55. številka Ljubljana, v petek 6. marca 1806. XXIX. leto. Uhaja vsak dan *ve administrativne stvari. Konec igre! i. Pod tem naslovom spisal je .Slovenec", kojemu sta Detela in Povše tajnosti deželnega odbora iišepetala, kakor je to navada pri starih ženicah, predvčerajšnjim pravo kapuci nado proti narodni stranki in gospod Janez Evangelist, ta škofovski coadjator cum jure succedendi, opravljal je pri tem slovesni pogreb, dasi mu ni bilo pričakovati stole in drugih, pri takih pogrebih navadnih cerkvenih davščini Že naprej vemo, da bode komedija, ki jo tukaj igra tisto ošabno pustolovstvo, koje se sedaj ibira okrog „Slovenca", napravljala v mejah, kakor tudi izven mej te kronovine globoke vtise na rahlo-čutna srca, tako, da bodo z gospodom Andrejem Kalanom oči proti nebu obračala ter pobožno zaklicala : Gospod, odpusti jim, i. t. d. f Kaj tacega torej pričakujemo, pa radi obstanemo, da z lahkim srcem, ker v tem slučaji je narodna stranka prav dobro vedela, kaj je delala. In če drugo ne, že ta pobožno -sleparski hrup, ki se sedaj čuje iz .Slo-venčeveu beznice, nam dokazuje, da gospodje kapelani čutijo vdarec, in da čutijo pred vsem, da je igra končana, — pa tako končana, da sojo oni izgubili! Pred vsem treba je v roko vzeti nekoliko spominov. Koliko je od tedaj, ko so „Slovenčevci" i veliko unemo zagovarjali dvojezične napise po Ljubljani, ter pridigovali vsakemu, ki je poslušati hotel, da človekoljubje in pravica take napise zahtevata ? In kdo te ne pozna, oče Lenart, ki že toliko časa posedaš po deželnem Soškem svetu ? Gorje učitelju, kojega je pri tebi zatožila ta ali ona fa-rovška kuharica! Kako si jih preganjal te reveže, in kako si vedel siromaka, ki ti všeč ni bil, mučiti do krvi! Kdaj je že to bilo, ko je oče Lenart rohnel proti slovenskim gimnazijam, češ, da so škodljive, ker se na njih premalo nemščine poučuje?! Mi menimo, da se vse to še ni pozabilo, io da je narodna stranka zelo previdno postopala, da ni po-tlala v deželni šolski svet človeka, ki bi ne bil druzega nego ministrant milemu gospodu proštu! Pa o tem pozneje, za sedaj zadošča, če opozarjamo na to, da .Slovenec" prosta Klofutarja ni nikdar okrcal po tolstih prstih, in naj je narodnost v deželnem šolskem svetu še tako v nič deval! — To »o torej spomini, ki imajo danes svojo polno vrednost \ — Pričakovati je, da bodo naSi nasprotniki urbi et orbi razkričavali, da se je v kranjskem deželnem zboru narodna stranka udala Nemcem, ter zatajila svoja načela na ljubav stranki, koje dosedaj ni ljubila ! No, na vsem tem ni resnice, kar se samo ob »ebi ume. Svojih načel niti narodna stranka, niti nemška stranka zatajiti ne more, in zatajila jih ni ne jedna ne druga t Pri tem pa se nam vidi po trebno, ogledati si nekoliko položaj, v kojem se je nahajala naša strauka pričetkom zadnjega deželno iborskega zasedanja. Izgubda je bila pri volitvah »ekaj mandatov, in kmetske občine so do zadnje prišle v oblast klerikalni stranki, kojo vodi škof Missia. Od kar je prišel v deželo nesrečni prelat, od tedaj zginil je mir, od tedaj napovedal se je naši stranki boj do zadnje kaplje krvi. In če dandanes zahtevajo ne-atere lahkodušne ovčice mej mejami in za mejami naše kronovine, da naj se naša stranka uda brez : P°ra, ter metito napravi mladi duhovščini, ki danes s svojo surovostjo vlada po hišah in cerkvah, i potem ti gospodje nimajo niti najmanjega pojma o tem, za kaj se gre' In tudi zastopniki sest naj-sterih kmetskih okrajev priveslali so v zbornico z veselo nado, da se je zapričelo njihovo kraljestvo, in da bodo brez težave ugonobili naše zastopnike, tem lažje, ker jih je bil tudi škof Missia malo časa poprej v svoji epistoli prav korenito preklel! Javna tajnost je, da je škof Missia prevzel vrhovno poveljstvo tedaj, ko se je Šlo za to, da bi se zadnji in smrtonosni udarec vsekal naši stranki. Znano je, da je škof Missia v soglasji z drugim visokim gospodom do zadnje podrobnosti malo pred volitvami dogovoril celi nacrt za dotični naskok. In ta dva visoka gospoda sta razdelila plašč narodne stranke: vzela sta nam Ljubljano, ter je mej Nemce in klerikalce jednakomerno tako razdelila, da pošlje Ljubljana v deželni zbor nemškega in klerikalnega poslanca. Vzela sta nam deželni odbor, kjer naj bi imela naša stranka jednega ali pa nobenega zastopnika. In gospodo, ki sedaj ni povsem zadovoljna z našo stranko, to gospodo vprašamo, ali se ji kaj sanja o tem, kako bi bila gospodarila naša klerikalna stranka, da je dobila deželni odbor v svojo roko? Ali se ne opazi, da so hoteli naši klerikalci ravno deželni odbor v roko dobiti, da bi tedaj, kadar bi ne bil zbran deželni zbor, protekcije delili svojim volilnim okrajem, mej tem, ko bi bili naše volilne okraje brez usmiljenja zatirali? Ravno tako sta ome* njena visoka gospoda govorila o deželnem šolskem svetu, in ne dvomimo, da se je radi na tem polji doseglo sporazumljenje tako, da je bil škof Ljubljanski pri volj;, dodeliti nemški stranki gledć deželnega šolskega sveta koncesijo, kakor je bil pri volji, dati ji tako koncesijo glede Ljubljanskega mesta. Škof, kojega hlapci sedaj na vse pretege vpijejo, bil je pripravljen z nemško stranko napraviti popoln pakt v ta namen, da bi narodno stranko v deželnem zboru, kakor tudi v druzih zastopih na suho postavil, tako, da bi za svoje volilce niti najmanjšega doseči ne mogla. Iu prav ie računal škof Missia, ko si je pri tem mislil, da bedo volilci narodne poslance prav kmalu zapustili, kakor hitro bodo opazili, da leti najmanjše reči doseči ne morejo in da so tako v zbornici, kakor v deželnem odboru brez vsake veljave. Še jedenkrat toraj naglašarno, škof Missia se je v družbi z drugim visokim gospodom trudil, da bi dosegel popolno zvezo mej klerikalno in nemško stranko. In sicer jedino le v namen, da bi do celega uničil in onemogočil narodno stranko. In takrat, kose je vršila volitev iz velikega posestva, so izbrani e m i s a r j i obdelavali velike posestnike ter jim peli pesem o ljubezni, pesem, kojoje bil zložil škofJakob! Da visoki gospod, ki že leta in leta pošilja v deželni šolski svet Klofutarja, pri tem ravno glede deželnega šolskega sveta ni bil preveč skropulozen, si lahko mislimo. In sedaj vemo, da bode »Slovenec* vse to zanikal in da bode slovesno zatrjeval, kako krivico da delamo najvišjemu dušnemu pastirju Ljubljanskemu, kojemu očitamo, da je bil pripravljen nemški stranki dati tehtne koncesije ter ž njo skleniti popolno zvezo. „Slovenec" kaj tacega lahko dementaje, ker je že vajen resnico in neresnico mešati po svojih predalih. Zategadelj bode njegov dementi za nas brez vsake cene. Mi pa poživljamo škofa Missio, da naj pod Škofovsko svojo častjo izreče, da ni res, da bi bil pred zadnjimi deželnozbor- skimi volitvami konferiral z drugim visokim gospodom v ta namen, da bi se dosegla trajna zaveza mej nemško in klerikalno stranko na Kranjskem. Ga nam škof sam izreče, da takih konferencij ni bilo, in da njegovi emisarji velikega posestva niso obdelavali, potem bodemo priznali, da so bile naše informacije nezanesljive. Do tedaj pa moramo trditi, da je vse, kar se je zgoraj pisab, gola in čista resnica ! Državni zbor. Na Duuaji, :>. marca. Po prvotnih dispozicijah je bilo določeno, da bode tekoče zasedanje poslanske zbornice trajalo do dne 28. t. m. Do tega časa bi se moral dognati državni proračun, rešiti bi se imela volilna reforma in se nekaj dragih predlog. Budgetni provizorij je dovoljen do kouca meseca marca, a ker Še štirih resortov proračuni — finančnega, trgovinskega, poljedelskega in pravosodnega — niso rešeni, je opravičeno domnevanje, da se bode do Velike noči 8 pomočjo večernih sej rešil kvečjemu proračun, vse druge predloge pa se bodo morale odložiti. \ današnji seji je zbornica razpravljala o proračunu finančnega miuisterstva in sicer o poglavju „direktni davki-. Post. Kunig je slikal položaj knietskega stanu in tožil, da davčni odsek ni znižal glavne svote zemljiškega davka za več kakor poldrugi milijon goldinarjev. Posl. dr. Roser je primerjal zemljiškodav*.'ne razmere v Avstriji z onimi v Nemčiji In rekel, da hočejo finančni ministri izsesati ljudstvo kolikor mogoče. Govoril je za znižanje davkov na pivo, petrolej in kavo ter apostrofira! poslance kmetskih občin, naj se potegnejo za izdatno znižanje zemljiškega davka. Posl. dr. Scheicher je rekel, da so bile vse Plenerjeve finančne naredbe le na korist velekapi-talizmu in dokazoval, da se kmetom slabše godi nego cestuim pometačem. Posl. Tschernigg je predlagal, naj so vsi rekurzi zoper previsoko odmerjenje davkov, prosti kolkov in pristojbine. Posl. P ur g ha rt je pojasnjeval, kako neusmiljeno se iztirjavajo davki; s tako krvoločnostjo kakor pri nas, »e postopa samo še na Turškem. Govorila sta še posl. P las s in poročevalec Mauthner, potem se je poglavje „direktni davki" vzprejelo in začela se je razprava o poglavju „carine". Posl. dr. Kronavvetter je govoril o podra-ženju petroleja in dokazal, da je namen podraženju, da bi Poljaki in Madjari vse drugo prebivalstvo izkoriščali. Govorila sta še dva poslauca, potem se je poglavje vzprejelo in začela se je razprava o poglavju „posredni davki", o katerih sta govorila dr. Kronavvetter in Schiller. Razprava se je potem pretrgala. Prihodnja seja bo v ponedeljek. V ■ JutiIJi»nI. 6. marca. Izid volitev na Dunaja je vsekako za Ha-denija hud poraz. V parlamentarnih državah ni znan slučaj, da bi kaka vlada bila od lastnih uradnikov tako poražena, kakor je Badenijeva na Dunaju pri občinskih volitvah v drugem razredu. Skoro vsi uradniki so opozicijonalno volili. Liberalci se nadejajo, da bodo uradniki morda potem drugače volili, ko 8e jim povišajo plače. Sedaj volijo opozicijonalno jedino zaradi tega, ker tako upajo najprej vlado prisiliti, da jim plače povekša. Nam se to ne zdi verojetno. Židovska liberalna stranka je na Dunaju tako ob veljavo, da jej nobena stvar več pomagati ne more. Grof Badeni je popolnoma napak storil, da Rt; je dal od te stranke zapeljati in ni predložil dr. Luej>erja v potrjenje za dunajskega župana. Pro-tisemitje bi nm bili dosti manj nevarnejši, če bi i meli mestno upravo v rokah, kakor so mu pa tako. — Včeraj hb je vršila volitev v prvem razredu. Vo!j*nih je 18 protisemitov in 28 liberalcev. Proti-Stsmifje so pridobili 4 glasove. V novem mestnem zboru bode 96 protisemitov in 42 liberalcev. Libe-raloi ho bili napeli vse sile, da bi protisemitom odtrgali kak mandat, đtt no bi imeli dvetretjinske večine, a so naposled ie haje pogoreli, k*kor zadnjič. Stranka prava Po smrti Starčevidevi poskusili sta obe frakciji stranke prava se zopet zjediniti Imeli so o tem posvetovanje, katerega so se udeležili ludi nekateri hrvatski odličnjaki iz Dalmacije in Istre. Posvetovanje je pa bilo jako hrupno. Očitali no ni drag dragemu vse mogočo stvari. Pokazalo se je pa, da ves raz por ni načelen, temveč gre le za osebnosti. Zaradi tega je p* predlagal dr. Lagiuja, ki je skušal posredovati, naj odstopita vodji obeh frakcij, potem h»> bode h- dal.i napraviti sprava. Temu se je pa QpH dr. Frank. Spinčid je nasvetoval, da naj se vsa stvar izroči kakemu razsodišču, a tudi temo predlogu so se upirali Frank in njegovi pristaši, Posvetovanje m1 je moralo prenehati, ne da bi h u bil krivico izvreči na 11 tratierija. Pripovedujejo, da je Baratieri dobil iz Tridenta neko brzojavko, v kateri se mu je naznanilo, da mu od- i vzamejo povelpiištvo, ter je izroče g meralu Billas-seri. Ziradi tega je pa hotel pred prihodom pod krepljenj doseči kak uspeh, da še reši svojo čast. To je najbrž izmišljeno. Iz precej zanesljivega vira se je pa izvedelo, da je nezgod« v Afriki največ kriv Crispi sam. Baratierija so res nadlegovali sovražniki od vseh stranij, a bi bil norda čakal z bojem še nekaj dnij, da ni od CVispija dobil tajnega naloga, da mora vsekako pred 5. marcem doseči kak uspeh, da bode, vlada imela ugodneje stališče, ko se snideta zbornici. Žito bi pa Crispi sedaj naj-tfiia m ki:r unaknil. Poraz Italijanov v Afriki. G moral Bara* tieri se je i»< rdi umakniti s svojo vojsko za B-deso. Nekateri vojaški kro^i mu gro/.no zamerijo, da ta je spustil v boj, prodno je prišel general Bddissera s svojimi četami. Dolže ga, da je le hotel sam se lati vojno slavo. To pa ni verojetno. Baratieri je bil prisiljen začeti boj, ker drugače bi ga bdi obkolili Abesinci od jedne in Sudanci od druge strani. Zgodila se mu je torej krivica, da so ga karodstavili. Sedaj je tudi gotovo, da pomoč, ki so jo ltal.jani poslali v Afriko, ne bf de več zadoščala. Treba bodo zopet poslati novih čet. To pa grozno veliko stan-. Koliko je potreba za vojsko konj in mul, da dona-šajo živež In za vse te živali se tudi moradovažati krmo iz Kvrope, kajti kraj, kjer se bojujejo Italijani, je povse nerodoviten. Španija in Zjedinjene države Detuonstn cije fcJjianeev niso prav nič osupnile severnih Američanov. Zbornica poslancev v Washingtonu je Hkle mla skoro jednoglasno podobno resolucijo kakor sonat, da se kubanski ustaši priznajo za vojujočo se vlast. Do zdaj 80 se v Madridu s tem tolažili, da se je senat prenaglil 8 svojo resolucijo, da bodo ee Američani premislili, ko stvar dobro preudarijo. Sedaj se pa vidi, da je ta tolažba bila slaba. Sedaj, ko Bta se izrekli obe zbornici, je vsekako pričakovati, da bode vlada kubanske ustaše priznala za vojujočo se vlast. Temu bodo pa sledile druge amo riško države. To bodo pa povzdignilo pogum ustašev. Kakor sedaj stvari etoje, je že precej verojetno, da bode Kuba za Spance izgubljena. Dopisi. ■ #. U a in lil« kesa okrilji*. j. marca. („Ka-t o 1 i h k iM divjaki.) Na dan l'j. svečana priredilo je kakih 10 do 16 fantov iz Krtine in Doba ma-škarado, vlekli so namreč kakor običajno „ploha. Vozili so se na vozu iz Lukovice skozi Prevoje, Zrkeža" lotil fantov in vzel prihajaj (čemu voznika bič iz roke. Po kratkih viteških vajah z bičem in kolom, šel je voznik brzih korakov, brez biča naprej za svojci do gostilne, stojeČH konec vasi, od koder se je po običajni okrep-čavi karavana vračala po državni cesti nazaj proti D unžalam. Dospevši do tovarne Franca Cerarja v Stobu, napade imenovano karavano nenadoma kakih 50 katoliških divjakov, ki so prihrumeli deloma iz rečene tovarne in deloma od drugod. Napadeni fantje bo jih zagotavljali, da niso prišli na boj, ter jih prosili, da naj jih puste pri miru. „Katoliški" divjaki so pa navzlic temu zatrjevanju upi 11 ter s Kolini ni različnim orožjem pobijali te rudeče „pošasti". Klerikalne ženske so pa upile: Pobijte jih! Slednjič se je posrečilo, da so napadeni fantje dobili toliko svobode, tla so utekli proti Domžalam, a divjaki tekli so za njimi in kričali: Jiuim. pobijalo jih", DoBpevši izven Stoba, priskoči drugi oddelek „ katoliški h" divjakov, kateri je na povelje „Auf fantje" prihrumel iz tovarne A. Mačka. Divjaki in divjakinje pobijali so napadene fante v taki mer', da bi marsikateri človek ne verjel, da so provzročitelii teli človekoljubnih dejstev same pobožne in brumne duše. Izraej napadenih so bili trije več ali manj poškodovani in le njih brzim ko rakom se je zahvaliti, da se ni pripetila kaka večja nesreča. Značilno se nam zdi tudi to, da je bila razburjenost mej Bkatoliškimi" divjaki v tem trenutku, ko je stal g. beoefioiat na hribu, vedno večja. V št. 48 priobčil je „Sloveeecu dopis iz Stoba, iz katerega je pa raz videti, da je isti skrajno pristran sk proti napadenim osebam V f^j pristranosti se j isdo vili sistema. Dokaz zato so ved ni napadi v domžalski občini, ki se za časa prejšnjih duhovnikov niso nikdar pripetili. V*eru nam je se dobro znano, 8 kakšno izredno spretnostjo se je dražilo javno mnenje za časa, ko je bila napadena hiši gosp. F. Jermana, kako se je napadla in se še napada hiša V. Kovača, kako se na javni cesti napadajo Tirolci, in to vse radi tepa, ker se jim pripoveduje, da so „liberalci," katere jo treba uničiti. Kam pridemo će pojde tako naprej? Zatorej si usojamo opozarjati višje f .k tor je, da bi v varstvo javnega miru potrebno ukrenili, da se v prihodnje taka dejstva preprečijo in da se kaka hujša nesreča ne pripeti. ,Slov.plan.društvo' svojim nasprotnikom. i Konec.) „Slov. plan. društvo1* pritrja, kakor pišejo, svoje napise poleg nemških. Tudi to je večinoma neresnično. Saj dobro vemo, koliko napisov je „l>. u. Oe. A. V." postavil po Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, p;<č pa so jih v novejšem času napravili poleg slovenskih in se sploh učili šele od RSiOV. plan. društva". V Logarjevi dolini je imela celjska sekcija I. 1803. samo dva nemška napisa. ,S 0?. plan. društvo14 je postavilo istega leta v Sav. planinah nad 40 napisov ter jedinega poleg oemškega pri slapu pod Rinko, ker celjska sekcija noče poznati slovenskega jezika v slovenskem okraju. Leta 1894. pa je ista sekcija postavila nemške napise poleg slovenskih, in sicer pri takih potili, katere je zaznamenovalo le „Slov. plan dru-tvo". Po takem ravnanju so nas minili vsi oziri, in .Slov. plan diušf.vo4* bode napravljalo zanaprej svoje napise povsod, koder so potrebni, naj stoji tam že kuk nemški napis ali ne. Napisi sekcije „Krain" so bili tudi prej redki. To je gola resnica, katere ne podere nobeno obrekovanje. Vzrok grdemu huj-ikanju je povedal očitno dopisnik „Tagblattov", rekoč: „wenn die Hetltff (sic!) damit den Alpenveretn wirklich von dem al'en deiitHclien Alpenboden im Stilen verdriingen konnten . . .M V tem grmu tiči zajec! Naše pla m ne so potemtakem stara nemška last, katero ima „Netnško in avstr. plan. društvo" ohraniti, da se jo ne polaste Slovenci! Kako modro in oblastno! Zato niso na vaših napisih našla prostora slovenska imena. To je odkritosrčna izpoved, zakaj vas bodejo slovenska imena v oči. Popačili ste celo slovenska imena naših gora, hoteli ste jih tudi prekrstiti, ali ni šlo, ker se naš žilavi in pošteni narod ne ukloni strasti posameznih kričačev. Kar drugi nekoliko diplomatično zakrivajo in taje, to je leta 1808« izjavila Akad. plan. sekcija graška na vsa usta, rekoč, da hoče ob nameravani otvoritvi pota skozi Robanov Kot zanesti nemški jezik, nemške šege in nemško kulturo v Saviuske planine, ki jim prati nevarna slovanska po vodenj, dasi v vsem okraju ni toliko Nemcev, da bi jih seštel na prstih jedne roke. Zdaj pa kdo reci, da ni to hujskanje dotičnega prebivalstva! Smešna je nadaljnja pritožba, da ..Slov. plan. društvo- ne pušča avtorizovanih vodnikov v svoje koče, ker imajo ključe do njih le zaupniki tega društva. Ali ni pri „1) u. 0e. A. V." ravno tako? Kdo more v kočo na Korošici, na Okrešlju, kdo v Dežmanovo kočo, ako ga ne spremlja vodnik „Nem. in avstr. plan. društva"* P Pred nekaj leti Se udje sekcije „Krain" niso mogli priti v kočo na Koro« I Šici, ker niso imeli ključa. To naznanja napis na 1 vratih: „Ohne Schlii*9el keine Hiitte" — Section I „Krain-. — Zares imajo ključe od koč „Slov. plan 1 društva" le zaupniki, ker se ključ ne sme vsakomrj I dati, vender so na razpolago pri nekaterih ob'in. I skih uradih in gostilnicah, kjer jih lahko dobi I vsak, kdor jih želi. Ali morda to pospešuje lagot-nost in prijetnost potovanja, ako kdo pride ves j utrujen iz Bistrice črez Kamniško sedlo, od Grin- 1 tovca po Turškem Žlebu, ali iz Jezera po Savin-skem sedlu na Okrešelj in najde kočo zaprto ter mora dve uri daleč k Piskerniku poslati po ključ in čakati skupaj štiri ure na planem, dasi je tik koče zanesljiva planšarica, ki bi pazila ni kočo?! Kaj torej oponašate nam, ako ravnate sami tako in se slabeje ? Ali ni to navadno obrekovanje? Po mnenju naših ljubeznivih nasprotnikov po. stavlja „SIov. plan. društvo" le konkurenčne koče, torej povsod tam, koder se je potrebam turistov s kočami „Nem. in avstr. plan. društva- zadostilo. Zopet očitna neresnica! Vprašajmo samo, komu je Orožuova koča na Crni Prsti školovala, komu Vodnikova koča na Velem Polju? Ali se z zgradbo Kocbekove koče na Molički Planini ni obisk Ojstrice velikansko pomnožil? Ali morda tak brlog, kakor je bila koča na Korošici, zadostuje sedanjim potrebam turistov? Števila vpisanih turistov v naših kočah govore najjasneje, ali so bile naše koče potrebno, ali ne. Sicer pa si je člankar v „Tagblattu* zelo navzkriž z logičnim mišljenjem, ker naj prej trdi, da zadostujejo popolnoma koče „D u. O-«. A. V.u, pozneje pa pravi, da bi imeli na Kranjskem in Spodnjem štajerskem Slovenci in Nemci še dovolj dela, da bi krasne gore s kočami in poti napravili dostopne. Ali ni to protislovje? Jedenkrat je dovolj koč, drugič pa premalo. Koče „Slov. plan. društva" so po mnenju teli temeljitih člankarjev še iz druzega ozira nepotrebno, ker baje slovenski in nemški turisti lahko v nemških kočah najdejo skupno zavetja i u krepčave. Ali se to dozdaj ni godilo v naših kočah? Navedite vzglede! Mnogokrat so že rabili turisti raznih narodnostij koče po naših planinah, kakor je to razvidno iz dotičnih spominskih knjig, in upamo, da jih bodo tudi še v bodoče. Rizuman turist sploh ne vprašuje dosti, čigava je koča, samo da mu ugaja, in da je postavljena na turistično primernem kraju. Nasprotno pa lahko dokažemo, da sekcija „Krain* naših članov ne sprejme v svoje koče, in da imata dotična oskrbnika v tem obziru stroge ukaze. Toda navzlic temu smo mi gostoljubno sprejemali nje člane v naših kočah, ker imamo malo boljše pojme o gostoljubnosti in tovarištvu. Tomu kujskanju je videti prozorni namen, da ne bi nemški turisti obiskovali koč „Slov. plan. društva". Sicer se pa v t^m obziru tudi še na drug način zoper nas deluje. Ako je kdo tako strasten, da se naših koč osten-t itivno izogiblje, svobodno mu! s tem ne škoduje »Slov. plan. društvu- niti najmanje. Vedno pa so bile in bodo naše koče in naprave vsem turistom brez razlike narodnosti gostoljubno na razpolaganje. Ako pa naši domači nasprotniki hočejo z zlobnim obrekovanjem in nasprotovanjem odvrniti turiste od naših lepih gora in krajin, pač sami sebi ravno tako škodujejo. Zapomnijo naj si pa tudi, da s svojim krikom ne bodo nikdar strahovali slovenskega prebivalstva na svojem lastnem domu: toliko zavednosti in ponosa imamo še vedno! Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, G. marca. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči pod predsedstvom župana Grassellija javno sejo, katere so je udeležilo 25 občinskih svetnikov. Prodno se je prešlo na dnevni red, stavil je obč. svet. vitez Zitterer nujni predlog, naj bo z ozirom na to, da h- bode letos podrlo še mnogo po potresu poškodovanih hiš in da nastane vsled tega mnogo zdravju škodljivega prahu, naroči stavbni skim podjetnikom, da je struge, po katerih se spušča šuta na cesto, napraviti le iz celih desk, in da je šuto, predno se vsuje v struge, z vodo poškropiti, na spodnjem koncu struge pa pričvrstiti vrečo, da se razširjanje prahu zapreci. Obč. svet. Hribar in Trče k priznavata sicer dobri namen predloga, katerega pa bi bilo težko izvesti; sicer pa bi to provzročalo mnogo troškov, zlasti ker je voda iz mestnega vodovoda precej draga. Obč. svet. Vel ko vrh opozarja pri tej priliki na vozove za smeti, kateri pogoBto prav hitro vozijo po ulicah ter provzročajo mnogo prahu. Predlog obč. svet. viteza Zittererja odstopil se je magistratu, da v tem obziru potrebno ukrene. Obč. svet. Hribar stavil je predlog, naj se prometni ravnatelj c. kr. državnih železnic v Beljaku, g. Teodor pl. S ca I a imenuje častnim meščanom ljubljanskim. Ko je zadela naše mesto potresna katastrofa, bil je prometni ravnatelj pl. Scala mej prvimi, ki so priskočili mestu v pomoč ter takoj v prvi sili dal na razpolago lepo število železniških vagonov v prenočevanje prebivalcem, ki so bili brez strehe. Upeljal se je tudi takoj takoimenovani potresni vlak, ki je bil prava dobrota za naše mesto, in zasluga g. pl. Scale je, da se bo ta vlak tudi letos s 1. majem zopet upeljal. Govornik naglasa, da je a ozirom na vsa to pač opravičeno, da se prometnemu ravnatelju pl. Scali podeli častno meščanstvo. Predlog bil je soglasno vzprejet Ko se je prešlo na dnevni red, poročal je obČ. svet. Petričić o proračunu mestne klavnice in mestnega loterijskega posojila leto 1896. Magistrat in klavnično ravateljstvo nasvetujeta za klavnico uvrstiti na podlagi uspeha zadnjih treh let v potrebščino 12.158 gld. 79V, kr. v pokritje pa 20.586 gld., tako da bi ostalo prebitka 8.427 gld. 2ol kr. v korist zakladu loterijskega posojila. Tudi finančni odsek odobril je postavljene točke. V klavnici investovan kapital obrestoval se bode torej s 4 39u/o- Zaklada lotenskega posojila ima potrebščine 74 987 gld. 23 kr. in pokritja 80 283 gld. 57i/g kr. Potrebščina zmanjšala se je pri računu specijalne rezerve, ker se je dotična glavnica zni žala za 20.000 gld., katere je dovolil mestni za-atop za barake in za po potresu ponesrečene. Za svojo osebo omenja poročevalec, da se mora znesek 20.000 gld. restituirati računu specijalne rezerve iz potresnih podpornih dohodkov, ker se hode ta denar potreboval za pokritje nedostatnega obrestovanja glavnic amortizacijske zaklade. Poročevalec predlaga, naj se oba proračuna odobrita. Ko sta še podžupan dr. vitez Bleiweis in obč. svet. Kozak naglašala potrebo, da se tržne lope oim prej zgrade, bila sta proračuna brez ugovora odobrena. Obč. svet. dr. Stare poročal je o prošnji kluba slovenskih biciklistov zaradi prepustitve stavbenega prostora v svrho zgradbe dirkališča ter v imenu finančnega odseka nasvetoval, da se ponudi travnik, ki slu/i »edaj šolski mladini za igrišče, t. j. parcelo 170 ob tivolskem drevoredu, ki vodi proti Šiški. Vender naj se trav m k ne proda v last klubu slovenskih biciklistov. ampak naj se mu da za več let v najem proti letni zakupnini 1<>0 gld.; mestna občina pa si pridržuje v svojo porabo oni dolgi in ozki kos travniku, ki leži ob drevoredu in je proti kohzeju omejen z novo zasejenimi kostanji, ker občina ta prostor prepušča za razne panorame itd. Zakup naj velja od 1. aprila 1896 počmiši za dobo 6 let, po potrebi pa se lahko svojedobno podaljša, »ko mestna občina ne bo travnika sama rabila. Načrti za dirkabšče morajo se predložiti mestni občini v odobritev in kedar bi 88kup prenehal, mora klub slovenskih biciklistov vse zgradbe odstraniti na svoje stroške. Vsi predlogi poroča valca bili so vzprejeti z dodatkom obč svet. Kav-niharja, naj se sklene zakupna pogodba za 10, a ne le za 6 let. Pri tej priliki omenil je gospod župan, da se bode šolski mladini za igrišče, eventualno prepustil sosednji, proti Šiški ležeči travnik. Obč. svet. Zabukovec jmročal je glede pri* spevka mestne občine za postavljenje Valvazorjevega spomenika pn d deželnim muzejem. Kakor znano, namerava ministerstvo po načrtih kiparja G aigla postaviti slavnemu našemu liistorijografu dostojen spomenik ter je mestni zastop decembra 1894 leta v to svrho dovolil primeren prispevek. Potom deželnega predsedstva vprašalo je pred kratkim na učno millistsrstfO, je-li mestna občina z ozirom na premenjene razmere vsled potresa še os'aja pri dotične m sklepu ali ne. Poročevalec predlaga v imenu odseka, naj se vlada naprosi, da sama prevzame vse stroške za spomenik. Obč. svet. Nubic naglasa, da Ljubljana potrebuje olepšanja, ker ima itak malo spomenikov, a boji se, da utegne vlada sploh opustiti napravo Valvazorjevega spomenika, ako mesto ne dovoli nikakega prispevka. Torej predlaga, naj se vkljub potresu vendar-le dovoli majhen prispevek Predlog obč. svet. Subiea, katerega je podpiral tudi obč. svet. dr. Greg orio, bil je pri glasovanju vzprejet. Obč. svet. Zabukovec poročal je nadalje o prošnji upravitelja tukajšnje c. kr. ineterologične postaje, j». prof. Voduška, za nagrado ter predlaga remunoraeijo letnih 50 gld. V precej obširni debati grajal je obč. svet. dr. (Iregorič, da se mestni pro-raČuu za tekoče leto ni nšil pravočasno. Debate udeležili so se župan G ras se II i, podžupan dr. vit* z Bleivveis in obč. svet. Petričić*, Hribar in Sve tek naglasa joč, da je pri lanskih i/rednih razmerah knjigovodstvo predložilo proračun še le o božiču in da se je odsek temeljito bavil ž njim cela dva meseca; sedaj jo proračun gotov in pride v prihodnji seji občinskega sveta na dnevni red. Sicer pa je bil dovoljen budgetni provizorij do konca tteseca februvarija. Remuneracija v znesku f>0 gld. aa upravitelja meteomlogične postaje v Ljubljani bila je potem dovoljena. Obč. svet. Pa trici d poročal je o porabi posojila 300.000 gd. v regulacijske svrhe. Finančni odsek je mnenja, da bi ne kazalo mestni občini, to posojilo realizovati poprej, nego-li se reši prošnja mestne občine zastran neobrostnega posojila; pač pa bi bilo umestno, obrniti se za sedaj do nekaterih denarnih zavodov z vprašanjem, ali bi bili pripravljani in pod katerimi pogoji dovoliti omenjeno posojilo. Občinski svet pritrdil je brez ugovora temu nasvetu. Prošnja „Asylvereina" dunajskega vseučilišča 2a podporo se je z ozirom na neugodne mestne finance odklonila, občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog o naložitvi razpoloživega kapitala amortizačne zaklade pri mestnem loterijskem posojilu pa se je glede na pozno uro odstavil 2 dnevnega reda. KoneČno priporočal je obč. svet. ^rsgorič, naj bi se projektovani javni vodnjak pri sv. Krištofu čim prej postavil. V tajni seji potrdil je občinski svet z neznatnimi spremembami predloženi pravilnik za mestni užitninski zakup ter vzel na znanje tudi navodilo za osobje mestnega užitninskega zakupa službujoče na mitnicah. Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. marca. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Opozarjamo na današnjo predstavo opere „Faust"; pela se bode na korist g. Vaš i če k a. V nedeljo po po I ud ne se bode pri znižanih cenah pela opera „J anko in Metka", v nedeljo zvečer pa se bo igrala priljubljena ljudska igra s petjem „Brat Martin". — („Glasbene Matice" v Ljubljani) prvi koncert, ki bode v ponedeljek, dne 9. marca v „Sokolovi dvorani" Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje gosp. M. Hubada in pri katerem sodelujejo : gosp. (J-:cil Vašiček, operni pevec, pevski zbor „Glasbene Matice" in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II , kraj Belgijcev, štev. 27, ima nastopni vzpored: 1. Bedfioh Smetana: Ouvertura k operi „Libuša" za orkester. 2. Jacobus Gallus: „Mušica noster amor", madrigsl, šesteroglasen a capella zbor. 8 v, bas: g. Cecil Vašiček. 0. „V ovi crni gori." Belokranjska narodna, za mešan zbor harmonizoval Ludv. Kuba. 7. Ant Ned\t"J: „Nazaj v planinski raj!" Mešan zbor. 8. Ant. Foerster: „Ljubica." Mešan zbor, op. 14. 9. Ant Bruckner: „Te D-nm" za zbor, soli in orkester. Sopran: gdč. Mira Dov, tenor: g. A. Rizinger, bas: g C. Vašiček. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži v parterji a 3 gld., 2 g!d., 1 gld. ~>0 kr. in 1 gld., in na galeriji a 2 gld. m 1 gld. Vstopnice a 50 kr. D'jn.5ke vstopnice a 30 kr Sedeži se dobivajo pri p. Sešarku in na koncertni večer pri bla-gapii. — Drogi koncert v nedeljo, dne 16. marca: Mrtvaški ženin, vebka balada za orkester, zbor in soli od Ant. Dv» F&ka. — (Pomankanje stanovanj, draginja in deložiranje strank.) to so „dubovi", ki bodo to leto „stratili" po Ljubljani. Nč Sadnega I Nad 160 uradno izkazanih hiš ima pasti kot žrtva — „krampu in lopati*; in nič ne pomaga gospodarjem, ki menijo, da bodo njih razpoka na in razbita poslopja ušla — usodi. Komaj peti del teh j>oslopij je do z laj podrt. Letošnja zima je bila zelo ugodna za podiranje. Pomankanje stanovanj bode letos v Ljubljani občutno, zajedno s tem pa tudi — draginja, ti o s poda rji se morajo letos lotiti dela. Podporo in posojilo im: mnogih viharnih naporih zrn bilo. Tako amo imeli mnogo lepih, sem pa kje krasnih dnij, sanjali že o divni prihodnji pomladi, misleč, da snega za takrat ne bode več. Zjutrauje re m pera tare bile so pač amiraj pod ničlo, mraz je tem pa kje hudo pritiskal, na pr. 17. ob 7. zjutraj je kasa! toplomer — 9 4", najmanj tega meseca, pa proti poldne Re je zrak pod vplivom vedno močneje prihajajočih aolnčnih žarkov precej ogrel, na pnmer 12. ob dveh popoludne bilo je 4- M 7" gorkote, naj vrč teuM meseca. Samo skrit je bila poldnevna temperatura pod ničlo in aioer valed mrzlih vzhodnih vetrov, ki so od 20. naprej na moči pojemali, nekoliko dni hudo razgrajali, tako da je naposUtd 24 25. in 26. zapadel pracej debel sneg 27.2 mm vidine vrednosti. Po množili suhih, prašnih dnevih in- Mva prosinca in svečana je bil ta sneg prava dobrota, ne samo za človeka, temveč za celo prirodo, ki je že vsled euše zevala. V tem času jelo ne je tudi visoko tlakomerovo stanje polagoma zm-žpvati ter je padlo do 26. na 730 1 uuti, najnižje v teiu meseca; največ: je kazal tlakom«r '.\. namreč 751 6 »iw. — Posebne omembe vredno je to, daje mesec svečan prvi, v katerem se Ljubljaua od osodepolne noči kmo ni nič tresla. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 38. do 29. februvarja kaže, daje bilo novorojencev lf> (=2444 0 o0), umrlih 18(=29.64°/0#), mej njimi so umrli za ošpicami 1, za jotiko 5, ss vnetjem sopilnih organov 5, vsled mrtvouda 1, valed starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 4. Mej njimi je bil 1 tujec (=5 5°/,), iz zavodov 1 (= 6*6 •/§). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarl«*tico 10, za vratioo 8 osebe. — (Povodenj) je včeraj v Lescah napravita precejšnjo škodo; raztrgala je oatto in udrla v rasna hramove. Utonilo je več mladih prešičkov. V Tacenu pod šmarno goro je Sava včeraj hipoma narasla na l m 70 cm nad normalom, a je kmalu zopet padla. — (Iz Ribnice) se nam piše: V naši fari so se prikazale različne epidemične bolezni. — Danes je semenj v Sodrttžici. Ker je Sodražica komaj 11 km od Ribnice oddaljena, je bilo umestno, da se je ta semenj pravočasno prepovedal. Naši ljudje, ki so šli danes po svojih opravilih t je, utegnejo bolezni tudi tje zanesti. — V Otavceh, bližnji vasi Ribnice, nabil je občinski sluga, v hiši, kjer bivajo na kozeh bolni ljudje, svarilo, da ne sme nikdo praga te hiše prestopiti. A hišna gospodinja raztrgala je to svarilo in je rekla slugi: „mi ne potrebujemo svaril od liberalcev". Zaradi tega dejanja bo dajala nevedna žena odgovor pred sodiščem. — (Imenovanja.) Pri tršaškem finančnem ravnateljstvu sta bila imenovana finančni koncipist Valentin MaruŠič davčnim nadzornikom in kon-ceprni praktikant Hilarij Vodopivec finančnim koncipistom. — (Nemški cesar v Opatiji.) Listi javljajo, da pride nemška cesarica v kratkem v Opatijo, kjer misli ostati nekaj tednov, kmalu za njo, koncem meseca marca, pa pride tja tudi cesar Viljem. * (Poskusen samomor.) Dunajski odvetnik dr. Franzos se je včeraj z namenom končati svoje življenje, ustrelil v prsa in se nevarno ranil. Uzrok poskušenemu samomoru je materijelna beda. * (Novodobni pogani) Leta 1894. je v Be-rolinu ontalo sedemtisoč otrk nekrščenih. * (Mačji jezik.) Amerikanski preiskovalec jezika opic, profesor Garnier, js dobil nevarnega konkurenta. Njegov rojak profesor Marvin Clark je začel preiskovati mačji jezik. Našel je, da je mačji jezik najbolj podobeu kitajščini, sice pa jako melodičen. Doslej je prof. Clark določil G00 besed iz mačjega jezika. Dunaj 6. marca. Najvišje sodišče je glede imunitete neiieniskih govorov v državnem zboru izdalo važno razsodbo. „Narodni Listv" praški so svoj čas priobčili govor, kateri je bil govoril neki češki poslanec v češkem jeziku. Ta govor je bil kontiskovan, češ, da ga ni v ste-nograiičnem zapisniku, in nižje instance so konfiskacijo potrdile. Najvišje sodišče je kon fiskacijo razveljavilo in izreklo, da so vsi v državnem zboru izrečtni govori, torej tudi ne-nemški, deležni jednake imunitete. Vsled te razsodbe predloži pravosodni minister Gleispach drž. zboru posebno novelo glede imunitete državnozborskili govorov. Dunaj 6. marca. Poslanska zbornica razpravlja v današnji seji o Pernerstorferjevem predlogu glede določanja maksimalnega termina za izplačevanje mezd rudarjem. Dunaj (J. marci. Zvečer se snide proračunski odsek, da nadaljuje posvetovanje glede ustanovitve železniškega miuisterstva. Vlada se danes že ves čas, kar traja seja poslanske zbornice, dogovarja z levičarji, da bi ti opustili Broje stališče o tej stvari. Rim 6. marca. Na vseučilišči so dijaki uprizorili velike demonstracije zoper vlado, vsled česar je ministtrstvo zaprlo vseučilišče na nedoločen čas. Rim ti marca. Doslej še ni določeno, kdo sestavi novo ministerstvo; najverojetnejše je, da prevzame vlado marki Rudini. Rim 6. marca. Olicijelno se priznava, da je laska vojska v bitki pri Aduvi zgubila r>000 mož. Proti generalu Baratieriju se je začela kazenska preiskava. Iz iiracliieiHra lista. Iavrallne ar.lt ekaek atlvMe dmib« i Drha Ar ha zemljišče v Dragovfieku, cenjeno 900 gld., (ponovljeno) dne 10. marca v Litiji. Viljema Kleinerja zemljišče v Turjaku, renjeno 340 gld.. dne 10. marca in 7. aprila v Velikih Laščah. Gafiparja Smerdn-ta poaestvo ▼ Petelinjah; Frana Vovka posestvo v Suhorjih j Andreja Colle-ta posestvo v Zalogu in Franc Knafelca poBCstvo v Rodohovi vasi, vsi štiri dne 10, marca prvikrat v Postojini. Štefana S p e t i 6 a posestvo v Vovčah ; Jožefa Ž e 1 k o t a posestvo v Narinn; Antona Mauer-ja posestvo v Grobšah; J*ncza Povba posestvo v Klenikn in Gafiparja Vidriča posestvo v Trnji, vseh pet v drugi C dne 10. marca v Postojini. Mcteorologično poročilo. Marec Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v CC Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 nrab 5. 9. zvečer 7295 -J- 40 si. svzhod pol obl. G. 7. 7. in t raj 7340 00 sr. BVzhod megla 7«8 ■» 2. popol. 73T)0 d- 93 si. jvzh. JHsno Srednja vcerajsn a temperatura -f-5'2°, za 9'3' nad normalom. ID-uun.30slssi boiza dne G marca 1896. Skupni državni dolg v notah.....101 gld Sknpni državni dolg v srebra . . . Avstrijska zlata renta.......122 Avstrijska kronska renta 4* 0 .... Ogerska zlata renta 4'/«.......132 Ogerska kronska renta 4' .... Avstro-ogerske bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark £0 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Zahvala. Za mnogobrojne izjave ginljivega srčnega sočutja povodom prerane smrti nepozabnega sinčka Sofiidara kakor tudi za prelepe vence in presrčni žudnji pozdrav součencev njegovih izreka vso m najsrčnejšo zahvalo žalujoča rodbina (214«) Alojzij in Marija Poljanec. Izvod iz voznega reda t«l]»t?~xx*gm odL 1. oktobra 1885 Iciatopno omenjeni prlSaJalnl la odhajalnl nui oaaaoenl M I Jtri t-i^nan a)«awi Amm. ' Odhod Is LJubljane (Jul. kol.) __mUm. po mooi oaabnl vlak v TrbU, Pontal__. Iotpo, rrsnas nrfMli, Ljubno, ćm Selsthal v Aohh, laohl, Otnr« I dan, Solnograd, 8teyr, Uno, Borfajarloa, Plavoj, Marijine var«, \U\\ 101 gld. 15 kr 101 . 10 • 122 , 40 ■ 101 , 40 ■ 122 B 60 99 , 25 ■ 991 . — 3M) , 40 i 120 , 75 a 59 „ 02'/, " . 79 • 9 1 57 ■ <2 . 95 • 6 . 65 «» 1». mri S mUm. po mod ošabni »lak v TrbU, Pontabel, Halj »k, o*, torto, VTenaauafeete, Ljubno, aee Selsthal ▼ Ama«, lachl, Onog, dan, Bolneirrad, Uno, Bađajerloe, Pisanj, Marijin« »ar», n,k Karlora var«, Vraneora var«, Prago, Upako, OtinaJ rla Amitett«, *. Mri lO m«*e. qfmtraj maianl vlak t Kov«Tja, Novo me«to. T. mri lO m%tm. *Jmtn*} oaabnl vlak v TrbU, Pontabal, Haljah, o^, Iotoc, rrauionafeate, Ljubno, Dunaj, 6«a Salathal v Bolaograd, Dtu^ Tla Amateltan. O« IV. uri as mia. popoimđn* maianl vlak v Novo maito, Ko6«»je Vb 11. mri BO «*•««. dopolmmmm oaabnl vlak v TrbU, Pontabal, Balji* I OaloTao, lijtibnu, Salathal, Dunaj. 1 Ob 4 mri popolatdiM oaabnl »lak t TrbU, Beljak, Oalovaa, Ljubno Caa Salathal t Solnogratl, Lend - Uaateln, Zali na Jasam , Inoao«! Braf ano, Onrih, Oanavo, Parla, BtarT, Une, Graunden, laohl, HuA+ I jarioa, Plaonj, Marijina vmra, llab, rranoOTO vara, Karlova nr,i Praffo, Lipako, Dunaj Tla AmateHea. CM T. mri HO min «*wtor raeeaoi vlak v Kooavja, Noto maato. Kuno taga ob nedeljah ln praanlklh ob S. Mri VS minmt po pol o I osobni vlak v Loaoa-Blad. Prihod ▼ lajabljano (jai. kol.). os s. mri SM *ta. ajtairaV osebni vlak a Dunaja Tla Amataitsa, i.ip. I akeffa Prasa, Franoorih tstot, KarloTlh tstot, Heba, Marijinih varor Plsnja, BudajaTio, Bolnofrada, Uuoa, Htarra, HmnuJ.n«, laohl«, Aga | aaaa, LJnbna, OsIotos. Beljaka, Praaaemafasta, TrbUa os s. mri 19 sjaaaa. *frnr<%} maaanl Tlak lm Koaarja, Not.j* maata. os 11. mri IM ama**, đapuhtmm* oaabnl vlak ■ Dunaja Tla AmatettenJ Upakaga PTa^s, l^ranoorlh Taro t, KarloTih varoT, Haba, Marijinu, TaroT, PUnJa, Bndajavta, Solnosrada, IAnoa, Stajra, Parlaa, Gin„J Ourlha, Braganoa, Inomoata, Zalla na Jssern, Lsod-Oaatelna, I^abn«, OeloToa, Pontabla, TrbUa. OS k». mri 8» mUm. anjiuliiSna maianl Tlak U Koosrja, IfoT«fa nate, OS s. mri %& BM4aa. p»p»m**m* oaabal Tlak a Dunaja, Ljnbaa, Balathalt, Beljaka, OaloToa, Franaanafaals, Pontabla, TrbUa. OS S. mri *a mUm. aaaAar maaanl Tlak la KoosTja, HoTSffa Maata. Oo 0. »tri al mwim. mmttmr oaabnl Tlak a Dunaja preko Antatattana 1*1 t^abnaga. Beljaka, Oalorea, »oulabla, TrbUa. Odhod la Iaimhljsvas (dr*.. fcoU oa r. Mri ma «••«•• ajMlraJ v Kaaaalk. a S. e OB * e^apaaaiaJaaa B g O. e aaaAar • v Prihod v LJ ubijava o (drl. kol.). OS • mri 5« mUm. ajutrekj la Kamnik* ,..| . 11. . ttl m mopotmmm* . „ (1705-55)1 „ m. „ so mmiW z dobrimi spričevali, lepo pisavo, v zemljeknjižnili rečeh in ekspediciji izurjen, vzprejma 88 V notarsko pisarno. — Naulov pove upravniStvo „Slov. Naroda". (2034—3) 44: Srajce za gospode za koje ne garantnje, da se dobro prilegajo, iz najboljitiga materijala, z gladkimi prsi po gld. 27-fiO, z v gubn nabranimi prid po gld. U9'~ 12 komadov, produ ja promptno iz zalogo ali pa narejeue po meri. kakor tudi naitineiAe in najaolidueje (1831—A) v ovratnikih in manfietah. Henrik Kenda, Ljubljana. Najboljše papirnate " vreče (La- za gg. trgovce izdeluje JOSIP PETRIČ v Ljubljani. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja po tovarniških cenah. Vzorci in ceniki zastonj. (2007—2) VABILO zaštitim ziidriižnikom k 1 druzemu rednemu občnemu zboru Posojilnice za Stari trg-Lož in sosedstvo registrovano zadruga z neomejeno zavezo kHieri ae bode vrftil dne 3. marca t, 1. d.opolia lO. viri ▼ prostorih gospoda Frana Peče-ta s sledečim vzporedom: 1. ) Poročilo načelničtva. 4.) Volitev načelnistva. 2. ) Poročilo nadzorstva. 5) Volitev nadzorutva. 3. ) Razpolaganje h čintim dobič- 6.) Kazni nasveti, kom, izkazanim za 1. 18(J5. k obilni udeležbi vabi iiačelništvo (2048-D posojilnice za Stari trg-Lož in sosedstvo. ..i obeno gospodinjstvo ne bodi brez S SOVO. v. (1839—1) Nežno, Čisto, nevtralno in jako tolsto v do'/.duj urdoHeženi popolnosti jo zHrea po coni, ker traje so enkrat tako dolgo, kakor bi tro ko apirajotu druga mila. ol<»« ms|m ii: Lepa polt, svežost in nežnost kože. Povsod na prodaj za 30 kr. Le garantirano pristno, če ima znak sove. V l.juMj m prodajata na debelo: Anton Krisper in Vaso Petričic. Generalno zaHtopstvo! A Motsch & Co, Dunaj, I, Lugeck Nr. 3. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zoljišč). Mnogo prGHkuficno onutihIii« in ukr<>p(avaluo aretlMavo po t«akila nai-porlli, lru|iilli |«-£itli itd. — Najbolje ae je obneael pri vueb vnanjih boleznib, kakor: prolluu, m uialUucui «>tr|»iieu |n, avltju in preiegueula Sil itd. t en** steklenici I f/M. » k*-. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. PreBkuben pri vaeh domačih in koristnih živalih, kakor pri bonjlb, govedHi, oveaali* prfSlelli itd., || ........|«» |«-mM, (e alnb«» prel»MvlJa|o, izvratno varovalno aredatvo proti kuiniui buleanliu. €ena zavitku 4M k»: (1224—46) XmW~ Premovano. ~~Hm~ — Mnogobrojna pismena priznanja. I>oblvw ae v lnakl lilnirul. dilavna ialo|{a pri |edlueui la»l«'lov»l«'l) u IZ. TTv^olf-ui, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Fazi naj ae na varatveno znamko. — Kamapošiljia ae vaak tlian po posli. Izdajiitelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1