LOJZE KOŽELJ
Kako nastane film?
si, prav vsi gotovo poznate fotografično ploščo! Je to obi* čajna steklena plošča, ki je prevlečena na eni straai s plastjo, obcutljivo za svetlobo. Ta plast sestoji iz bromo= vega srebra in iz želatine, lepljivc snovi, ki spoji bromovo srcbro in steklo trdo skupaj. Toda steklo se je sČasoma izkazalo za zelo neprikladno, ker je krhko in se zelo hitro ubije, poleg tega pa Še preccj tehta. Kako težka bi bila naša prtljaga na potovanjih, ako bi morali nositi vedno s seboj ogromno ranožino teh pioŽč za fotografiranje. Zato so izumili novo tvarino in nadomestUi težko stcklo z lahkim, prozornim celuloidom. Ta zavzcma prav malo prostora in ta celuloid prav zaradi tega, kcr je lahak, prožcn in upogljiv, uporabljajo tudi za filme. Medtcm pa, ko jc navaden film za fotografični aparat dolg največ 60 cm, rabijo za izdelavo kinematografskih filmov 20 do 40 metrov dolge trakove, na katere fotografirajo mnogo tisoč drobnih slik. Vsaka teh sličic je velika samo 2M do 314 ctn. Pri fotografiranju tece filmski trak od gornjega valja mimo objektiva (leče) aparata in se navija že fotografiran na spodnji valj (glej sliko!).
Da pa potegne valj samo eno sliko mimo leče, ima Film na obeh robeh majhne zareze, v katere sega zobato kolo, imenovano malteški križ. Če po* gledate drugo sliko, vidite, da je bil malteški križ prvotno popolno kolo, kateremu so pa odrezali tenko narisano zobovje. Samo dva preostala zoba na vsakcm treh rogljev potiskata fihnski trak natančno za eno dolžino slike naprej; med drsanjem se pa objektiv sam od sebe zapira in zopet odpira.
Takrat pa, ko se malteški križ za-vrti tako, da ne sega s svojimi zobs mi več v zareze filmskega traka, ta* krat se filtn ustavi, objektiv se od= pre in mali košček traka je osvet* ljcn, to se pravi, fotogtafiran. Za= tem se objektiv zopet zapre, zoba prihodnjega roglja potisncta film na^ prej, fotografirana sličica sc skrije in navije na spodnji valjČck. To se ponavlja vedno naprej, neštetokrat, pri* bližno 15 krat v sekundi.
O padajočem drevesu bi dobili prilično tako sliko, kakor jo viditc na sledečcm koščku filma. Vsaka podobica nam kaže drevo, kako vcdno bolj pada in se nagiba. Ce pa pogledamo te slike hitro zaporedoma, se nam zdi, da pade drevo brez presledka na zemljo. Naše oko ima namreč to lastnost, da trajajo pri njera vtiski, ki jih sprejema skoraj Vso sekunde dalj kot pa so v resnici. Če pride torcj pred pretekom tega kratkega časa pred naše oko nova slika, potem tega neznatncga trenutka, ki leži mcd obema slikama, niti ne opazimo. Ta kratek hip je pa pri filmu ravno tisti čas, ko se pomakne trak naprej in ko je objektiv zaprt.
Pri predvajanju že izgotovljenega Hlma je pa postopek ravno nasproten. Prav lahko si ga predočimo na isti sliki, samo misliti si muramo v aparatu
111
namesto temne zadnje stene močno električno žarnico; namesto negativnega
filma, ki nastane pri snimanju, pa pozitiven film, to je film, ki je že tak, kot
so vse fotografije. Ko je sličica pred leČo in ko prižgemo luč, opazimo takoj
na platnu povečano, prevrnjeno, na glavi stoječo sliko, Zato vtikamo filme
vedno narobe v aparat, da dobimo na platnu pravilno sliko. Tudi med pred*
vajanjem filma se leča pri premikanju filmskega traka sama od sebe odpira
in zapira. Z urnim vrtenjem posameznih sličic (20 v eni sekundi) imamo vtisk,
da se predmet premika, in tudi vidimo, kako naše drevo
pada ... To je fizikalen postopek pri filmu.
Kako pa je pri snimanju? Pripovedovati vam hočem,
kaj scm vidcl, ko sem obiska! filmski atcljc velike ame*
riškc  filmske  družbe.  Vstopil  sem  v  prostorno  dvo=
rano, kjer se vršijo posnetki, pa sem obstal kakor pri=
kovan na mestu. Bleščeča svetloba tisočerih žarnic mi
je jemala vid, da sera šele po dolgem času navadil svoje
oko na novo okottco.   \n kakšen dlrinda} vsepovsod*.
Kakšen ropot, kakšno  tekanje sem  in   tja,  kakŠen trušč!  Tramovi, deske,
platna, vrvi in žice so napeljanc križem po vsem obširnem prostoru; težke,
debele lučne žice za dovajanje toka neizmerno velikim
žaraicara in obločnicam ležijo razmetanc-' po tleh. In ta
glušcc vik in krik in šum! Na enem koiicu razbijajo in
žagajo hlode. na drugi strani pa doni mogočen, s tro»
bilom ojačen glas režiserja, voditelja snimanja. Videl
sem, kako je s kretnjami igralcem razlagal, kako naj se
premikajo, kako naj igrajo svoje vloge.  Prizor se je
odigraval v sobi. Ta pa je imela le tri stcne — kulise,
ki so jih spretno sestavili skupaj. Prcd manjkajočo če=
trto steno so pa stali fotograficni aparati in svetli ža= Iromcti. Zadonelo je povelje: »Pozor! Snimanje! Luč!« l^ Cela vrsta žarometov je zažarela. — »V redu!« — lln fotografi so pričcli vrteti svoje aparate. To se pravi: [odvijali so filmski trak od zgornjega valja mimo objck« Itiva in ga fotografiranega navijali na spodnji valj v Iftparatu.
I Prav vesel sem bil, da me je moj vodnik rešil tega Bfctrupnega vrvenja in mi pokazal prostpr za razvijanje pilmov, veliko dvorano brez oken s temnordečimi lučmi I— filme namreč smeŠ vlagati in jemati iz aparatov samo tpri tej svetlobi. Najprcj navijejo trakove na velike bo^ Mbnaste valje, nato jih namočijo v razvijalno tekočino. I Zatem jih operejo, Fiksirajo, zopet namočijo in končno [ posušijo. Negativni film je gotov. Od tega šele napravijo E pozitivni film, ki je takšen, kot ga vidite v kinemato* Igrafih na platnu.
I Dospeli smo končno še v privatni kino naŠe filmske družbe. Tu lepijo l;30—40 m dolge kose v enega in vstavljajo besedilo, tako da meri naposled I cel filra 1000—2000 ra. Nato ga razmnožijo in razpošljejo po vsem svetu. I Posebno veliko vrednost imajo filmi, ki nam prikazujejo naravo v vsej Itijeiii lepoti, in pa filmi ra2iskovalce-v tujih dežel. Ti nam piedočijo življenje iin običaje mnogih neznanih narodov in po njih se nam vtisne v spomin bajna Iprirodrm krasota tujih pokrajin, katerih gotovo ne bomo nikoli videli nepo* KSredno z lastnimi očmi.