Stališče komiteja za družbene dejavnosti
Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana-Šiška je ob-ravnaval poročilo o problematiki izvajanja preventivnega zdrav-stvenega varstva na območju občine na svoji 22. seji dne 10. oktobra 1984 in v zvezi s citiranim poročilom sprejel naslednja stališča, mnenja in predloge:
1.  Komite ugotavlja, da poročilo vključno s predlogi za iz-boljšanje stanja celovito povzema obstoječe izvajanje preven-tivnega zdravstvenega varstva na območju občine in izpostavlja nekatere najbolj pereče probleme, ki nujno terjajo ustrezne re-šitve. Zlasti še zato, ker ima občina Ljubljana-Siška v primerjavi z drugimi Ijubljanskimi občinami največje število prebivalstva, kar se neposredno odraža v prisotnih težavah, s katerimi se so-očajo zdravstveni delavci pri uresničevanju  letnih programov preventivnega zdravstvenega varstva v TOZD Šiška.
2.  Komite ugotavlja, da so zdravstveni delavci v preteklem ob-dobju kljub objektivnim težavam dosegli dobre rezultate ziasti na področju zmanjševanja in preprečevanja nalezljivih bolezni, zgodnjega odkrivanja bolezni in učinkovitega zdravljenja.
Pri tem pa po mnenju komiteja uresničevanje celotnega pro-grama preventivnih aktivnosti zavirajo tudi obstoječi normativi, s katerimi je opredeljeno število oskrbovancev-pacientov na zdravnika, kar se neposredno odraža tudi v naslednjem sta-nju:
Število zdravstvenih delavcev npr. v predšolskem dispanzerju, ki zajema nad 9.000 otrok v starosti do 6 let, sicer ustreza veljavnim normativom za Ljubljano (860 otrok na zdravnika), hkrati pa se navedeni dispanzer sooča med letom — zaradi obolevanja zdravnikov z velikim izpadom kadra, pri čemer dispanzer nima možnosti za kontinuirano nadomeščanje manj-kajočega zdravstvenega kadra, da bi lahko v okviru normalnih pogojev izvajal obsežni program preventivnih dejavnosti, npr. v WO idr. Taka situacija v dispanzerju po eni strani nujno povečuje kurativni obseg storitev, hkrati pa neposredno vpliva na povečanje čakalne dobe.
Dispanzer za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine za-jema že več kot 19.000 učencev osnovnih in srednjih šol, tako da pride na zdravnika okoli 2.400 oskrbovancev, kar je nad re-publiškim normativom in bistveno nad obremenitvijo zdravnikov v drugih dispanzerjih v Ljubljani (1 zdravnik na le okoli 2.000 učencev). Stanje kakršno je v navedenem dispanzerju po mne-nju komiteja nujno terja ustreznih razrešitev, pri čemer bi bilo potrebno neodložljivo izenačiti pogoje dela zdravstvenih delav-cev z delavci v drugih dispanzerjih v Ljubljani, hkrati pa proučiti možnosti. da se republiški normativ (2.300 učencev na zdravni-ka) ustrezno kongira upoštevajoč celotno specifiko obolevanj te starostne skupine, ki je bistveno različna od stopnje obolevnosti in zdravstvene problematike v Ljubljani v primerjavi s prebival-stvom iz neurbaniziranih področij, kar je bilo sicer ustrezno upo-števano le pri korekciji normativa za predšolske dispanzerje, medtem ko so normativi za šolske dispanzerje in mladino v Ljubljani ostali še vedno nespremenjeni in ne ustrezajo dejan-skim potrebam.
Razkorak med obstoječimi normativi in prakso je očitno pri-soten tudi v dispanzerjih za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine, kjer naj bi 1 zdravnik-specialist zajemal v kurativo in preventivo 1.650 otrok, v praksi pa se je izkazalo, da je možno sanirati le okoli 700 do 800 olrok oz. mladine.
Enak položaj je prisoten v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo odraslih, kjer se na zdravnika navezuje po normativu 2.100 oskrbovancev. letno pa je po mnenju zdravstvenih delav-cev možno sanirati le okoli 400 do 500 paoentov. vključno s pro-tetičnim zdravljenjem.
Zgoraj navedeni primeri po mnenju komiteja nujno terjajo pro-učitev možnosti za ustrezno prilagoditev obstoječih normativov dejanskemu stanju, s katerim se vsakodnevno soočajo zdravst-veni delavci, ki ugotavljajo, da razkorak med normativi in prakso nujno povečuje kurativni del storitev na račun zmanjševanja možnosti za izvajanje preventivnih aktivnosti.
3. Komite nadalje ugotavlja, da je v poročilo zajeta cela vrsta pobud, ki so bile evidentirane tudi v preteklem obdobju, vendar se ne izvajajo. Pri tem gre npr. za proklamirano prepoved to-čenja alkoholnih pijač mladinj, ki pa se v praksi ne izvaja, kar velja tudi za načrtovano prepoved kajenja v vseh javnih prosto-rih, ki se tudi še ne uresničuje. Zaradi tega lahko z zdravstve-mmi delavci ugotavljajo le posledice alkoholizma in drugih nega-tivnih pojavov, ne morejo pa dejansko ukrepati, kar naj bi bila obveznosi širše družbene skupnosti.
4 Ne glede na objektivne in subjektivne težave in ovire pa bi bilo potrebno po mnenju komiteja pri uresničevanju sodobnega koncepta preventivne medicine še bolj pospeševati napore za uresničevanje skupne odgovornosti in skrbi za zdravje v vseh okoljih ter pri tem vključiti v profesionalno odgovornost zdravst-venih delavcev tudi odgovomost vsakega posameznika za last-no zdravje, odgovornost družine za zdravje svojih članov, OZD za zdravje svojih delavcev ter odgovornost družbene skupnosti za zdravje občanov in delovnih Ijudi nasploh.
5. Komite predlaga, da se s finančnim načrtom občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Šiška za leto 1985 nameni več sredstev za uresničevanje nemotenega izvajanja vseh priontet-nih preventivnih programov in aktivnosti po posameznih področ-jih, kar naj bi bila podlaga za ustrezno vrednotenje navedene prednostne dejavnosti, ki ji bo namenjena posebna pozornost tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990, saj se uresničevanje koncepta preventivnega zdravstvenega varstva v končni fazi vključuje tudi v uresničevanje dolgoročne gospo-darske stabilizacije.
Predsednik
komiteja za družbene dejavnosti Vladimir Košir, I. r.