LJUBLJANSKI DRUŽINSKI LIST. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in uprava: Kongresni trg 3/1. Naročnina Din 6— četrtletno. — Posa¬ mezna številka po 51) para. — Inserati se računajo po ceniku. Leto II. Ljubljana, 10. januarja 1925. Štev. 19. V Ljubljani, 9. januarja. Nastopila je sezona za prireditve in za¬ bave. Koncerti, predavanja, vsakovrstni plesi — maškarade, poleg tega še redno igrata opera in drama in po vrhu še naši kinema¬ tografi, zares ne manjka nam umetnosti in razvedrila. Vsakdo najde svoje. Gledališki program je na vrhuncu, pri¬ čenjajo že redni abonement-koncerti, komor¬ ni, kmalu pa tudi veliki orkestralni in vo¬ kalni. Za plesaželjne se bliža veseli pred- pust in kinematografi kar tekmujejo med seboj, kdo bo nudil boljše in priljubnejše filme. Ljubljana v resnici postaja velikomestna. Vsaj po svojih prireditvah. Pohvaliti pa mo¬ ramo tudi ljubljansko občinstvo, ki ve ceniti ogromen trud vseh umetniških in zabavnih prireditev ter jih poseča prav zadovoljivo. Ako pomislimo, kako je bilo pred dobri¬ mi desetimi leti, ko nismo imeli razen ene¬ ga gledališča in malega kinematografa no¬ benih večjih prireditev, moramo priznati, da smo v kulturnem oziru napravili precejšen korak naprej. Spričo vseh teh priložnosti za kulturno povzdigo občinstva, kakor tudi za zmerno razvedrilo, je bila nujna potreba, da dobi Ljubljana svoj »Program«, ki naj bo kaži¬ pot vsem, ki nameravajo posetiti to ali oho prireditev. Da pa »Program« ustreže čitateljem vse¬ stransko, si je tudi sam nadel nalogo da prinaša razne zanimivosti, tičoče se prire¬ ditev samih, kakor tudi druge novosti in črtice, ki bi utegnile zanimati naše čita- telje. Krog naših čitateljev stalno narašča, in z zadovoljstvom konštatiramo, da je »Pro¬ gram v zares kratkem času postal pravi ljubljanski družinski list. Ker redno preje¬ manje »Programa« daje vsakomur točen pre¬ gled vseh prireditev in poleg tega še obilo zanimivega in zabavnega čtiva, vabimo vse, da si redno prejemanje čimpreje zagotove (er vpošljejo malenkostno naročnino, ki se plačuje lahko mesečno ali pa četrtletno. Istočasno pozivamo vsa društva in korpo¬ racije, da svoje prireditve objavljajo v »Pro¬ gramu«, kar se uvrsti brezplačno. Vse do¬ pise, tičoče se naročnine ali priobčevanja objav, je pošiljati na naslov uprave. Isto- tam se lahko oddaja vsa naročila med običaj¬ nimi uradnimi urami. Zaključek lista je ob torkih in petkih ob 6. uri. P. n. inserentom pa sporočamo, da so ce¬ ne oglasom ostale za tekoče leto nespreme¬ njene. Oglasi za tretjo serijo se sprejemajo še ta mesec. Uprava. Gledališča. Drama: Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 10. januarja: Veronika Deseniška. — Red B. Nedelja, 11. januarja: Izgubljene duše. — Izven. Opera: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 10. januarja: Traviata. — Red F. Kinoprogrami. 10. januarja: »Ideal«: On, ona, ono. »Ljubljanski dvor«: Jackie Coogan. »Elitni kino Matica«: Pot do Boga. »Tivoli«: Nad prepadom. 11. januarja: »Ideal«: Lucy Doraine (Plamen strasti). »Ljubljanski dvor«: Jackie Coogan. »Elitni kino Matica«: Pot do Boga. »Tivoli«: Nad prepadom. 12. januarja: »Ideal«: Lucy Doraine (Plamen strasti). »Ljubljanski dvor«: Jackie Coogan. »Elitni kino Matica«: Pot do Boga. Večerne predstave vsled koncerta gosp. Strozzi odpadejo. 13. januarja: »Ideal«: Lucy Doraine (Plamen strasti). »Ljubljanski dvor«: Jackie Coogan. »Elitni kino Matica«: ? ? ? Zabava. Slovensko trgovsko društvo v Ljubljani pri¬ redi tudi letos svoj običajni trgovski ples dne 24. januarja. Točnejše poročilo še sledi. Razno. Društvo trgovskih in industrijskih nameščen¬ cev vabi na redne plesne vaje ob nede¬ ljah popoldne v areni Narodnega doma. Kontesa Frida. Kontesa je stala pri oknu znanega pari¬ škega penziona ter gledala preko neštetih streh v daljavo, katero je obsevalo pordelo oktobersko solnce. Razgled z okna je bil ja¬ ko slikovit, od dima počrnele stene starih baročnih stavb, spodaj na ulici živahno vr¬ venje pasantov med nešteto kopico cvetlic, zelenjave in sadja, ki se je odražalo v ce¬ loti kakor barve na paleti. Kontesa Frida je bila vitka in nežna, nje¬ no bledo obličje so krasile velike črne oči in veter se je nalahno poigraval z njenimi kodri. — V penzionu samem o Fridi ni vedel nihče kaj posebnega, ona ni zahajala v družbo, spremljala jo je vedno le njena družabna dama gospa Palma. Naključje je hotelo, da se je v dotičnem penzionu ustavil konzularni uradnik neke sosedne države. Po njegovi zaslugi so pri¬ šli radovedneži na svoj račun ter zvedeli precej običajno dogodbico o neznani lepi dami. Kontesa Frida še je nesmrtno za¬ ljubila v nekega gardnega oficirja, kateri pa njene ljubezni ni vračal, ampak obože¬ val neko znano plesalko. To je dalo povod, da je postala kontesa sita življenja, ostrigla si je lase in se prijavila kot strežnica v vo¬ jaško bolnico za kolero. Ta sklep pa skrb¬ nim starišem ni bil po volji; njihova edinka, bogata dedinja obsežnih posestev, naj umrje za kolero? Po dolgem parlamentiranju raz¬ nih tet in stricev se je našel kompromis — Frida gre z gospo Palmo v Pariz, da se tam razvedri ter tako pozabi na svojo ne¬ srečno ljubezen. Toda tudi Pariz ni storil svoje dolžnosti — Frida je hodila po bolni¬ cah, sirotišnicah in sploh povsod, kjer kra¬ ljuje beda in revščina. Delila je darove, po¬ magala bednim, da na ta način najde uteho za svojo srčno bol. — Fern Andra je tudi v Ljubljani dobro znana, saj je naj¬ bolj priljubljena krasotica filmskega sveta. Njen, po svetovnih časopisih napovedani naj¬ novejši film, kateri je bil te dni izdelan, je krasni cirkuški film »Ljubav je ženska moč«, katerega si je za Ljubljano osigural kino »Ljubljanski dvor«. To delo spada med najboljše produkcije nemške filmske indu¬ strije, kateremu že danes lahko jamčimo ve¬ likanski uspeh. Natančen datum tega vele- filma bomo pravočasno javili. Pri oknu stoječ opazi naenkrat, da je pred nasprotno hišo obstal preprost mrliški voz, dva črno oblečena moža mrkih obrazov sta izstopila in izginila v vratih. »V nasprotni hiši je nekdo umrl,« pravi proti gospej Palmi, »rada bi vedela kdo.« Pozvonila je sobarici. »Ali veste, kdo je umrl v nasprotni hiši?« »O da, milostiva,« odgovori sobarica, »to je jako žalostna stvar. Mlada žena mizarja, ki stanuje v kleti, se je ustrelila, ker jo je njen mož varal z neko pocestno ženščino.« Kontesa vzdihne ter zahteva črn plašč in klobuk s črnim pajčolanom. »Moj Bog, kakšne ideje imate, kontesa,« pravi gospa Palma, »pomislite vendar, da je to nemogoče! Bogve kakšni ljudje so tam.« Seveda so bile vse prošnje zaman, njena varovanka ni popustila, kadar si je kaj vtepla v glavo. Frida, ki je že nekaj tednov živela kakor v letargiji,'se je čutila naenkrat kot prerojena. Izredno ji je prijala misel, da bo spremljala to nesrečno delavsko ženo na njeni zadnji poti, da bo tolažila njeno žalujočo rodbino ter po možnosti priskočila na pomoč tudi s kako denarno podporo. Ko je kontesa stopila na ulico, se je borni pogreb ravno pričel pomikati. Delavke v prazničnih oblekah, obrtniki v črnem so s povešeno glavo stopicali za krsto. Mlad mož, ki je v spremstvu dveh starih žensk korakal tik za krsto, je skrival svoj obraz Stran 2. PROGEA M. Štev. 19. D« OETKER-jev n PECILNI PRAŠEK Svetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH - MARIBOR v rdečem robcu in jokal. To je bil vdovec, ki je s svojo nezvestobo zakrivil, da peljejo mlado ženo s kroglo V srcu na pokopališče. Žalosten pogled, celo mladi sobarici so tekle debele solze po rdečili licih, ko se je poslo¬ vila od kontese z vzdihom: »Ah kako ste dobri, pravi angel.« Pri prvem vogalu je Frida dohitela po¬ grebce in se jim neopaženo pridružila. Ko je počasi korakala, je na tihem premišlje¬ vala svojo srčno bol. Solze so ji tekle po licih, istočasno pa je občutila neko posebno notranje zadoščenje, da zamore žalovati s temi ljudmi, ki so ji popolnoma tuji. — Trije delavci so korakali pred njo. Eden izmed njih se slučajno obrne ter, opazivši njo, opomni svojim tovarišem: »Poglejte, to je pa ona — ta za nami!« Kontesa Frida je te besede sicer slišala, vendar pa ni vedela, kdo je s tem mišljen; zaVedla se je pa takoj, ko jo je eden izmed onih treh sunil, da je padla na tla. Naenkrat se je sprevod deloma ustavil. Ena izmed starih žensk, ki sta korakali za krsto, pridrvi kot furija ter začne po ležeči olepati z dežnikom: »Sramuj se, ti vlačuga grda!« Konteso popade neizmeren strah — be¬ sede ji zastanejo v grlu. V trenutku je ob¬ koli kakih dvajset žensk in moških — padali so dežniki in pesti — med tem, ko se je mrliški voz mirno in počasi pomikal dalje. »In ta nesramnica si celo upa iti za pogre¬ bom svoje žrtve! Fej! Ubijte jo!« so vpile razbesnele babnice. Mimoidoči so hoteli pomagati, vendar jih je zadržal hreščeči ženski glas: »Pustite! Ta vlačuga je zapeljala nesrečnega vdovca. Naj občuti kazen za nedolžno kri! Nesramnica!« Nekolikokrat je hotela kontesa pojasniti Zmoto, vendar zastonj. Odgovori so bili dež¬ niki, palice in pesti. Onesvestila se je in obležala v cestnem prahu. Ko je odprla oči, se je nahajala na zaboju neke branjevke z zelenjavo. Ta ji je spirala krvavo čelo, vode, ki so ji ponujali, ni mogla piti, tako so ji šklepetali zobje in kapljica za kapljico ji je tekla za ovratnik. Poklicali so izvoščka, kateremu je z naj¬ večjo težavo komaj slišno povedala naslov. Kdo popiše strah gospe Palme, ko zagleda konteso vso krvavo, povaljano in raztrgano: »Kaj se je zgodilo? Grozno! Kako ste bledi!« vprašuje prestrašeno dobra Palma. »Nič hudega. Moj izvošček se je zaletel z nekim avtomobilistom — zletela sem iz vo¬ za ter se nekoliko opraskala,« je mirno od¬ govorila Frida. Pozneje, ko je ležala v postelji, je na¬ enkrat občutila nekako radostno in vzvišeno razpoloženje. Domišljala si je, da je ravno taka mučenica, kakor ona uboga mizarjeva žena, katero so medtem devali v grob. V tej blaženi uri je Frida tudi popolnoma J' I j Snaženje okenj in stanovanj : I VIKTOR TR A PEC ARj ŠLJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3.j ! TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! • • • pozabila na svojo nesrečno ljubezen; poza¬ bila je pa tudi za vedno onega nehvaležnega gardnega oficirja, ki je med tem radi velikih dolgov moral dati slovo lepi vojaški suknji. F. M. Navodilo za maškarade. V izložbi neke knjigarne sem nedavno vi¬ del knjigo z naslovom: »Umetnost, hitro za¬ ročiti se«. »Zlomek«, sem si mislil, »kaj takega, to bi lahko tudi meni padlo v glavo, saj sem ven¬ dar strokovnjak na tem polju in poleg tega mora knjiga donašati lepe denarce, če pomi¬ slim, da bi ne smela manjkati v nobeni boljši hiši z odraslimi hčerkami. Hitro zaročiti se, je vendar največja skrb vsake matere, po¬ stati čim hitreje tašča in obenem vrhunec želja in hrepenenj brzonogih hčerkic. Strahovito me je ujezilo, da me je neznani avtor prehitel. Pa godi se mi vedno tako! Drugi si domislijo idejo hitro poročiti se, drugi iznajdejo telefon, nove naramnice ali učinkoviti prašek zoper mrčes in drugi pi¬ šejo, kot na primer dobičkanosne knjige o hitri zaroki.« »To se mora popraviti, tudi moram nekaj takega izmisliti, kar dobro nese,« sem sklenil. Ta sklep me je mučil dva dni in dve noči. Dolgo mi ni prišlo nič na misel, kar bi od¬ govarjalo mojemu namenu; naposled se do¬ mislim, iznajti nove vrste zrakoplovov, ven¬ dar sem to idejo opustil, ker mi je zdravnik prepovedal vsak duševni napor. Kasneje sem se bavil z mislijo, napisati knjigo: Umet¬ nost, hitro se ločiti. Pa tudi tu nisem imel sreče. Kajti moja žena, moja tašča in še razne druge ženske instance so mi ta na¬ klep v kali udušile in zagrenile moje ve¬ selje — pomagati enkrat tudi močnemu spolu. Po čudnem naključju pa mi pride na mi¬ sel, da bi napisal knjigo z navodili za ma¬ škarade, kar pa se mi je le deloma posre¬ čilo. Nikjer namreč nisem mogel dobiti za¬ ložnika, kljub temu, da so načrt odobrile vse ženske instance, tudi najvišja — moja veleugledna tašča. Namenil sem se vsled tega na tem mestu obelodaniti plodove dol¬ gotrajnega dela in koristnega poduka vsem moškim obiskovalcem maškarad. Vsem mladim in starim zakonskim in sam¬ cem, da bi se jim odprle oči v spoznanju, kako kvarno je, posečati maškarade, kako iste žalostno končajo in kako vse lepše, bolj¬ še je sedeti doma v tihem in mirnem domu.* Ženska maska se šteje med glodalce in kar se tiče njenega zunanjega pojava, se mora reči, da je skrajno zapeljiv, v kateri¬ koli obliki se pač predstavi. Najznamenitejše vrste ženske maske so: domino-perica, ciganka, kmetsko dekle in dimnikar. Domino je najplemenitejša maska, pred katero bi še posebej posvaril. Kostim je namreč največkrat zelo drag, to se pravi, za izposojanje je treba plačati visoko pristoj¬ bino, vsled česar potrebuje osobite nege in pažnje pri jedi in na poti domov. Je pa še drug vzrok, da posvarimo zlasti poročene obiskovalce. V lepem dominu po- sečajo cesto maškarade gospe soproge in * Ta stavek se je moral vstaviti vsled do¬ ločila najvišje cenzurne instance in je ostal vsled ljubega hišnega miru in pokoja. Ce¬ njeni bralci se pa naprošajo, da si predstav¬ ljajo navodila brez tega stavka. ••!S!!S!!!!!!!!!"" , ""******"** >a *******'*«***«**M* Mt# ••••"•••••••»"M.. • ••• H Najboljši S! šivalni stroj je ;; edino le H josip jj PETELINC-a 52 znamka •: GRITZNER II IIV ADLER •• za rodbino, obrt in industrijo l! LJUBLJANA spomcnika - ;; 25 Pouk v vezenju brezplačen. VEČLETNA GARANCIJA. •• •••»Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913 •• •••• £!22 '*•••••••*•••!•«S••*••••••••••••••••••••*• *••••••••••*«•»•••«*•••••••••••••••••#•«#«•••• blizu Prešernovega spomenika •••• •••• ••••••••• — *••••••••••• gospe tašče z namenom, da bi gospode so¬ proge zasačile nepričakovano pri nezvestobi. Zanesljivo sredstvo, izogniti se takemu presenečenju, žal, ni še iznajdeno, vendar pri¬ pomnim, da one dame, ki pridejo na maška¬ rado le opazovat, stavijo v pogledu supeja dosti manjše zahteve, kar naj služi kot mig¬ ljaj. Nasprotno je pa domino, ki popije vrček piva, in sne papriciran zrezek, absolutno nenevaren. Poslednja vrsta domina si stra¬ hovito prizadeva, da bi učinkovala duhovito, seveda le tja do časa, ko se gre v buffet, po¬ zneje je tej sorti prilično vseeno, kaj si kdo misli o njeni duhovitosti. Ostale vrste ženskih mask so največ okrogle oblike, pogosto zelo rdeče polti — mogoče od ognjišča — močnih zob, s tako sijajno razpoloženim želodcem, da brez zlih posledic popapcajo razne količine limonade, plzenca, sladoleda, nadevanih prs s salato in pustnih krofov. Dospeli smo takorekoč že do hrane žen¬ ske maske in pripominjam le še, da stav- Ijajo maske pred drugo uro zjutraj nekoliko večje zahteve kot po drugi uri. Isto velja glede vračanja z maškarade. Do dveh je ne- obhoden izvošček, po zaključku zadostuje že spremstvo do izhoda ali omnibusa. Svarim pa vse, da se ne puste zvabiti med potjo v kakšno kavarno, ker bi bili sicer na¬ takarji komaj sproti kos zahtevam po vseh mogočih dobrih stvareh. V tem pogledu so se dogodile že neverjetne stvari in zato sva¬ rim vse: nikar! Ako še dostavim, da ženska maska manj pazi na način občevanja kot na obilno pre¬ skrbo, zaključujem izvleček iz knjige o na¬ vodilih za maškarade, ter upam, da se bode tega važnega odstavka, ki je med drugim zelo poučne narave — spomnila tudi šola in vpeljala za svoje nedozorele obiskovalce ma¬ škarad obvezen pouk iz mojih navodil. »Film kot vzgojitelj«. Gospod Žani Kavel je vojni dobičkar in tega tudi ne skriva. Njegova boljša polo¬ vica, gospa Zefka Kavel, je vredna soproga svojega gospoda in je nanj tudi ponosna. Ima tudi zelo obširno stanovanje; razume se, da vse bleščeče, novo in najnovejše. Se¬ daj stremi samo še po »višji izobrazbi«, se¬ dem sob — kot v izložbah modeli. Napraviti mora v svoji hiši nekaj, kar imajo drugi bogati ljudje — dobiti mora goste in obiske. Ve pa gospa Zefka, da se v kinematografih večkrat kaj lepega vidi in tudi lahko kaj koristnega nauči. Zato sedita gospod in go¬ spa Kavel vsak večer v drugem kinemato¬ grafu, in sicer zadaj, ker je tam najdražje. Poznam oba in nedavno sem pri pred¬ stavi »Hčerka dolarskega kralja« sedel tik za njima. Ker pa gospod očividno slabo sliši, STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN M. FRANZE & SINOVI Lastnik: Feliks Franzi - Ljubljana, Privoz št. 10 Poštni predal 44 Telefon št. 425 USTANOVLJENA LETA 1888 Štev. 19. PROGRAM. Stran 3. umm mmm caacacacacadcacacaElaaaa ni 9 Ljubljanski n d kino dvor Q A H. Telef. 730. Q D D 0 Od 8. t. m dalje: D Najlepši film slovitega prvaka vseh H kinoigralcev « d JflCKlE COOGAN-a 5 D D D D D D D D D D D D D O D D D a a a a o D a D D D D D O D D D D D D D D D D O D D C3t=3C3C3C3tC3C3C3K3CaCI3C3C3Ca MALI KRALJEVIČ [ Veliki monumentalni film v 2 delih, f 11 dejanjih. - Oba dela naenkrat na enem sporedu. _ Mladini je vstop dovoljen samo k pred- [ stavam, ki končajo pred 8. uro. Ta film.je vsekakor najboljši od vseh p dosedanjih Jaekie Coognan - filmov, L Kot kraljevič nastopa zelo razkošno, £ saj ni čudno, da je ta film stal n 1,200.000 dolarjev. Dekoracije so pre- u krasne. Film je poln zabavnih, smeš- Q nih scen. Igra našega Jackiea je na- pt ravnost božanstveno neprekosljiva. U Torej ne zamudite prilike! U Predstave: ob delavnikih ob 4., 346., Q 348. in 9. uri; # ob nedeljah ob 3411., fl 3., 345., 6., 348. in 9. uri. s Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in » od 2. ure naprej. y Pri večernih predstavah sodeluje naj- Q boljši orkester v Ljubljani. q ima pa nasprotno zelo obsežen organ, sem razumel seveda vsako besedo toli zanimi¬ vega razgovora. »Pst, le glej Žani, ali ga vidiš, ta tudi kadi cigaro.« »Kaj boš s temi cigarami, saj veš, da jih ne kadim.« »Kako si neumen, povsod, kjer sva še videla nastopati elegantne gospode, povsod so kadili cigare.« »Zame je to predolgočasno, če ti rečem.« »Pa ravno zato! Če kadijo cigare celo do¬ larski kralji, čemu bi jih ti ne, pa se malo potrudi. Saj oni tudi zato kadijo, ker so dra¬ ge. Saj imamo!« »Ničesar ne razumeš! Kot tvoj stric, ki niti roke ne dene pred usta, kadar zeva.« ■ »Kaj boš ti mene učil izobrazbe? Kar spomni se, kako sem ti kosilo nosila, ko si še svinje pasel! Od tvoje familije sploh nobeden ni izobražen, kakšni ljudje ste to. Seveda — od kod naj pa vzamejo izobrazbo. Še v kino ne znajo!« »Tiho bodi — baba! Sedaj smo med ljud¬ mi. Nas bo še kdo slišal, kaj si bodo mislili o nas. Pomisli — o nas!' »Že dobro, že dobro, se bomo že doma zmenili! Joj! Poglej ga no, kaj nese — srebrn krožnik. Ti, tudi mi moramo kupiti srebrne; pomisli, če pride kdo izmed naših novih znancev k nam, jej, to bi bila sra¬ mota.' »Kaj pa čenčaš? Le poglej, kaj ima na krožniku!« »Saj res! Sluga je samo pismo prinesel na tem krožniku.« »Ali vidiš sedaj — koliko si izobražena, jaz sem takoj vedel, da ne bodo jedli iz njih.« »Kaj pa je to, aha — njen sluga, kako to fino izgleda. Vidiš, Žani, tudi meni bi pri¬ da se predvaja nedeljo, pondeljek, to¬ rek in sredo salonska drama v šestih dejanjih „Plamen strasti" po romanu Hansa Lercha, v režiji Ernsta Schonfelderja Poleg Lucy Do- raine igrajo med drugimi tudi ljub¬ ljanski kino-publiki že znani igralci JOHANNES RIEMANN, HANS AL- BERS, ILKA GRtrNING in TRUDE WESSELY. V filmu krasen balet sve- tovnoznane plesne dvojice EDMOND de GUY in van DtrREN. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. ure popoldne naprej. Pozor! Pozor! 11., 12., 13., 14. januarja. KINO IDEAL" obvešča slavno občinstvo — ljubitelje znamenite igralke „LUCY Q 0 RfllNE“ mmm OCICICICICICtODODOCID I POT 1 100 0001| D (UDARCI USODE) D 0 Prekrasna nordijska [j |j drama v 5 dejanjih j| Q V glavnih vlogah krone filmskih 0 ] zvezd: Olaf Fjord, Heinz Rolf- 0 ■j Miinz, Eduard v. Winterstein in - j Marija Mindszenty (vsi znani iz filma »Viljem Tell« in »Monna Vanna«). Prekrasne fotografije. — Kolo- salna režija. —- Izvrstna igra. Predstave oh: MA, 5., %9. uri. ] Ob nedeljah: 3., MA, 6., y 2 8., 9. J Neskrajšani umetniški orkester j svira pri vseh predstavah 0 10. in 11. januarja [ D Dne 12. januarja vsled koncerta [ U g. Strozzi odpadejo večerne pred- C D stave. D o ELITNI KINO 8 | MATICA g nara wmn stojal takle sluga. Lej ga no, kako lepo gre za njo.« »Pojdi no — avša — ali ne vidiš da je policaj, ki je prišel z onim le gospodom?« »Ampak, kaj vse ne veš ti...« »Ali bodo gospoda že vendar enkrat opu¬ stili tako glasno zabavo!« se začuje osoren glas iz vrst občinstva. »Kaj je rekel, Zefka?« vpraša gospod Kavel. »Da se zabavava,« pravi gospa. »No — ta naj gre pa rajše v cerkev, ne pa v kino!« Začuje se znova rezek klic: »Mir!« — »Kakšen mir! Tukaj sem jaz plačal — dobro plačal in lahko z mojo gospo soprogo debatiram kolikor hočem! Oni tam samo zijajo in ničesar drugega. Midva pa sva samo zato tu, da lahko uživava izobrazbo, midva, da, samo za izobrazbo!« —us. Stran 4. PROGRAM. Štev. 19. Ideal Erika Vsak kupec referenca! THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. Najcenejši nakup potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje, nogavice, toaletno blago, kravate, rokavice, srajce, JOSIP PETELINC, Ljubljana, - za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. - IV. RAVNIHAR urar Ljubljana urar Sv. Petra cesta štev. 44. Specijalna lastna delavnica za precizna popravila ur in vsa v mojo stroko spadajoča dela. Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 ker Ima it nad 10,000.000 Din jamstvene glavnice Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestuje !! najugodnej Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkasso fakture in cesije terjatev. Posojilo daje lt proti polni varnosti proti vknjižbi in proti poroštvu Pravo milo z znamko „JELEN“ je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. »Kabinet voščenih kipov« je brez dvoma, kakor konštatiramo iz ve¬ likih člankov, katere donaša svetovno časo¬ pisje, film, kakršnega še ni videl svet. Vsled pomanjkanja prostora ne moremo na dolgo in široko priobčiti vseh zanimivosti tega grandioznega filma. Omeniti pa moramo, da nastopijo najboljši svetovni filmski umet¬ niki, kot Emil Janings, Konrad Veidt, Wer- ner Krauss in Viljem Uieterie, kateri jam¬ čijo za višek filmske umetnosti. Priporo¬ čamo ljubljanskim kino-podjetnikom, da si ga čimpreje nabavijo. Šaljivi kotiček. Mali diplomat. Pepček (k očetu, ki je želel po večerji v gostilno): »Očka, če mi pomagaš rešiti račun¬ sko nalogo, pa ti potem povem kam je skrila mama hišni ključ!« Imenitni zet. Gospodična k slugi, ki ji izroči v navzoč¬ nosti vse rodbine šopek njenega zaročenca: »Tukaj imate 10 dinarjev — toda ne za¬ pite jih takoj!« — Sluga: »To pot se kaj ta¬ kega ne bo zgodilo, ker mi je gospod baron naročil, da naj za dobljeno napitnino prine¬ sem domu klobase!« Različno upoštevan. Gospod: »Reci mi, mali, ali ni tvoj stari oče poznati učenjak profesor Pametnjak?« Malček: »Da, ta je moj stari oče in tudi moj jezdni konj!« Nezaslišano. Gospa, dospevši iz kopališčnih počitnic, h kuharici: »Povejte mi, Lina, kako je živel moj mož v času moje odsotnosti?« Kuharica: »Rečem vam gospa — to vam je zapovedoval, da smo skoro mislili, da je on gospodar v hiši.« Nemopree Gospodu Nadložniku izroči pismonoša eks¬ presno pismo. Še preden ga odpre, vzklikne: »O nesreča, moj brat je umrl!« »Kako moreš to -vedeti?« ga vpraša pri¬ jatelj. »Kako ne, saj vendar poznam njegovo pisavo!« Praksa na kmetih. Kmetica k padarju: »Nekaj bi pa vendar lahko storili za mojega moža — mu je tako zelo slabo! Padar: »Kaj naj vendar storim? Puščal 'sem mu že, pijavke niso pomagale — mogel bi mu torej samo še zob izdreti!« Poezija. Tu na božanstvenem mestu sredi majeste- tičnega gorovja, kjer čutiš, da si bližje nebu kot zemlji, Te prosim, ljuba Pavla, — da mi prišiješ gumb na srajco. Zalogo pohištva sem preselil iz Komenskega ulice 23 v novi lokal Karlovška cesta štev. 22 poleg moje delavnice. Postrežba cenj. odjemalcev bo sedaj mnogo lažja in ugodnejša. — Prav posebno priporočam spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme Josip Andlovič, Ljubljana strojno mizarstso. Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdelaj« vsakovrstne, osobito luksuzne čevlje Stara obleka postane nova ako jo izročite v kemično bar¬ vanje in čiščenje tovorni J0S. REICH - LJUBLJANA Poljanski nasip 4-6. Telefon 272 Podružnica: Šelenburgova ulica 3 Barva vsako blago, ke¬ mično čisti, pere in lika Obešenjaški humor. Večkratni morilec med aretacijo v razvpiti gostilni k svojemu drugu: »Dobro se imej, Zmikavc — in na svidenje v panoptikumu!« Originalne emajlirane Lutz-oue peči dobavlja v vsakovrstnih iz¬ vedbah Tvornica emajliranih peči „LUTZ“ delniška družba Ljubljana-Šiška Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.