Štev. 14.	V Mariboru 5. aprila 1883.	Tečaj XVII.
Uhaja nak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošilja njem na dom za eelo leto b gld., za pol leta 1 gld. 60 kr.. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništfu v dijaškem semenišču Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društvu dobivajo list brez posebne naročnine
Poftamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila pla- ;ije od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr,
dv,vi,,xt 12 kr., trikrat 16 kr
¡ME* 1. aprilom je potekla naročnina tistim, ki so se samo na četrt leta naročili, kdor še želi dalje naš list brati, naj se kmalu dalje naroči in kdor Še je kaj na dolgu, naj dopoŠlje, da pri razpošiljanji lista ne bo zmešnjav. Stv. 2, 5 in 12 ne moremo nikomur več poslati, ker jih nimamo.
Opraviiištfo „SIot. Gospodarja."
Kedaj bodo gosposke slovenskim strankam slovenski dopisovale?
Mnogo slovenskih občin je sklenolo slovensko uradovati, ter je prosilo e. kr. okrajne glavarje, naj jim slovenski dopisujejo; ali ti se držijo kaj žilavo stare navade, ter dopisujejo, kakor prej, še vedno nemški z malimi izjemki. Slovenci pa smo dobre duše, ter to potrpežljivo prenašamo, mesto da bi se pritožili pri višjih gospodskah, namreč pri deželnem namestniku v Gradci, ali pa celo pri ministru notranjih zadev na Dunaji, kateri bi gotovo podučil okrajne glavarje, kako morajo z nami občevati ker to sami nečejo znati.
Ko so 20. junija 1880 dr. Šuc in drugi slovenski poslanci v deželnem zboru v Gradci namestnika vprašali, ali hoče vlada za to skrbeti, da se bo s strankami slovenske narodnosti v uradu ustno in pismeno slovenski občevalo, odgovoril je ta, da mu je v teku 10 let samo eden slučaj znan, da je od političnega upravnega urada t. j. od okrajnega glavarja, stranka na slovensko ulogo dobila nemšk odlok, da pa se je okrajnemu glavarju takoj zapove-dalo, naj se ravna po obstoječih predpisih.
Toraj samo enkrat se je stranka pritožila pri namestništvu proti nemškemu dopisu. Okrajni glavarji dobro znajo, kako potrpežljive duše smo mi. Oni dobro vejo, da se mi ne bodemo pri višjih gospodskah pritožiti, za to se pa pogosto ne brigajo niti za obstoječe predpise in naredbe, ki jim velevajo, da nam morajo slo-
vensko dopisovati, niti za naše prošnje, naj nam ne pošiljajo nemških dopisov, ker jih ne razumemo.
Ko je grof Taaffe minister postal, obljubil je, da bode skrbel, da bode tudi vSlovenec dobival slovenske dopise od gospodske, Ceh češke itd. Marsikateri se je toraj vže čudil, kako je to, da je še vedno vse pri starem, da gospodske nečejo še sploh o slovenščini nič prav čuti. Ali to smo mi sami krivi, ker se ne pritožimo pri višjih gospodskah.
Kaj je minister Taaife letos o. marca v državnem zboru odgovoril rusinskemu poslancu Kulačkovskemu, ko je tožil, da rusinskim kmetom še sploh pošiljajo okrajni glavarji dopise v jeziku, katerega kmetje ne razumejo? Rekel je: „Če je to resen, moram to jako obžalovati, in zatrjujem, da bom vse storil, kar je meni storiti mogoče, da se to ne bode tfeč godilo. Jaz bi le prosil, naj se mi posamezni slučaji, v katerih politične oblasti ravnopravnost žalijo, naznanijo; kajti dokler se mi posamezni slučaji ne naznanijo, tega ne morem verjeti. Jaz moram za to skrbeti, da se postave in naredbe izvršujejo".
Dozdaj se še toraj nikdo ni pri njem pritožil, da se mu pošiljajo dopisi od gospodsk v jeziku, katerega ne razume. Se verjeti ne more, da bi^se to res godilo.
Ce hočemo, da se bo to odpravilo in se z nami ravnalo, kar je prav, morali bodemo tako tako le postopati:
Slovenski župani, šolski sveti itd., ki dobijo od okrajnih glavarjev nemšk dopis, naj ga pošljejo nazaj s prošnjo, da se jim to v slovenskem jeziku pošlje. Okrajni glavar bode jim zdaj posljal slovenski, ali pa jim pisal, da morajo nemškega vzprejeti, ali pa se naj, če jim to ni prav. pri višjej gospodski pritožijo v 8 ali 14 dneh. Zdaj treba v teh dneh pritožbo napisati, v katerej se pove, da okrajni glavar neče slovenski dopisovati, ampak sili z nemškimi dopisi. Pritožba se pošlje namestniku, in
če ta ne bi okrajnemu glavarju zapovedal, naj slovenski dopisuje, pa ministru.
Take pritožbe ali takega rekurza pa ne zna vsak predstojnik sam napraviti. Naj se to-raj mahom obrne na odbor „Slovenskega društva" v Mariboru. V odboru tega društva so možje, ki poznajo postave, in bodo jim radi napravili pritožbo ali rekurz in sicer zastonj, kajti „Slovensko društvo" ima namen, da brani narodne in državljanske pravice slovenskega naroda.
Ce se ne bomo pritožili, ne bomo nič dosegli. Mi ne smemo misliti, kaj bomo se sami pritoževali, saj smo slovenske poslance volili, da se oni za nas potegnejo. Naši poslanci resen storijo, kar morejo, in tisti, ki „Slovenskega Gospodarja" štejejo, vejo kako so se vže za nas potegovali. Ali tedaj vstanejo drugi, nemški poslanci, kakor celjski Foregger, ali mariborski Schmiderer, ali Hackelberg ali Carneri, rekoč, da ni res, kar so naši poslanci pravili. Kajti slovensko ljudstvo neče, da bi se mu slovenski dopisovalo, temuč terja, naj se mu nemški dopisuje; ali pa, da so pritožbe slovenskih poslancev prazne čenče, kajti gospodske se ravnajo po predpisih in postavah, ter dopisujejo in odgovarjajo Slovencem slovenski. Za to se pa tudi nikdo pri namestniku ali pa pri ministru ne pritožuje. I ker se res nikdo pri ministru ne pritoži, jim ta verje ter si misli, da je gotovo vse v redu, da se nam gotovo krivica ne godi, ker smo tiho in se ne pritožujemo.
Zatoraj pa se moramo pritoževati, da bo minister zvedel, kako nas mučijo z nam nerazumljivo nemščino. On bo nam potem vže pomagal, in stopil tistim okrajnim glavarjem, ki ne-čejo o slovenščini nič čuti, na prste, da bodo morali Slovencem slovenski dopisovati. I. D.
Gospodarske stvari.
Kako spoznati ali je krava breja ali ne.
Pri kravah se pogosto opazi, da se 3 — 6 mesecev po ubrejenji zopet pojajo in da se vsled tega zopet k biku spuščajo. Marsikteri kmetovalec potem svojo kravo proda kot debelo in težko in izmolženo. S tem si pa sebi in mesarju mnogo škode naredi. Mesarju ker kupi prav za prav le kumerno ne pa debelo kravo, kajti tele v kravjem telesu zavira odebeljenje krave, ker vso boljšo hrano na se vleče. Ce se pa taka krava drugemu kmetovalcu proda, nakloni prodajavec sebi na kvar kupcu proti svoji volji velik liasek, ker mu dober kup kupljena krava pred časom tele povrže.
Dobro znamenje breje krave je skušnja z mlekom. Z brejastjo kravino se tudi njeno mleko spremeni. Mleko postane težje in je tudi
drugače kemične sostave. Najprostejša skušnja je v steklenici vode, v ktero se z majhno žli-čico mleka kane, vendar tako, da se mleko od roba steklenice v vodo odteka. Mleko breje krave se najprej na dno steklenice pogrezue in se potem polagoma zopet na vrh vzdiga in z vodo pomeša. Mleko krave pa, ki je na novi dojbi, kakor tukaj pri nas pravimo, se brž zgoraj z vodo pomeša in se ne pogreza na dno, da bi se ne prej z zgornjo vodo ne pomešalo.
Grahov žužek.
Najbolj zanesljiv pomoček tega škodljivca se znebiti je, da se brž ko se je grah pospravil v grahu samem vgonobi. Praša se le kako se najprej to more zgoditi. Kakor so najnovejše skušbe pokazale, gorkota ni popolno zanesljivo sredstvo grahove žužke vničiti.
Kaljivna moč grahova pri temperaturi od 52 — 53° C. že trpi škodo med tem. ko žužku taka vročina še ne gre do živega. Nasproti temu pa ga žvepleni ogljenec gotovo vsmrti. Najbolj prosti način ga vsmrtiti je pa tale: Vzame se na kilogram graha blizo za dve žlici žveplenega ogljenca. poškropi se ž njim grah, ki se je potem v posodo djal, ki se da zračno trdno zapreti. Ta posoda se potem postavi na mesto, na kterem je 25 — 30° C toplote in se pusti tukaj par dni stati. Ko se posoda odpre, se najdejo žužki vsi mrtvi. Trohica več ali manj žveplenega ogeljca nič ne de. Opomniti je treba, da je žvepleni ogljec razpuhtljiv in če se ga preveč razpuhti se more vneti. Pa ne sme se misliti, da bode grah popolnoma brez žužkov, če se vsmrtijo. Ce tega ne store vsi sosedje, priletijo žužki iz sosednjih njiv in po-lože jajčica v stročje grahovo oziroma v grah. Ce se hoče, da se kteri kraj tega žužka do čista osnaži, mora se uičevanje splošno goditi. Žužek v grašjem zrnu do polne zrelosti vzraste in se po žetvi, ko je grašje zrno že trdo, nobenega zrna ne loti. Spomladi izleze iz graha ali še v kašti ali pa že na njivi, da se potem pari in ko grah cvete v cvetke jajčeka zaleže.
Pivne tropine so živinska krma, ki ima obilo gnjilca v sebi toraj ravno tistih snovi, iz kterih se najbolj mleko in meso v živalskem telesu napravlja Pokladajo se toraj goveji živini in konjem z velikim pridom. Vendar pa je skrbno paziti na to, da tropine niso slcisane ali celo plesnjive, kar more živini zelo nevarno postati.
Kako podgane preganjati. Nekteri se poslužujejo katranovca, da z njim te nadležne škodljivce preganjajo. Nalijc se ga namreč po luknjali, po kterih najbolj podgane sem ter tje švigajo, da si s katranovcem kožuh zamažejo, kar jim je tako zoperno, da se rajši iz takega kraja drugam preselijo, kjer se jim ni take za-mazbe bati.
Konjerejsko društvo izda letos 4585 fl. za premiranje konj, za podučne svrhe 450 fl., za list „Pferdeziicliter" 600 fl., za pospeševanje konjerejstva 1010, razne stroške 1970 fl. Lani se je od 689 na 10 štacijah pripeljanih konj premiralo 243, za kar se je izdalo 4024 fl. Letos bode premiranje konj v Žavci, Mariboru in Ljutomeru s konjskimi dirkami vred.
Goveja kuga prikazala je se na Kranjskem v srenji Podvenskej kočevskega glavarstva tik meje hrvatske in je ^vvažanje goved iz omenjenega glavarstva na Štajersko prepovedano.
Sejini. 9. aprila Dobova, Središče, 10. apr. Koprivnica, 11. aprila Sevnica, sv. Peter pod sv. gorami, 12. aprila Gradec, 14. aprila Zdole.
Dopisi.
Od Ptujske gore. (Občinske volitve) so sklenjene, večina izvoljenih ima našo zaupanje, ker so mirni pošteni ljudje, zvesti Slovenci in dobri kristijani, in bodo gotovo za blagor in korist občine skrbeli. Vender moramo v zadnjem trenotku še sledečo željo izgovoriti, in jo izvoljenim gorko priporočati. Kdor razmere na Gori pozna, mora priznati veliko potrebo, da se v naš razburjeni kraj zopet mir vrne, ker taka svaja le škodi. Mi tedaj svetujemo novim občinskim odbornikom: izvolite si za župana mirnega, poštenega moža, dobrega kristijana, potem naj bode mož naše krvi, t. j. naj bo zvesti Slovenec, ker sramota bi bila za nas, ako bi nam kdo očital, da ni na domačih tleh taki mož zrasel, kteri bi vreden bil, naš župan biti, da bi mi drugemu več zaupali, kakor svojemu rojaku, ktori se je med nami rodil, in kteri je od malih nog vse naše veselje, pa tudi vse naše ne volje z jaami delil. Mi imamo taka moža dva, to sta Štefan Kosiše in Kozoderc. Mi v tem nečemo izreči, da ovi drugi nebi poštenjaki bili, Bog ne daj ; ali župan zamore le eden biti, vsi drugi so njegovi svetovalci. Kosiše in Kozoderc sta vže bolj priletna moža, hladne krvi. in bota gotovo za to skrbela, da bode pri nas zopet krščanski mir vladal. Prosite tedaj Štefana Kosiše-ta, naj toto breme na se vzame, — saj to ni nikaka slast, župan biti, ampak breme, prosite ga, naj bo naš oča ; in če on nebi hotel biti, prosite Kozoderc-a, naj on občinsko gospodarstvo v roke vzame, to bode za celo občino dobro. Bog pomozi!
Iz šaleške doline. (Volitve v okrajni) šoštanjski postale bi lahko osodepolne za narodno stranko. Nemškutarji napeli so vse sile, da bi zmagali. Pri velikem posestvu se jim je to vsled prevelike malomarnosti narodnjakov v resnici tudi posrečilo. Imeli so pa tudi dobrega zaveznika, namreč jezične babe, kajti znan šoštanjski narodnjak dejal je: ako narodno volim,
me babe preženejo! In volil je nemčurja iz strahu pred babami. Strašiti se par ojstrih babjih jezikov, ter radi^ tega voliti nemškutarja — je vendar preveč. Če je pa imel tudi kako osobno mržnjo do narodnih kandidatov, naj pomisli, da to ne gre za osobnosti, ampak za stvar. Naj si bode kandidat najhujši osobni nasprotnik, pri tem se rodoljubno srce ne sme umikati, ne radovoljno uho nastaviti zakletim našim sovražnikom, ampak stati mora, kakor skala za sveto našo narodno reč. S tem kaže mož, da je jeklen, da je čist značaj. Upamo, da vprihodnje omenjeni gospod se ne bode več dal na tak način zapeljati, ter da bode, kakor popred tako tudi zanaprej krepko se za domovino našo potezal. Naši „Germani" hočejo po izgledu Celjanov, Slovenjogradčaaov itd. imeti tudi svoj nemški „Schulverein". Privandrani Kranjec, ki čuje ne ime Wagner, nabira s posebno navdušenostjo podpise za omenjeno veliko nemško društvo. Nabral jih je neki vže okoli 50. Kristijan Kern, katerega slavna naša duhovščina še zmiraj velikodušno podpira, mu je najboljši sodelavec. Slovenec — mirna duša ne zine k temu početju ne črne, ne bele. Kaj še! On je tako dober, da gre k temu svojemu sovražniku še potrebne reči kupovat. On mu nosi denar, da ta leži proti njemu rogovili in razsaja! Ne pomisli, da sovražniku v roko orožje tiščati je vendar najbolj nespametno! Slovenski okoličani! bodite vendar enkrat previdni in popustite to za vas pogubonosno malomarnost. Okrepite se, ter ne nosite več svojih žuljevih krajcarjev najhujšim sovražnikom! Kupujte rajši pri domačinih ali vsaj pri takih, ki Slovencem nijso ravno nasprotni ! Videli bodete, kako hitro bodo potihnili, kako naglo jim bode greben upadel. Ako jih že Bismarkova Nemčija tako vleče na sebe, naj idejo k nji, srečen jim pot, solz gotovo ne bodemo točili za njimi. Dokler so pa pri nas, gledati moramo, da nas ne dobijo pod se, ter nam ne onesnažijo, lepo našo slovensko zemljo !
Opazovač.
Iz Dobrne. (Maslo nemškutarske omike.) Celjski „lisjak" ali po krivem „Kmet-ski prijatelj" imenovan je v zadnji številki ponatisnil neko poročilo o dosedanjem delovanji tukajšnje podpodružnice kmetijske družbe, poročilo, katero sem kot ud imenovane družbe bil priobčil v družbinem glasilu „Landbote". S prestavljenim dopisom je tudi moj podpis prišel v glavni list lisjakov, in sicer po zvijači, ker „Prijatelj" ni povedal, da si je dopis skoval po drugem časopisu, pač pa je še v svojo pokvečeno prestavo vtaknil celo besede, katere naj kažejo, da sem jaz „dopisnik temu listu" t. j. „lisjaku", a to seveda ni resnica. Vodstvo kmetijske družbe v Gradci si je že razgledalo naznanjeno maslo nemškutarske omike.	M. Karba.
Od sv. Ane v Slov. goricah. (Slovenci, pazka!) Kako sedaj nemškutarji s Slovenci ravnajo, to je žalostno. Deco nam v šoli po sili ponemčujejo; ne učijo nje pametno nemški, ampak tako, da se slovenščina in drugi potrebni nauki zanemarjajo; v to svrho stavijo tu in tam takšnih ponemčevalnic; glavni steber jim je prusko-nemški „Schulverein". V št. 6 „Slov. Gosp." beremo dopis od sv. Benedikta „da so nekdaj posebno pri sv. Ani nemščino v glavo tlačili". A da bi Slovence tukaj leži premagali, nameravajo novo — šolo zaphati občini Sitan-ci; vendar župani v okolici se bojda močno ustavljajo, vedoči, kako drago so jih stale farne šole. Dobro, izvrstno! Menda ima tudi tukaj „Schulverein" svoj nepotrebni nos! A slišimo takšnih neumnosti o tej šoli, da se more vsak pošten človek smejati, osobito Slovenec. Da bi si leži novih šol zmoledovali, trosijo po svetu same laži. K županom je prišlo črno na belem, koliko da imajo otroci od ene in druge hiše k farni šoli pri sv. Ani. Posestniki tik cerkve, imajoči komaj nekaj minut, imajo zaračunjenih po 15—20 minut, a eni, oddaljeni od cerkve po četrt ure je bilo črno na belem po 3/i do 1 ure. To so takšne nemškutarske laži, da se jim vsi smejimo. Proč s tem, ne nalagajmo si novih bremen. Bodimo zadovoljni s farnimi šolami! Da pa bi nemškutarjem pri sv. Aui vendarle ne odlenkalo, se močno skrbijo, in pošiljajo in po-sojujejo v našo faro svoje evangelije — „Ta-gespošto" in to celo mladim fantom, da bi tem hujši nemškutarji postali! Grdo! Zatoraj pazka!
Sovražnik Judažev. Iz Rogačkega okraj a (Vreme, 1 i s j a-kovci.) Letošnje vremsko prerokovanje o sušci se je skoro podvojilo, ker ni samo z repom ali z glavo zmajal, temveč je bil, in lomastil okoli sebe od kraja blizu konca tako serdito, da si kmet skoro nič opraviti ni mogel. Ker nam dragi čas tako brez vsega prida odhaja, jelo nas je vendar skrbeti, kaj bo z jarino, vino-graško rezjo in kopjo! Pa mili Bog nas se je usmilil, ter nam vže podaril par lepih dni, kateri nam znajo zaceliti poprejšno zamudo. Imamo pa še drago vreme namreč: Gospodarsko-politično in narodno. Katero se nam tudi rado spreminja. No, slabo gospodarsko stanje naše zakrivile so mnogovrstne vjime, kakor pogoste toče, mraz, in druge nesreče, kakor lahkomiselna zapravljivost, nepotrebne in dostikrat krivične tožbe, katere sploh kažejo premalo ljubezni do bližnjega in preveliko do samega sebe in več takih in enakih nezgod, katerih na tem malem prostoru ne moremo vseh navesti. — Volitve za občinske zastope so se že vršile, deloma še se bojo. Nekatere občine začele so vendar enkrat slovenski uradovati, a okrajno glavarstvo odpisuje nemški. Na noge toraj župani slovenski, začnite pri sebi najpoprej in tako
bote pokazali, da ste v resnici Slovenci in če bodete obče zahtevali slovenskih dopisov tudi dobivali jih bote. Da pa tudi celjski kmetski krivi „prijatelj" našega okraja ni preziral, je lehko verjetno, pa kakor po drugod, potrkal je tudi tukaj le na vrata nemškutarjev m nem-čurjev v Rogači in na Slatini. Kar je c. kr.
uradnikvo, se je menda samo gospod.....tako
ponižal, ponujati med ljudi tako malovredno blago. Izmed tržanov je pa tako, kjer je „šul-verajn" tam tudi lisjak velja. V Slatini se ve da tudi ni brez nja, a tu strada, ker ne upa redno na svoj plen. Za zdaj konec, samo tisti tri možakarji, če onega ne vštejemo, ki bi slo-bodno robec na glavi nosil, ki še hočejo kot katoličani veljati, se slobodno sramujejo s takim grdim listom stopati na dan; če pa bi to vendar še dalje delali, objavimo jih imena.
Narodnjak.
Stonjci pod Ptujem. (Sila z novim šolskim poslopjem — g. Herman.) Pri sv. Marku plačujemo od šolske sobe najem 80 fl. drva stojijo okoli 80 fl. potem snaženje itd., vse mora plačeno biti, učitelja pa ni! Otroci čepijo doma, naučijo se malo ali nič. Vendar je slav. c. k. deželni šolski svet naše Stojnce izobčil iz Markovske šole; naj si kupijo ali postavijo lastno šolsko poslopje, ker ne smejo svojih otrok tjekaj — kakor do sedaj 60 let — več v šolo pošiljati. Ta občina je siromašna, zadolžena: vsled večkratne toče in lanske po-vodnji, vsled (v kratkih letih 3kratnega) strašnega požara. In ta bi si naj lastni šolski grad stavila za 5000 fl. — potem pa še sak splela, da učitelja vlovi; kajti če učitelja pri sv. Marku ne moremo dobiti, bo tudi naše šolsko poslopje prazno stalo, a posestva bi se nam prodavala za plačevanje k šoli, ker gotovine nima nobeden. Sedaj se bomo našega slavnega deželnega in državnega poslanca M. Hermana morali poprijeti, naj nam bar nekaj v zmotnjavi pomaga. Prošnjo v ti zadevi bomo skoro poslali, naj nam pomagajo g. Herman iz teh zadreg saj z dobrim svetom.
Iz Braslovč. (Narodnjaki.) Nova volitev občinskega zastopa naravnana je na 13. dan t. m. in je torej pred durmi! O važnosti občinskih volitev govoriti, bilo bi odveč; vsakemu narodnjaku in sploh bistro mislečemu občanu je dobro znano, koliko važnega pomena so občinske volitve ne samo v narodnem oziru, temveč koliko gmotnih, v življenje vsakega posameznika segajočih vprašanj spada v področje občinskega odbora. Priporočati nove može za občinski odbor, bilo bi brez potrebe. Vsakemu volilcu je iz lastnega prepričanja znano, da je sedajni občinski odbor naroden i nam Slovencem vseskozi pravičen. Zato uživa pa tudi občno zaupanje, čeravno si neka nemčurska svojad na vso moč prizadeva ter uporablja vsako še tako nesramno
sredstvo, da bi navdušila ljudstvo za uničenje narodne stvari, katera se je zadnja tri leta pod sedajnim občinskim odborom tako krepko raz-cvitala. Na čelu tej svojadi je znani klobučar-ski mojster in bivši župan, sicer rodom Slovenec, a žalibog sovražnik vsega, kar zamore služiti v narodni prospeb. Po njegovem mnenji naj bi bila naša šola nemška, občinsko uradovanje nemško, in Bog si ga vedi kaj še vse nemško. Pa oglejmo si možaka še v društvenem oziru: Mej časom 'svojega županovanja tiral je pred sodnijo več ko 12 oseb, zgoli zarad osebnih, po njem prouzročenih prepirov. In če se konečno ozremo na gmotno stališče, katerega je on kot župan občini nasproti zavzemal, vidimo žalibog, da je moral pozneje — ko so se njegovi računi na tanjko pregledali — povrniti občini znatno svoto denarjev. No, in takšen človek se predrzne, še upati in celo nagovarjati, da bi ga še volili? — Smešno! Kaj pa njegov pajdaš, tisti zloglasni „dichter", kateri je bil zadnjič v „Slovenskem Gospodarji" tako neusmiljeno pohvaljen ? Ta pa od samega dolgega časa, ker nima druzega opravka, zlaga baje vedno neumne pesni o narodnih poštenjakih, hoteč s tem pokazati svojo modrost za kakšno častno mesto v občinkih opravilih. Sicer pa je škoda za čas, o tem stvoru kaj več omenjati, ker je itak toliko uničen, da ne more kaj škodovati. Opozarjamo samo na to, da zahteva čast vsakega narodnjaka, da se takšnih narodnih „dvoživk" ogiblje, da se pa udeleži volitve. Torej narodnjaki, le k volitvi! Cim več volilcev, tim sijajnejša zmaga.
Več narodnjakov.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Slovensko društvo je s svojim zadnjim zborovanjem v Soštanji vse nemčurje in liberalce štajerske iznemirilo. Na vse strani lažejo in obrekujejo |,in svetu zater-jujejo, da je društvo brez vsega pomena. No, zakaj se pa toraj toliko jezite in ujedate? Društvo je bilo potrebno in delalo bode neumorno naprej. Slišati je, da je tirjanje slovenskih pa-ralelk in slovenskega učnega jezika na učiteljišči v Mariboru posebno v Gradci zasmrdelo. Verujemo. Tam še vedno čepijo tisti čuki, kateri mislijo, da nemštvo kedaj pogoltne vse Slovence. — Državni zbor prične denes svoje zborovanje ; šolska postava pride v pondeljek na dnevni red. — Volitve za mestni zastop Ljubljanski bodo 16. 17. in 19. aprila: iz volilnega zapisnika je 60 nemških penzijonistov izbacnje-nih; toti dedovje so vsi nekdaj iz Gradca, kder še sedaj denarje vzdigujejo in občinske doklade plačujejo, nalašč se preselili v Ljubljano, da pomnožijo število nemčurjev in pri volitvah pomagajo. No, sedaj je temu konec storjen. Nem-
čurji se silno jezijo, še bolje pa sramujejo, ker je tolika zvijača prišla na dan. — Na Oger-skem so ljudje silno razburjeni, zlasti magjar-ski: Jurij plem. Majlath. najvišji sodnik, 701etni starček, bil je v lastnej palači v Budimpešti od tolovajev sred noči napaden, zadrgnen in izropan, jezik so mu iztrgali in usta zamašili. Morivci so skoz okno se po vrvici spustili na tla in všli. Pravijo, da je prejšnji hlapec Spon-ga v porazumljenji hišnega husarja Brešča ubil Majlatha. Brešec je zaprt, Sponga pa je všel.
V	Karpatah je zapalo veliko snega, ki sedaj kopni in močno napenja ogerske reke, da so bojijo povodnji. — Hrvatje dalmatinski so silno hudi, da jim tlačijo nemščino v višje urade, in jim tudi iz Maribora došli g. Pavič ne ugaja, ker ne zna prav hrvatski.
Vnanje države. Nemški cesar Viljelm boleha tako, da je večjidel v postelji. Bismark hoče vvažanie tujega lesa na Nemško zabra-niti zlasti hrastovih dog. To pa Nemcem ni po volji, ker nimajo doma zadosti hrastja in poslanci se močno upirajo Bisrnarku. — Ruski car poda se meseca maja h kronanju v Moskvo. Tje pričakujejo mnogo tujih gostov, med temi je tudi greški kralj, črnogorski in bolgarski knez, nadvojvoda Kari Ludvik, princ Kari pruski in princ Waldemar danski in bržčas tudi kralj perzijski. Železnico v Sibirijo pričnejo še letos staviti. — Rumuni nameravajo kanal skopati od Črne^vode do Kustendža in tako Donav napeljati v Črno morje; za ladije iz Donava do Carigrada bi se pot skrčila za 500 kilometrov in vsi prepiri zavoljo ustja sedanjega Donavskega v črno morje bili bi končani. — Srbski ministri so starega nadškofa odstavili in na mesto njegovo bil je izvoljen Mraovič. Posve-čenje škofovsko mu podeli Karlovački patrijarh. To je Srbe precej razžalilo. Sploh pa kralj Milan ni nič priljubljen in mogoče, da bode izgnan. — Črnogorci in Albanezi so se zopet zgrabili na Skadarskem jezeru v ladijah; Albanezi bili so tepeni. — Greki začnejo železnice staviti, 12 milijonov hočejo v to svrho porabiti. — Turški sultan je v Libanon blizu svete dežele poslal Prenka Bib-Dodo, albanskega kneza, za poglavarja. Svet se temu čudi.
V	Albanijo kneza sultan ne pusti domov, a pošlje ga kot svojega namestnika v daljno Azijo. — V južnej Ameriki so Chilenci vendar enkrat mir sklenoli z nesrečnimi Peruvijanci!
Za poduk in kratek čas.
Miramar.
„Človek že po svoji naravi hoče vedno več zvedeti", glasi se oni znameti stavek, s katerim pričenja svojo metafiziko modri Aristotelj, katerega izreki so zakoni. Da ustrežem temu
notranjemu nagonu, peljem se v četrtek 13. fe-bruarija, ko je popoldansko solnce toplo sijalo z vedrega neba, za morskim obrežjem po tesno-ozki, skalam in morju se silo odvzeti cesti proti gradu Miramar, ki je bleskosijajen biser ponosne Adrije. Samotno pa veličastno se vzdiga iz sinjih adrijanskih valov to čarodejno bivališče nadvojvode Ferdinanda Maksa, toli nesrečnega cesarja Mehikanskega. On sam je vstvaril se svojim bistrim duhom to veselo zavetje, kamor se je preselil, ko je zgubil kot guverner ali (leželski poglavar Verono in lepo Lombardijo.
Arhitektonično krasno in umetno ozalj-šano poslopje —• zidano v normanskem zlogu — obdaja širok vrt, v katerem veselo rastejo drevesa, zelišča in cvetljice, katere je nadvojvoda ali sam prinašal iz daljnih krajev, kakor iz Brasilije, ali pa jih je pošiljati ukazal iz južnih dežel. Koder je bila svoj čas pusta goličava, vrste se sedaj senčnati gaji ceder, cipres, akacij, banan in palem in druzih inozemskih cvetek, ki bi moža strokovnjaka silno zanimale, a mene nevedneža so le razveseljevale. Človek bi rad ostal in si postavil šotore v sredi paradiža cvetljic.
Baz griča stoječega v sredi vrta, ponuja se očesu rajsk pogled ua valovito Adrijo in njene obali, ki so kakor zagrajene z mičnimi hišicami in z ličnimi palačami. Videl sem Schon-brun in Laksenburg, gledal prelepe vile v Wild-badsteinu in okolo Soluograda, občudoval sem krasne palače v Rimu in okolo Rima kakor v Napulji in okolo golfa Napuljskega in Bajske-ga, pa skoro mi svet ni tako dopadal, kakor v Miramaru.
Znotraj je gradič okinčan in opravljen še tako, kakor je bil takrat, ko je nadvojvoda Maks nesrečno odjadral za srečo v Mehiko. Pri vhodu na zidu visi razno orožje, prineseno iz tujih dežel, okusno uredjeno in razdeljeno vmes pa velikansko beneško ogledalo.
Po hodnikih stoje ogromne posodve iz ki-neškega in japanskega porcelana, polne ino-stranskih cvetočih rož. Perzijski in arabski tepihi ležč razprostrti po parketih, kakor steklo gladkih. Nadvojvoda je bil mornar — mornar-stvo je bilo življenje jegovega življenja — zato je tudi v gradu soba, polnoma podobna kajiti ali ladijski hišici, v katerej je pridno študiral, pisal in risal s trudom osnovane načrte. V to svojo delavnico je slišal in sliši vsakdo pljuskanje morskih valov, a skozi okno gleda v sobo Trst in luka Tržaška.
V bogati bukvarnici najdeš napis: Me-mento Verona! Nadvojvoda je neki sam rekel: to „memento" — ta „spomni se" berem, kadar se čutim žalostnega, nesrečnega, kajti nesreč-nejši ne morem postati, kakor sem bil: zgubivši Verono in ž njo prelepo Lombardijo.
Sobe, v katerih je bivala jegova sopruga
prenesrečna Šarlota, so olepšane s finim okusom, da bi smel biti v svojej krasoti majhen muzej umetnosti in komforta. V spalnici visi nad posteljo lepa molitvica k angelu varhu:
Angele Dei, qui custos es mei, me tibi commissum pietate superna: custodi, rege, gu-berna. Amen.
V dvorani, za slovesne sprejeme in avdi-jence odločeni, sem čital obilo pomenljivih napisov, ki se lesketajo na umetno-izrezljanem in bogato pozlačenem stropu in po zidu, odetem z dragocenimi zagrinjali. Tu opominja eden izrek na previdnost: Saepe siib dulci melle, ve-nena latent. — Gostokrat je pod sladkim medom strup zakrit. Drugi povdarja: Vivitur in-genio, caetera mortis erunt — Živiš le po duhu, drugo smrti zapade. Tretji svetuje: Leve sit, quod bene fertur^ onus — Lehek je jarm, kte-rega rad nosiš. Četrti dobro karakterizuje svojega vstvarnika Maksa samega, ki se je pravega junaka pokazal v svojej neizrečeni nesreči Fortuna opes auferre, non animum potest — Sreča zamore bogastvo vničiti, a ne poguma. Peti priča o vrlih krepostih nadvojvodovih: Principis est virtus maxima, nosse suos —■ Vladarjeva največja čednost je: poznati svoje. Ah! da bi bil kot cesar Mehikanski kmalu spoznal Mehikance, da bi bil poznal jih nepoštenost in nezvestobo, lahkomišljenost in zvijačnost.
Vsega priporočila so vredne besede, katere sem bral nad tronom z zlatom, srebrom in svilo prepreženim: Si fortuna tonat, caveto mergi, si fortuna iuvat, caveto tolli — če burja buči, glej, da ne utoneš, če se sreča smeji, glej da se ne prevzemeš.
To so modri izreki, katerih resnico je Maks sam skušal in okusil. Dvorano zaljšate dve veliki sliki, katerih edna prestavlja sprejem me-hikanske deputacije, katera je dne 10. aprila 1864. leta došla iz dalnje Amerike v Miramar, da si Maksa izprosi in proglasi svojim cesarjem. Druga predočuje odhod iz Miramara v Mehiko — iz palače v grob.
Za vse dobro in lepo toli vneti in v resnici duhoviti mož je žalostno končal v novem cesarstvu.
Predsednik ljudovlade krvoželni, divji Juarez ga je ukazal — vsem milim prošnjam in vsemu skrbnemu posredovanju vkljub — brez vsmiljenja dne 19. junija 1867. leta ustreliti. Umrl je obžalovan, občudovan in slavljen. Je-govo truplo pak počiva v skupni rakvi cesarske hiše pri očetih kapucinih na Dunaji. In Miramar! to ljubeznjivo bivališče vesele sreče leži danes tiho, samotno, žalostno. Ono je kakor sanj iz prošlosti. Pesen je od kamna in lesa, ki pripoveduje o nagli spremembi posvetne, goljufive sreče. Minoli niso le za Aranjuez lepi dnevi, tudi za Miramar jih ni več, ni jih več za Lakromo.
Ill
Tukaj naj končam svoje popotne spomine, katere bi lehko nategnil še s tem, kar sem videl od Trsta do bele Ljubljane in dalje do Klavdije Celje, ki leži na oglu Savinjske doline, katera je po sodbi mnogo-potujočega Se-bastijana Brunnerja edna najlepših dolinic v Avstriji. Čas je, da se vrnem domov, vsaj sem dolgo stikal in se pomikal po svetu. Pa resnica je, da potovanje mnogo koristi, ker bistri um, ostri pogled, vzvišuje duha, napolnjuje glave z lepimi idejami in srce z blažilnimi čuti. Poleg tega še širi in množi potovanje ljubezen do domovine, ker človek spozna, da je več vredna domača gruda, ko na tujem zlata ruda. Z Bogom torej blagovoljni čitatelj! odpusti, ako te je pri čitanji kedaj grabila nevolja in zgrabila jeza. Ti morebiti porečeš vesel Deo gra-tias! Da je spis končan, a tudi jaz podpišem z veseljem pod njega svršetek GloriaDeo! soseb-no, da mi je sreča na potu vedno mila bila.
Na god sv. Rajmunda Pennafortskega 1879.
M. N.
Smešnica 14. Kmet proda kupcu kobilo. Ko se zopet ž njim snide, vpraša ga, kako da je kaj zadovoljen s kobilo? Nič kaj, odgovori, kupec, poginola mi je. Aj, aj pravi kmet, tega pa pri meni nikdar ni storila.
Razne stvari.
(Sviti i cesar) so ptujskim vojaškim veteranom podarili 50 fl. Vkljub temu pa baje hočejo toti možje zvečinoma Slovenci potegnoti na binkoštno nedeljo z nemčurji in slaviti cesar Jožefovo podobo, ki je bil nemški, ne pa avstrijski cesar.
(Društvu sv. Mohorja) pristopilo je 2000 novih udov.
(Hmelja) bilo je 1. 1881 na Štajerskem zasajenega na 1112 hektarah, vsaka je dala po 144—250 Kilo. Lani je hmelj veljal sprva 200 do 240 gold., pozneje 400 fl. meterski cent. Letos ga bodo veliko zasadili. Za kolje pa posekajo neizrečeno veliko mladih smrek.
(Veselica) celjskega kat. podpor, društva na beio nedeljo bila je vrlo dobro obiskovana in je se izvrstno obnesla. Hvala vsem sodelal-cem, zlasti pevskemu zboru!
(Celjko učiteljsko društvo) je imelo dnes svoje zborovanje. Govorila sta gg. Lopan in Brezovnik.
(V Pilštanji) baje 46°/0 plačujejo davka za občinske potrebe! Sejmi pa dajo časih po 70 H. mestnine.
(Mahrenberški go's. Baumgartner) deliva kot šolski nadzornik robce, ¡15—30 kr. vredne, med deco, učiteljem pa „Ehrengabe" ali Judeževe srebrnike prusko-nemškega šulverajna.
(Žile prereza 1) na vratu si je Pile v Očeslavcih in umrl.
(Slovenščine nesmožen da v. uradnik) v Mariboru je dobil iz uradnice dr. Dominku-ševe slovensko kupno nagodbo pa djal : „Sie müssen schon länger warten, ich kann das nicht lesen, diese Sprache verstehe ich nicht". Ukaz finančnega ministra od 12. marca 1862, števila 12.854 veli, da se imajo takšne vloge „unweigerlich" sprejemati in v istem jeziku rešiti, v katerem se vložijo. Ne dvomimo pa, da bode ova vloga slovenski rešena. Marsikomu bode pa to kažipot, da ima slovenski vedeti, kdor hoče na Slovenskem uradnik biti.
(Poslanca dr. Rad a ja) želijo celjski nemškutarski prvaki v Srbijo in Bolgarijo odpraviti, pa ne bode šel, to naj le verjamejo. Slovenci pa vidimo, kako nesramna svojat se pri nas šopiri in domačine iz domovine izganja, da bi več tujcev in prusakov prostora imelo.
(Kramer Wagner) v Šoštanji je zbob-nal „Ortsgruppe" nemškegn šulverajna, neko v Reichenberg pa v Slov. Bistrici. Reveži se napenjajo, da bodo še pokniti morali.
(Celjski lisjak) poln slovniških kozlov psuje zopet na slovenske domoljube in blato kida na slovenske posojilnice. Nahaja se pa nekde nemško-liberalua posojilnica, ki od „pur-garjev" pobira 6% od „paurov" pa 9 procentov. No, to so lepi kmetski prijatelji! Ali ne?
(Še v „klošter" šel) bo celjski Glan-tschniggg, saj pa tako „brumno" pisari o veli-konočnej aleluji, da je kaj ter maže zelo pobožno nemškutarsko strd liberalnim kmetom slovenskim med zobe. Ti ga pa ližejo, da se jim res moramo smejati.
(Ptujski liberalci) hočejo na binkošt-ni pondeljek razkriti cesar Jožefovo podobo in turnerje od vseh vetrov sveta v gosto povabiti. Slovenci pa nameravajo binkoštni pondeljek sklicati velik ljudski shod. To bode bržčas naj-bolji odgovor veliko-nemškim demonštracijam na slovenskih tleh.
(Ogenj) je baronu Putbonu pri Celji 10 oralov lepega gozda pokončal.
(Celjska „vahterca") je Slovence dol-žila, da so zakrivili oškodovanje cesar Jožefove podobe. Toda zvedelo se je, da je to storil razposajeni paglavec nekega nemškega uradnika. Vsled tega „vahterca" kar molči o tej zadevi.
(Z Dobrne) se nam piše, da je tamošnji Novigrad kupil gosp. Adolf Kogan iz Odese na Ruskem. Dosedanji lastnik, g. Adolf pl. Ley-ritz, bival je ondi od leta 1864, županoval zaporedoma skoz 12 let; bil je dobrotnik cerkvi, šoli, občini, vbožcem. Poročilo pristavlja, da je prodajalec po rodu Nemec, pa pravi Nemec, bil je toraj Slovencem popolnoma pravičen ter je polovičarskim po-sili-nemcem krepko na prste stopal, kedar se je ponudila priložnost potegovati se za pravico.
(ObčinaHardek) nad Ormožem uraduje slovenski, kar je zopet izvoljeni pridni župan g. Fr. Hanželič naznanil c. kr. glavarstvu.
(Sv. Jurij na Pesnici) je dobil žan-darje nastanjene.
(Električno svečavo) je prvi v Mariboru priredil za svoj paromlin pri slovenskej cerkvi g. Scherbaum.
(Ta t je) so v Hotinji vesi konja in brejo kobilo ukradli, 260 fl. vredno, Antonu Lotreku, Jožefa Lobniku v Orehovi vesi (mariborskega okraja) pa vozič in konjsko opravo in mahnoli proti Hrvatskej.
(Pekerskim viničarjem) se baje dunajski Reiser grozi, bržčas le po svojih logarjih in oskrbnikih, da zgubijo službo, če ne dajo dece v šulverajnsko ponemčevalnico. Kolika ljubeznjivost nemčurska!
(Nemškutarski prvaki v Celji) na-pali so v „krompirvachterci" tudi g. dr. Serneca, ker slovenski uraduje. Jih pač jezi, da morajo njegove slovenske vloge brati in se po njih ravnati.
(Pekerski Reiser) daje na Pohorji gozde posekavati.	„
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Rojko 20 fl. (ustn. in letn. dpi.), Košar Ivan 2 fl., Dr. Napotnik 2 fl., Vošnjak 2 fl., Ferk Mat. 1 fl. in Aškerc 1 fl.
Dražbe 16. aprila: dr, Strafella več posestev, 19.000 fl. v Ptuji; 18. aprila: Adelsten v Leskovci 1777 fl. Bistrica, J. Frangež v sp. Polskavi 7165 fl., Bistrica, Mat. Aleksič na Holmu 618 fl. Ormož.
Loterijne številke:
V	Trstu 31. marca 1883: 57, 81, 69, 71, 39.
V	Linci	„	„ 68, 55, 12, 36, 37.
Prihodnje srečkauje: 14. aprila 1883.
Mežnarska-orglarska služba
pri sv. Rupertu nad Laškim z dohodki v prostovoljni pšenični, zmesni, in vinski bernji, ter od fare najetim stanovanjem, je razpisana do 1. majnika t. 1. — Prošniku z dobrimi spri-čali poznanja not se naj oglasijo osebno pri cerkvenem predstojništvu Sv. Ruperta. 1—2
1—3
m o
Lep zidan hram se proda iz proste roke, pri sv. Urbanu blizu Ptuja. Hram je blizu cerkve in ugoden za vsakojako trgovstvo Zraven je tudi lep vrt, sadonosuik, gorica in log. — Več se poizve pri Jož. Reišlnu pri sv. Urbanir pri Ptuji. Pošta: St. Urban. Pettau.)
Nadučiteljska služba.
Na dvorazredni IV. plačilni vrsti stoječi ljudski šoli pri Malejnedelji je od 1. novembra t. 1. nadučiteljska služba razpisana.
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni prositelji, naj vložijo svoje prošnje do konca maja t. 1. pri krajnem šolskem svetu pri Malejnedelji.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru
dne 23. marca 1883. 2—2	Wretl#e«lnifi.
3—3
Hišne orgije
v okusni omari, še celo nove, so na prodaj. Več naj se pozve pri gospodu
«T. Skaniljiči,
organistu pri sv. Benediktu v Slov. gor.
riprska
pri sv. Jeder ti nad Laškim trgom z dobrimi dohodki in prostim stanovanjem je do 1. maja t. 1. razpisana. — Prošniki naj pošljejo svoja spričala župnijskemu uradu pri sv. Jeder ti (Ttiffer.)	3—3
Semena
2—2
za vrte, polja in travnike
za čijih dobroto je dovolj poroštva prodava
Grof Henrik Attemsova semenorejska štacija St. Peter pri Gradci
Ceniki se, ako kdo želi, pošljejo brezplačno
E
1T Malem
X

njiv. tiram stoji ^cerkve, in je tudi za kramarijo ugoden. M
>X	Dr- Gregorič w
V an-.ijS.
3