupcu. Ko ga je pa stotnik zagledal, me je vprašal: "Kje si dobil to podobo, pasji sin?" "Nek šolar mi jo je dal", pravim. Tri sto vragov! Kakšne sem jih skupil! In po čeljustih, pa še eno, in še in še... "Veš", je tulil, "da je to njihov ataman Karel?" . Pozabil sem priimek . . . Škoda, kako se je že pisal? . . . — Karel Marx? — je zašepe-tal Štokman in se nasmejal. — Vidiš, vidiš! . . . Ravno ta, Karel Marx ... — je zadovoljno zagodel Hristonja. — Skratka, ta mrha, ta svinja naju je bil potegnil za nos; Katerikrat je kajpak šel skozi naše gardne prostore tudi prestolonaslednik Aleksej s svojimi učitelji: lahko bi bili videli podobo. In kaj bi bilo potem, kaj? — Ti pa kar še dalje hvali ruske kmete. Si videl, kakšno so ti zagodli? — je dejal med smehom Ivan Aleksejevič. — V zameno smo pa lahko popili za deset rubljev vodke. Pa čeravno smo jo popili na zdravje tega Karla bradača, se to še ne pravi, da je nismo popili. On zasluži, da pijemo na njegovo zdravje, — se je zasme jal Štokman in se začel igrati z obročki na svojem koščenem, zakajenem ustniku. — Kaj pa je neki napravil dobrega? — je vprašal Koše-voj. — Kdaj drugič vam bom povedal; danes je pozno. — štok man je počil z roko po dlani druge roke, da je izletel ugasli čik iz ustnika. V Lukješkini hiši se je v sobah, ki jih je imel najete štokman, po dolgotrajnem izbiranju sestavila skupina desetih koza-kov. štokman je bil njihova duša. Trdovratno je šel po svoji poti proti cilju, ki ni bil znan samo njemu. Razdejal je, kakor črv gloje drevesni stržen, izročene navade in preprosto miselnost kozakov, prišepetaval Je njihovim dušam sovraštvo i n mržnjo do vlade. Skraja je zadel ob jekleni hlad nezaupanja; a ni obupal in si je še dalje odpiral prehod z zobmi . . . Vsilil je črva nezadovoljnosti in kdo bi bil kdaj mislil, da se bo iz te ličinke štiri leta pozneje razvilo žilavo in sposobno življenje. 10 Kozaški trg Vešenskaja stoji na strmem in peščenem levem bregu Dona. To je najstarejša kozaška naselbina ob rečnih izvirih; preselila se je semkaj od ondod, kjer je bil poprej trg Cigonaki, požgan za vlade Petra Velikega in preimenovan v Ve-liensko. Tu je bila včasih postaja na daljši vodni poti Voronež —Azov. Pri naselbini se Don ovije v krivini tatarskega loka, s tem, da se zasuče proti desni, in pri vasi Bazki se spet veličastno zravna in nosi zelene, modrikasto prosevajoče valove mimo apnenačastih odcepkov gora.na desnem bregu, mimo nepretrganih vasi na desni plati, mimo redkih selišč na levi strani v morje, v sinje Azovsko morje. Pri Koprskem ustju se združi s Hoprom, pri Medvedičjem ustju z Medvedieo, dalje pa teče narasel mimo obljudenih naselbin in vasi v bujnem cvetu. Trg Vešenskaja je ves postavljen na pesek. Je dolg, žalosten, brez vrtov, brez najmanjšega zelenja. Na trgu je cerkev, vsa osivela v teku časov, šest cest ga prečka proti donskemu toku. Na nekem zavoju, kjer se reka zasuče proti vasi Bazki, se razprostira v jagnedovem gozdiču jezerce, veliko kakor Don poleti. Trg se konča tam, kjer se konča tudi jezerce. Na majhnem trgu, pokritem z rumenkastim in bodečim rastlinjem, je druga cerkev z zelenimi kupolami in streho, zeleno kakor listje topolov, k i rastejo n a j drugi plati jezerca. | Na sever za vasjo pa se raz-1 prostira peščena ravnina žafra-naste barve, gozdič mršavih jelk z globelmi, zaradi ilovnatih tal, polnimi rdečkaste vode. In ■ po tej neskončni planjavi zrna-I tega peska je videti redke oto-I ke vasi, ribnikov in rdečkasto ščet sirka. Na trgu pred staro cerkvijo se je zbrala neke decembrske nedelje truma kakih pet stotih mladih kozakov iz vsega okrožja. V cerkvi je bilo že skoraj konec maše. Zvonovi so peli za angelsko češčenje. Starejši vodnik, vrl, star kozak z našivki za dopolnjeno službovanje na uniformi, je poveljeval vojaštvu. Hrumeča množica se je razgibala in se uredila v dve dolgi neenaki vrsti. Med njima so tekali podčastniki in ravnali ukrivljeni vrsti. — V vrste! — je zavpil starejši vodnik in zategnil zadnji zlog, potlej je z ukazovalno kretnjo roke ostro zavpil: — Preštej! Za ozidje je stopil, žvenketaje z ostrogami, ataman v uniformi z novim častniškim plaščem, takoj za njim je šel major. Grigorij Melehov je bil zia-ven Mitjka Koršunova in poti-homa sta se pogovarjala. — Čevelj me žuli in ne morem več vzdržati. — Potrpi, pa boš še ataman. — Precej nas bodo odpeljali. Kakor v potrdilo teh besed se je starejši vodnik zasukal na petah in odstopil ritenski. — Na desno-o! — Tok-tok, — je bilo razločno slišati pet sto parov nog, obutih v škornje. — V dve vrste na desno, naprej, marš! Vojaštvo je stopilo skozi odprta vratca za cerkveno, ozidje. Razgibale so se kučme, njene z glav, cerkev se^ j® polnila do kupole s truščeo rakov. (Dalje prihodnji) Chicago. — John Med^ Sheldona, Wis., ki je decembra prišel iskat si z v Chicago, je še vedno On je bivši čikažan. svoji poročeni hčeri na Nagel Ave. Komur je naj ga obišče, kar mu lažbo. Najlepše darilo ve in hčerke je knjig« St. Johna "The ^ Speak". Ali ste j« Dobite jo v naSem bov'"" NOVA ODREDBA OD OHIJSKE UTILITETNE KOMISIJE TIKAJOČ SE GRETJA S PLINOM 'Poboji za namera-Vane napetJa-Oe gretje s plinom Ohi^'ska utilitetna komisija je pravkar izdala dodaten zasilni ukaz, ki stopi v veljavo takoj. Ta ukaz dovoljuje The East Ohio Gas Company dajati naravni plin novim in dodatnim plinskim napeljavam pod posebnimi določenimi pogoji. Mi na tem mestu navajamo vsebino in efekt tega ukaza, kakor tudi korake, ki jih morajo napraviti tisti, ki nameravajo vpeljati kurjavo s plinom. ; KAKŠNE naprave bodo dovoljene Pod to odredbo sme East Ohio dovoliti nove plinske napeljave samo v soglasju njene predvidne zmožnosti, da privzame dodatno breme. K temu dodatnemu bremenu dovoljuje odredba komisije dajati plin za nove plinske napeljave samo kot sledi: Instalacija plinske grelne naprave bo dovoljena v novih rezidenčnih in trgovskih poslopjih. Rezidence, ki so zdaj grete z drugo kurjavo, se lahko spremene na plin v soglasju ene konverzije za vsako instalacijo v novi zgradbi. To pomeni, ako se izda dovoljenje za plinsko gretje za dvajset rezidenčnih ali trgovskih • poslopjih v gotovem naselju, se bo dovolilo dvajsetim rezidencam,- ki zdaj grejejo s kako drugo kurjavo, da spremene na plinsko grelno opremo. Skupno število teh inštalacij v novih poslopjih in obstoječih rezidencah, bo omejeno na našo presojo za dodatno breme, ki ga moremo prevzeti za prihodnjo zimo. KDAJ prosili za plinsko gretje Prošnje za plinsko gretje bodo sprejete na in po naslednjih dnevih v uradu The East Ohio Gas Company v vsakem oko- lišču. Nobene prošnje se ne bo vzelo pred tem datumom. 5. aprila 1948—Aplikacije za plinske grelne instalacije v novih rezidenčnih in trgovskih poslopjih. 9. aprila 1948—Aplikacije za premembo od kakega drugega gretja na gretje s plinom. KAKO prositi za piinsko gretje Instalacija v novih poslopjih Vaša prošnja za plinsko gretje v novem poslopju mora biti narejena osebno v uradu Družbe na ali po 5. aprilu 1948 Prinesite s seboj izkaz o velikosti in sestavi poslopja, ki naj bo gret. Prememba od druge kurjave na plinsko Odjemalci, ki bodo navedli težkoče kot podlago za premembo na plin, naj napravijo prošnjo v uradu Družbe osebno ali po zastopniku ter predlože svoje vzroke. Vsi drugi naj sij o, osebno ali po pošti ter se poslužijo forme, spodaj navedene. Nobena aplikacija ne bo sprejeta pred 9. aprilom 1948. Aplikacije, narejene osebno ali po pošti, bodo registrirane po datumu in uri, kakor bodo sprejete v našem uradu. Aplikacij se ne bo jemalo od grelnih trgovcev ali kontrak-torjev. , Ko je prošnja pregledana, bo dano dovoljenje za inštalacij® plina in sicer do mere, ki nam je dovoljena. V soglasju % odredbo komisije bodo vsa dovoljenja izdana po istem redu, po kakršnem so registrirane aplikacije in prosilci bodo obveščeni po pošti. THE EAST OHIO GAS company PROSIMO Ne oddajte te prošnje pred 9. aprilom 1948 To THE EAST OHIO GAS COMPANY DATE. Application for Approval to Convert from Another Fuel to Natural Gas for Heating (Not to be mailed before Aril 9, 194a) (Please print; do not write) APPLICANT'S NAME indicated at h ft, give address where ment is to be installed. NUMBER AND STREET NUMBER AND STREET (CITY OR MUNICIPALITY) PHONE (CITY OR MUNICIPALITY) KIND OF BUILDING (Please Check) RESIDENCE OTHER th»" (CITY OR MUNICIPALITY) PHONE (CITY OR MUNICIPALITY) KIND OF BUILDING (Please Check) RESIDENCE OTHER APPLICANTS SIGNATURE