Mizerija učiteljskih penzijonistov. »Slovenski Narod« štev. 80. z dne 10. t. m. prinaša sledečo notico: Učitelji-penzijonisti. Pišejo nam: Znano je, kako uborno pokojnino imajo učitelji-penzijonisti in to v scdanjih dragih časih. Aktivni učitelj-novinec ima za dober lisočak krori na mesec več plače. kakor učiteljski veteran pokojnine! Da je to neupravičeno in nehvalpžno, je uvidno vsakemu pametnemu človeku. Z borno ppkojnino učiteljski penzijonist ne more ne živeti, ne umreti. popolnoma pa je izključeno, da bi se mogel dostojno ohlačiti! Ze sredi februarja so učitelji penzijonisti vložili po poslantu Reisnerju prošnjo za zvišanje pokojnine. A doslej ni duha ne sluha o kakem zvišanju. Sedaj namerava društvo učiteljskih vpokojencev prositi posebe za nabavni prispevek. Bog daj, da bi ne bilo zaman! Gujeino. da bo v kratkem odborova seja ornenjenega društva. Prav! Želirno, da zahtevajo. da se ozira r_a njih bedno stanje in se njih prošnje upoštevajo, Saj so to naši veterani celili 40 in več let uspešno delali mladini v prid in v narodu v blagor! Žalostno je, da se tem ljudem. kakor čujemo, inečejo ceio polena pod noge. Neverjetno. a resnično ]e, da nekaterim celo stanovanja odpovedujejo. Ali naj ti zaslužni niožje na cesti — umirajo? Upamo. da bode poiverjenlštvo za socijalno skrbstvo vedelo varovati pravice teh ubogih starčkov! Čujeino tudi o iiezaslisatiem slučaju. da so nekemu učiteljskemiu penzijonlstu meseca marca dva tedna zadrževali pokojnino,! Sele na njegovo pritožbo so mu jo naknadno poslali, Ali ni to kaznjivo dejanje? Solska oblast naj bi dotičnika, ki je to zakrivil. eksemplarično kaznovala! Sploh pa bi bilo želeti, da se učiteljske pokojnine zjednačijo s plačami aktivnih učiteljev. To bi bilo pravično! Dixi! Iz zasebnega pisma upokojenega nadučitelja, ki je bil voditelj na večrazrednici, in ki si je pridobil na šolskem polju obilo zaslug. posncmljemo te vrstice: »Umestno bi bilo pisati v liste glede naših pokojnin. Zadnje čase upokojeni ucitelji dobivajo novo — večjo — zakonrto pokojnino. ki odgovarja plačilu zadnjega aktivnega delovanja. Zakaj bi se tudi nam ne dalo, ko smo že doslužili 40 let! Kako pridemo do tega. da ima učitelj-novinec (učiteljica-novinka) večjo plačo nego mi stari učiteljski veterani? Ali mislijo, da živi ipenzijonist od zraka? Take pokojnine imajo tudi v našem Primorju — pod Italijo. Aktivno učiteljstvo je bolje plačano, nego upokojeno. Tako n. pr. sem imel jaz pod Avstrijo 220 K mesečno. In Ita!ija bi mi dala za 220 K = 220 lir in dra-jinjsko doklado. A vse to je malo in celo z ozircm na aktivno tamošnje učiteljstvo pod vso kritiko. Gdč. X., ki je z mano učiteljevala v Y. nad 20 let in je imela nekaj nad 100 K rnesečne plače, ima sedaj, ko učiteljuje 25 let — 594 lir mesečno, a jaz, ki sem bil njen voditelj m sem doslužil 40 iet. bi dobival, ako bi sel tja, 368 lir na mesec; tedaj ona 226 lir več. četudi setn bil voditelj večrazrednice in sem imel za to funkcijsko doklado. Ali ni to gorostasna krivica? Take krivice se pa ne gode le nam v Jugoslaviji, ampak tudi v Italiji.« Potem toži ta Uipokojenec, da nikakor ne more izhajati s pokojnino, kar dokaže s točnim računom, končavši svoje opra- vičene lamentacije s stavki: »O obleki nl (v računu) ne duha, ne sluha. Enako za čevlje! Ako potrgam še to, kar imain, bo. dem hodil nag in bos! Zakaj nam ne dado nobenega zneska, kakor so dali drugim?« Da. da! žalostna je usoda učiteljevpenzijonistov in nikakor se ne čudimo nji. hovemu tovarišu-pesniku, ki je dal duška iem razmerain v nastopnem epigramu: »Umirati in ne umreti« — to položaj je pač strašan. ki ga deležen si na sveti. učiteljski ti veteran! — Za žrtev. trudov preobilo je beda starčkov ti plačilo!... Resnicoljub.