ribaj n via ki četrtek in veljd i }'oa turno vred oi v Mariboru s poiiljanjern na dom □a celo leto ■ 3 ti, B pol ktft . 1 11, SOk, , v, - , -fi.aok. Biče pošiljanji na dom zr celo lat j , -i ti, 6 ti k. „ pol leta , 1 A.gDk. , J; „ , — ti, VOk. Poflfirner.il i Liatl eo d pilijo pri knjigam N(jv:ikn un velikem trgu zu. a k. SLOVENSKI Poduči voh list za slovensko ljudstvo. -Nflrcinitio sprejema vred-niitvo v Maribora. ({okopi i i ce ne vračaj o> neplačani liiti ne prijemajo. Oznanila se prijeunijo, plits vrrtico je 10 k. in asa kolek 30 k. .Poduk v gospodarstvu lioguli debelo." Štv. 53, V Mariboru Si. decembra 1868. Tečaj II. Vabili© na naročbo. Z tem listom se konSo drugi teCaj „Slov. Gosp.". Pri ti priliki ponavljamo Se enkrat prošnjo, naj nas rodoljubi z obilno naroibo podpirajo, ker bode prihodu o leto za lesoreze več stro&kov. Še enkrat izrekamo srčno zahvalo vsem našim dosedajnira prijateljem in podpornikom, ki so 0*3 prve dve leti duševno in materialno tako krepko podpirali. VredniStvo. 18 68 ua starega leta den. Dnes snamemo koledarček 1. 1869. raz stene, kderje visel celo blaženo leto. Denemo ga v stran, v tnarsikteri hiši ga pripnejo k dolgi vrsti že doslnženih koledarček o v, ki visi kot malo cenjena roba, le takrat ga v roke vzemejo, kedar je treba oslabelemu spominu v pomoč priti. Malo cenjena roba, kajti zato, kar je bilo, [¡¡kdor nič ne da. Vendar ni j še hočemo tudi enkrat, predan koledarček denemo v stran, gavmke vzeti in premetavati lisleke, ki kažejo čas preteklega leta in se spominjati, kaj nam je bilo leto, ki dnes mine v morje večnosti, hočemo v kratkem pregledati črte, ki smo si jih načrtali v tek« doteklega leta. Naj globljeje nam v srcc segajo spomini, ki so navezani na našo lastno hišo. In kdo ne bi imel v lastni hiši iz tega leta veselih ali žalostnih spominov? Življenje ni brez spremembe, Videli smo h ono bišo nrcčm> nevesto spremljati pred oltur, doni še nam po ušesih veseli buk in godbn in strel, nkinčane svatovce so ac že dolgo časa apreoblekle in nevesta skrbljiva ¿ena vie kolovrat a tiče, ta dogodim letošnjega leta pa ostane v koledarček 11 te hiše zavedno rudeče podčrtana. Tudi smo videli krut ali pogreb ali hudo hotenje, srečo ali nesrečo v gospodarstvu, vsak posameznik ima svoje vesele aH žalostne spomine v tem preteklem letu. Tolta javnost p ruša le po narodnih in dTŽavnib sporni nih, ker človek je ud človeštva, je ud države,, je ud naroda, zanimiva nas tedaj današnji den tudi v pratiko ali koledar ček pogledati in sc prašati, koji spomini nas vežejo na letošnje leto, za koliko je prišlo človeštvo naprej ali nazaj, kako država, kako naš narod sloveuski, z drugimi besedami kaj se je to leto na svetu imenitnega zgodilo, kaj v naši državi kaj med našim ljubljenim mtrod on slovenskim 'i Kaj bi rekli, da gre človeštvo naprej. Imele so v Pctro-gradu države slmd in so odločile, da pri pri hodnih vojskah nočejo več rabiti takih ustrojev, ki nsmrlijo ua eden strel množino vojakov. To bi bila stopnja naprej. Po Španski revoluciji, ki je kraljico iz prestola pregnala, se je izreklo da od onega dne naprej v s p a n s ki h naselbinah rojeni su-zenski otroki postanejo vsi svobodni. To je tudi spomin, ki znači napredek Človeštvu. Na Angleškem je vsloci novo volitve Gladstoue stopil na državno kormilo, iu pričakuje so, da pridejo po njegovem uplivu stiskani hčani do svojih pravie. Ravno tako se smo volitev Graut-a '¿a prvosednika severo-amerikauBke republike Šteti med vesele dogodke, kajti od njega so pričakuje sprava z južnimi državami in da še suinost popolnoma odpravi. Kuska drsava se je zdalno razžirila po Aziji, pot se odpira blizo do Indije po suhem, turško gnezdo se razdira, železnice iu omika se širijo do tje med narode, ki 30 se dotlej še med divje šteli. Mcd žalostne svetovne dogodke moramo šteti veliki potres v Ameriki, krvalltje na Kreti, umor Srbskega kujeza Mihajla. Kaj pa se je v naši Avstrijski državi to leto posebno imenitnega zgodilo? Pod kormilom novega čislaj lanskega ministerstva smo dobili, tele imenitno postave; 1. Zakonsko postavo, ki dovoljuje sklepanje m ločitev zakonov po državljanskih postavah in v sili se sklepa tod i brez crkvene poroke. i. ¡3o)*ko postavo, ki duhovščini upliv do Me metijša. a. Med verska postava, ki vse v državi pri poznane vero imenuje ravnopravne. t. Odvetništvo alt advokacija je pogojema prosta. 5. Novo vojaško postavo, ki vojake pomnoži in še prida deželno hrambo iu črno vojsko. Na dolgu nam je pustilo to leto posebno izvrSilno postavo g. 1porotnice, pro-membo kazenske postave. Cislajtanski zbor je zboroval brez Čeških poslancov. V Transi ajlanskem zboru v Pesti HB je dovršila zveza ali v Ur -vaškem smilila podvržha Irojedne kraljeviue pod Ogcrsko krouo> toda brez Dalmacije \ so še ne ve, gre li v Cis- ali Trauslaj-tauijo. Sklcnola seje narodno postava, pa no po godu uema. djarskim narodom, ampak Srhi, Slovaki, Rusi ni, Romuni, Nemci se čutijo tlačene. Avstrijske države naslov se odslej glasi r avstrijsko-oger-ska jlržnvn. Drugi posebni dogodki t. I. no bili izjemni stan na Češkem. Oeakegu deželnega zbora Ccski poslanci niso obiskali, posebno d osti obsojenih vredni kov na Oeskcm, nesreča na zeicžnici v Horovieah in v solnijab v Velički, Kaj pa smemo mi Slovenci na starega leta deti reEi V Kleri spomini naj vežejo na siaro leto 1869? Recimo, naše sv. Mohorsko društvo jo iinelo n.id 10 tisofi udov. Okoli Trsta se jo napravilo u novih čituluic, osnovalo so je v Ljubljani politično društvo za hrambo narodnih pravic, imeli ^mo tabore v Ljutomera, Žalcu iu Šernpasn, dijaški in učiteljski zbor v Ljubljani. Ideja za zoditjenje rseh Slovencev se je živo izrekalaf nad 100 prošenj je prišlo v tem smislu v Gradec. Vdeležiit smo se pri polaganju temeljnega kamna za narodno gledišče v Pragi po dr. Vožnja ko, na svet jo slopil politični časnik „Slovenski Narod"; smemo zadovoljni biti, dasl nismo brez neljubih spominov. Iz sredino naše je bil pri novi politični vretlbi prestavljen naš prvi in naj krepkejši javui zagovornik S t irski g. M. Herman, „Glasnik" je sred leta zaspal, dogodki v Trstu, peresna vojska proti politiki uaših državnih poslancev, ki jo sicer le zato obžalujemo, ker je ostala brez ploda. Obetalo je nam I. 1:368 še domače žclcznico in nove šole, iu narodne iole, i a narodne urade in žo so si uraduiki pisali spričala ali to so obečanja, ktera si dobro zapomnimo iti jib zapišemo tudi v pri hodu i koledarček kot tir jate v. Potovanje §. Mi, (Konec.) Zdaj pa stopi nek drug mož pred uradnika, mu tudi slov. pismo da, sliši ravno tisti odgovor, pa se ga ne v straši. Lepo slov-reče gospodu; „V časnikih sem bral postavo, ktera pravi, ribaj n via ki četrtek in veljd i poštnino vred oi v Mariboru s poiiljanjern na dom d> celo leto ■ 3 ti, B pol kta . IU, sok, , v, - , -fi.aok. Biče pošiljanji na dom za celo Ifffo , -i ti, 6ti k. „ pol leta , 1 II. SOk. , J; . — A, VOk. Poflfirner.il i listi ee d pilijo pri knjigam Novaku un velikem trga zu. fi k. SLOVENSKI Pednčivca list za slovensko ljudstvo. -Naročnino sprejema vred-uiitvc v Maribora. Hokopiii ce ne vrič^jc^ neplačani listi ne Oznanila se prijemajo, plača za vrrtico je 10 k. in asa kolek 30 k. _Poduk v gospodarstvu bogati debelo." Štv. 53, V Mariboru Si. decembra 1868. Tečaj II. Vabili© na naročbo. Z tem listom se konSo drugi teCaj „Slov. Gosp.". Pri ti priliki ponavljamo Se enkrat prošnjo, naj n&B rodoljubi z obilno naročbr> podpirajo, ker bode prihodu o leto za lesoreze veti stro&kov. Še enkrat izrekamo srčno zahvalo vsem našim dosedajniro prijateljem in podpornikom, ki so 0*3 prve dve leti duševno in materialno tako krepko podpirali. VredniStvo. 18 68 ua starega leta deu. Dnes snemamo koledarček 1. 1869. raz Stene, kderje visel celo blaženo leto. Denenio ga v stran, v marsikteri hiši ga pripnejo k dolgi vrsti že doslnženih kfdednrčekov, ki visi kot malo cenjena roba, le taksa! ga v roke vzemejo, kedar je treba oslabelemu spominu v pomoč priti, Malo cenjena roba, kajti zato, kar je bilo, [¡¡kdor nič ne da. Vendar mi še hočemo tudi enkrat, preduo koledarček denetno v stran, ga v roke vzeti in premetavati listeke, ki kažejo čas preteklega leta in se spominjati, kaj nam je bilo leto, ki diica mine v morje večnosti, hočemo v kratkem pregledati črte, ki smo si jih načrta!) v tek« doteklega leta. Naj globljcje nam v srce segajo spomini, ki so navezani na našo lastno hišo. Iu kdo ne bi imel v lastni hiši iz tega leta veselih ali žalostnih spominov? Življenje ui brez spremembe, Videli smo iz one biše srečno nevesto spremljati pred oltur, doni še nam po ušesih veseli buk in godbn iu strel, nkinčane svatovce so se že dolgo časa apreoblekle in nevesta skrbljiva žena že kolovrat a tiče, ta dogniba letošnjega leta pa ostane v kolednrčckn te hiše zavedno rudeče podčrtana. Tudi smo videli krst ali pogreb ali hndo hotenje, srečo d i nesrečo v gospodarstvu, vsak posameznik i m« svoje vesele ali žalostne spomine v iea< preteklem letu. Totta javnost prašn le po narodnih in dTŽavnib sporni nib, ker človek je ud človeštva, je ud državo,, je ud naroda, zanimiva nas tedaj današnji den tudi v pratiko ali koledar ček pogledati in se prašati, koji spomini nas vežejo na letošnje leto, za koliko je prisio človeštvo naprej ali nazaj, kako država, kako naš narod slovenski, z drugimi besedami kaj se je to leto na svetu imenitnega zgodilo, kaj v naši državi kaj med našim ljubljenim narodna slovenskim V Kal bi rekli, da gre človeštvo naprej. Imele so v Pctro-gradu države slmd in so odločile, da pri pri hodnih vojskah nočejo več rabiti takih ustrojev, ki nsmrlijo na eden strel množino vojakov. To hi bila stopnja naprej. Po Španski revoluciji, ki jc kraljico iz prestola pregnala, se jo izreklo da od onega dno naprej v s p a n s kili naselbinah rojeni an-zenski otroki postanejo vsi svobodni. To je tudi spomin, ki znači napredek Človeštvu. Na Angleškem je vsloci novo volitve Gladstoue stopil na državno k ni milo, iu pričakuje bo, da pridejo po njegovem uplivu stiskani kčnni do svojih pravie. Ravno tako se smo volitev Graut-a za prvosednika severo-amerikaiiBke republike šteti med vesele dogodke, kajti od njega sc pričakuje sprava z južnimi državami in da še sužnost popolnoma odpravi. Kuska drsava se jo zdatno razžirila |io Aziji, pot se odpira blizo do Indije po suhem, turško gnezdo sc razdira, železnice iu omika sc širijo do tje med uarodc, ki so so dotlej še med divje Steli. Mcd žalostne svetovne dogodke moramo šteti veliki potres v Ameriki, krvditje na Kreti, umor Srbskega kujeza Mihajla. Kaj pa sc je v naši Avstrijski državi to leto posebno imenitnega zgodilo? Pod kormilom novega čislajtanskega ministerstva smo dobili, tele imenitno postave: L Zakonsko postavo, ki dovoljuje sklepanje tu ločitev zakonov po držav-ijanskih postavah in v sili se sklepa tndi brez crkvene poroke. i, šolsko postavo, ki duhovščini upliv do išolc manjša, a. Med verska postava, ki vse v državi pri poznane vere ime-nnje ravnopravne. t. Odvetništvo ali advokacija je pogojema prosta. 5. Novo vojaško postavo, ki vojake pomnoži in še prida deželno hrambo iu črno vojsko. Na dolgu nam je pu-sli t o to lelo posebno izvrSil no postavo g. 1porotnice, pro-membo kazenske postave. Cislajtanski zbor je zboroval brez Čeških poslaneov. V Transi ajlanskcm zboru v Pcšti so jc dovršila zveza ali v Ur -vaSkom smisla pudvržha trojedne kraljeviue pod Ogcrsko krono> loda brez Dalmacije \ so še ue ve, gre li v Cis- ali Trauslaj-tauijo. Sklctioia seje narodna postava, pa no po godu uema. djarskim narodom, ampak Srhi, Slovaki, Umi ni, Komuni, Nemci se čutijo tlačene. Avstrijske države naslov odslej glasi r avstrijsko-ogor-ska jlržnvn. Drugi posebni dogodki t. I. so bili izjemni slan na Češkem. Oeskega deželnega zbora Ccski poslanci niso obiskali, posebno d osti obsojenih vredni kov ua Oeskcm, nesreča na zeiežnici v Horovieab iu v soluijah v Vclički, Kaj pa smemo mi Slovenci na starega leta den reči V Kteri spomini naj vežejo na siaro leto Itifb? Recimo, naše Mohorsko društvo jo iinelo n.id 10 tisoč udov. Okoli Trsta se jo napravilo u novih čitalnic, osnovalo so jc v Ljubljani politični i društvo za hrambo narodnih pravic, imeli ^mo tabore v Ljutomeru, Žalen iu Šernpasu, dijaški in učiteljski «bor v Ljubljani. Ideja za zodinjenje rseb Slovencev se je živo izrekaiaf nad 100 prošenj jc prišlo v tem smislu v Gradec. Vdeležili smo se pri polaganju temeljnega kamna za narodno gledišče v Pragi po dr. Vožnja ko, na svet jo stopil politični časnik „Slovenski Narod"; smemo zadovoljni hiti, dasi nismo brez neljubih spominov. Iz sredino nase je bil pri novi politični vredbi prestavljen naš prvi in naj krepkejši javni zagovornik S t irski g. M. Herman, „Glasnik" je sred leta zaspal, dogodki v Trstu, peresna vojska proti politiki uaših državnih poslancev, ki jo sicer le zato obžalujemo, ker je ostala brez ploda. Obetalo jc nam 1. lritj^ še domače žclcznico in nove šole, iu narodne iole, i o narodne urade in žo ho si uradniki pisali spričala ali to so obečanja, ktera si dobro zapomnimo iu jih zapišemo tudi v prihodu! koledarček kot tir jata v. Potovanje §. 19. (Konec.) Zdaj pastopi nek drug mož pred uradnika, mu tudi alov. pismo da, sliši ravno tisti odgovor, pa so ga ne v straši. Lepo slov-reče gospodu; „V časnikih sem bral postavo, kteru pravi, ribaj n via ki četrtek in veljd i poštnino vred oi v Mariboru s poiiljanjern na dom na celo leto , 3 11, B pol ktft . 111, SOk, , v, - , -fi.aok. Biče pošiljanji na dom zr celo Ifffo , -i il, 6ti k. „ pol leta , 1 11. SOk. F „ -fl,vok. Poflfirner.ili listi ee dobijo pri itn: i k' a n.i Kovftku un velikem trgu zu. a k. SLOVENSKI Pednčivca list za slovensko ljudstvo. -Naroinino sprejema Tred-niStvo v Maribora. il "kopiti ee ne vrič^ neplačani liiti ne prijemajo. O i n nn i k se prijete» jo, plači vrrtico je 10 k. in asa kolek 30 k. _Poduk t gospodarstvu h ogni i debelo." Štv. 53, V Mariboru Si. decembra 1868. Tečaj II. Vabita na naročbo,, Z tem listom se konSo drugi teCaj „Slov. Gosp.", Pri ti priliki ponavljamo Se enkrat prošnjo, naj iifts rodoljubi z obilno naročbn podpirajo, ker bode prihodu o leto za lesoreze veti stro&kov. Še enkrat izrekamo srCno zahvalo vsem našim dosedajniro prijateljem in podpornikom, ki so prve rt ve leti duševno in materialno tako krepko podpirali. VredniStvo. 18 68 na starega leta dom Dnes snemamo koledarček 1. 1869. raz stene, kderje visel celo blaženo leto. Deuemo ga v stran, v marsikteri biši ga pripnejo k dolgi vrsti že dosložcmh koledarček o v, ki visi kot mnlo cenjena roba, le takrat ga v roke vzemejo, kedar je treba oslabelemu spominu v pomoč priti, Malo cenjena roba, kajti zato, kar je bilo, nikucr nič ne da. Vendar mi še hočemo tudi enkrat, preduo koledarček dtnemo v stran, ga v roke vzeti in premetavati listeke, ki kažejo ča» preteklega leta in se spominjati, kaj nam je bilo leto, ki diica mine v morje večnosti, hočemo v kratkem pregledati črte, ki smo si jih uantali v tek« doteklega leta. Naj globljeje nam v srce segajo spomini, ki so navezani na našo lastno hišo. Iu kdo ne bi imel v lastni hiši iz tega leta veselih ali žalostnih spominov? Življenje ni brez spremembe, Videli smo iz one hišo srečno nevesto spremljati pred oltar, doni še nam po ušesih veseli buk in godbn iu strel, nkinčane svatovce so se že dolgo časa apreoblekle in nevesta skrhljiva žena že kolovrat suče, ta dog« lba letošnjega leta pa ostane v koledarček 11 te hiše zavedno rudeče podčrtana. Tudi smo videli krut ali pogreb ali lmdo hotenje, srečo ali nesrečo v gospodarstvu, vsak posameznik i m« svoje vesele ali žalostne spomine v tem preteklem letu. Toda javnost prašn le po narodnih in državnih sporni nih, ker človek je ud človeštva, je ud državo,, je ud naroda, zanimiva nas tedaj daoaSaji det) tndi v pratiko ali koledar ček pogledati in se prašati, koji spomini nas vežejo na letošnje leto, za koliko je prišlo človeštvo naprej ali nazaj, kako država, kako naš narud slovenski, z drugimi besedami kaj se je to leto na svetu imenitnega zgodilo, kaj v naši državi kaj med našim ljubljenim narod »m slovenskim? Kaj bi rekli, da gre človeštvo naprej. Imele so v Pctro-gTadu države shod in so odločile, da pri pri hodnih vojskah nočejo več rabiti takih ustrojev, ki nsmrlijo na eden strel množino vojakov. To hi bila stopnja naprej. Po Španski revoluciji, ki je kraljico iz prestola pregnala, se je izreklo da od onega dno naprej v spanskih naselbinah rojeni sn-zenski otroki postanejo vsi svobodni. To je tudi spomin, ki znači napredek Človeštvu. Na Angleškem je vsloci novo volitve Gladstoue stopil na državno kormilo, iu pričakuje se, da pridejo po njegovem uplivu stiskani kenni do svojih pravie. Ravno tako se smo volitev Graut-a za prvosednika severo-amerikaiiBke republike Šteti med vesele dogodke, kajti od njega so pričakuje sprava z južnimi državami in da bc anžnost popolnoma odpravi. Koška drsava se je ¡ednino rnzžirila po Aziji, pot se odpira blizo do Indije po suhem, turško gnezdo se razdira, železnice iu omika se širijo do tje med narode, ki so se dotlej še med divje šteli. Mcd žalostne svetovne dogodke moramo šteti veliki potres v Ameriki, krvdltjc na Kreti, umor Srbskega kujeza Mihajla. Kaj pa se je v naši Avstrijski državi to leto posebno imenitnega zgodilo? Pod kormilom novega čislajtanskega ministersiva smo dobili, tele imeuitne postave: 1. Zakonsko postavo, ki dovoljuje sklepanje tu ločitev zakonov po držav-ijanskih postavah in v sili se sklepa tndi brez erkvene poroke. i, šolsko postavo, ki duhovščini upliv do šole manjša, a. Med verska postava, ki vse v državi pri poznane vere imenuje ravnopravne. 1, Odvetništvo ali advokacija je pogojema prosta. 5. Novo vojaško postavo, ki vojake pomnoži in še prida deželno hrambo iu črno vojsko. Na dolgu nam je pustilo to leto posebno izvršilno postavo g. 10, jmrotnice, pro-membo kazenske postave. Cislajtanski zbor je zboroval brez Čeških poslancov. V Transi aj I nnskem zboru v Pcfili HB je dovršila zveza ali v Ur -vaSkoat smilila podvržha trojedne krnljeviue pod Ogcrsko krono> toda brez Dalmacije \ so še ne ve, gre li v Cis- ali Trauslaj-tauijo. Sklcnola seje narodno postava, pa ne po godu nema. djarskini narodom, ampak Srhi, Slovaki, Umi ni, Komuni, Nemci se čutijo tlačene. Avstrijske države naslov odslej glasi : avstrijsko-oger-ska .država. Drugi posebni dogodki t. I. no bili izjemni stan na Češkem. Oeskega deželnega zbora Ceski poslanci niso obiskali, posebno d osti obsojenih vredni kov na Oeskem, nesreča na zelcžntci v Horovicah in v soluijah v Veličkl, Kaj pa smemo mi Slovenci na starega leta deti reči V Kleri spomini naj vežejo na staro leto 1869? Recimo, naše sv. Mohorsko društvo jo iinelo n.id 10 tisoč udov. Okoli Trsta se )e napravilo u novih čitultiic, osnovalo so je v Ljubljani politično društvo za hrambo narodnih pravic, imeli smo tabore v Ljutomeru, Žalcu iu Šernpasu, dijaški in učiteljski zbor v Ljubljani. Ideja za zudmjcuje rseb Slovencev se je živo izreka laf nad 100 prošenj je prišlo v tem smislu v Gradec. Vdeležiit smo se pri polaganj 11 temeljnega kamna za narodno gledišče v Pragi po dr. Vošujaku, na svet jo stopil politični časnik „Slovenski Narod"; smemo zadovoljni biti, dasi nismo brez neljubih spominov. Iz sredino naše je bil pri novi politični vredbi prestavljen naš prvi in naj Itrcpkejši javni zagovornik S t irski g. M. Herman, „Glasnik" je sred leta zaspal, dogodki v Trstu, peresna vojska proti politiki uaših državnih poslancev, ki jo sicer le zato obžalujemo, ker je ostala brez ploda. Obečalo je nam I. lritj^ še domače železnice in nove šole, iu narodne iole, i o narodne urade iu zo so si uraduiki pisali spričala ali to so obečanja, ktera si dobro zapomnimo iu jih zapišemo tudi v p rib od ni koledarček kot ti rja te v. Potovanje §. M), (Konec.) Zdaj pnstopi nek drug mož pred uradnika, mu tudi slov. pismo da, sliši ravno tisti odgovor, pa se ga ne v straši. Lepo slov-reče gospodu; „V časnikih sem bral postavo, ktera pravi, tla so vnem narodom jcdnake pravice podeljene, vsak sme tirjati, da se mu v uradni jah v tistem jeziku odpisuje, v ktcrem svoje pismo vloži, 10 je v i istem, ktercga narod, med kterem uradniki živijo, govori. Tukaj smo ¡Slovenci, za to hočemo tudi, da se nam slovensko odpisuje". To je mož, sem si mislil, vidim, da je časnike prebiral, da sc je že izuril, da ve, kaj mu po pravici gre. Tudi gospod se je umaknol, vzel pismo in obljubil, da hoče že storiti, kar bo z tlačauslvom v ozki zvevi, ko sc je pa to v novejšim času odvezalo, mora vsak kmet svoja polja brez prašen j a obdelovati in zemljo siliti, Sedajni časi pa tudi zahtevajo tako kmetovanje. Alnožeee se prebivalstvo, potreba drago polje kolikor mogoče noseče storiti, vsled železnic boljše in hitrejšo oddajanje gospodarskih pridelkov, sedajna niža vrednost denarja, veče tirjatvo države do kmeta, veča potrebe za živ- mogoče. Da bi le več takih možev bilo, kteri bi povsodi iljenje vse to sili k drugemu gospodarjenju, k pumnoženju "I V obrani, tretji strani nahajam dopis deželnemu zboru krajuskemu, v1 k tereni t i rja, da se mora ] to stava z a rad p o sil nega razdeljevanja pašnikov, ktera je le v slovenskem jeziku pisana, v nemški prestaviti, ker drugače je ministerstvo ue bi moglo »«j viii pi i trditvi predložiti, O strašna jeduakopravnosLl Še oni kteri tolikokrat trdijo da spoštujejo in varujejo pravice vsakega naroda ne privoščijo celo krajngki deželi slovenskega jezika, ter tirjajo uernBko prestavo. Kako bi še tirjali potem od jiodložnih uradnikov spoštovanje. Narodnjaki v Ljubljani »ose na noge postavili, ali, kakor mi drugi list jiravi, so sklenoli prestavo v nemški jezik. Le samo po polovici. ¡10 tem bodemo dosegli pravice, ktere nam narava priz- žetev. K temu je se ve da misleče glave, pridne roke potreba, pa nemogoče ni, kakor kažejo mnogi primeri iz vsakdanjega življenja. Kaf J« storiti io krava pri molzenju mleku zadr/ava f Atuerikaitfiki gospodarski list „Tho Prairic Farmer" piše o tem, če krava mleko zadržavajo, se od tega lehko ozdravi, če se ji kise I o mleko piti dava. To priporoča namreč nekiskašen gospodar Johnson, ki pravi: Ko je krava mleko popila in začne lizal! posodo, v kteri so je kiselo mleko nahajalo, se mora začeti molzti iu vsikdar bo rada vse mleko dala. Temu gospodarju jo ta jiomoček vsikdar pomagal tudi pri onih kravah, ktere niso več uileka puščale, kakor samo dve tretjini. On jiiu je dal vsikdar piti kisolega mleka In ko so začele posodo li/ati, je je zacd molzti in dobil je vsikdar mleko od krave. Pravi, da jim je prej skusil da vati soli, moke iu šo marši kteri h drugih stvari, ktera so sa mu priporočale ali vso zastonj, samo k i sol o mleko je vsikdar gotovo pomagalo, Posuiieuo meso. Če hočeš imeti prav okusno posušeno meso, moraš ono meso, ktero hočeš posušiti, še celo toplo iz zaklane živali vzeti iu taki v že pripravljeno mcšanco vložiti, ktera se mora napravit) iz 1 lota na prašek zdrobljenega salitrn iu ii l fanta kuhinske soli, meso moraš v tej mešand prav dobro po valjati in če si to storil, se mora uicso krog in krog dobro z ržeuimi otrobi posipati tako da jih kolikor naj vce mogoče ua mesu prilepljenih ostane; meso se po tem ali laki v dim obesi ali pa sc prej s tiskarskim papirjem ohvije in tedaj v dim obesi. Otrobi odvračajo vse žarke d i ni o ve delkein ubranijo ob enem, da se mesu preveč no posuši. Na ta naein posušeno meso ima prav lepo črleuo barvo, je dosti bolj okusno kakor ua navadni način posušeno in sc lahko dolgo znava, potem pridemo naprej. Gospodarske stvari. Kako se da zemlja i z p o r a h i i i. Prt-tek I o jesen sem obiskal pridnega in mislečega vrt-nnrja v Erlurlu in ta mi je o porabi jen ju svojih zemljišč sledeče priobčil : liano spomladi se seje na zemljo, ki jo dobro gnojena in globoko obdelana, salata, mesečna redkev in kapus. Salata sc, ko hitro prva preresca pokaže, za dobro ceno deloma proda, deloma presadi. Med tem, ko bo mesečna redkev pipljc. sc kolrabc po malem tako presade, da je cela greda i njimi nasajena. Potem kose te jiorežejo se med zelerijo salata seje iu kartici sadi. Za zadnjega se spet z motnim in dobro obležanim gnojem gnoji, ko se tudi te rastline jioberejo, se še enkrat snlata seje. Tako zemlja skoz polletje ne za pol dne prazna ne leži. Tega se veda ne bo mogel kmet nikdar doseči, pa ravno tako nc Bme svojih njiv neobdelanih, pralnih jut-stiii, Prašenje je podedovanje iz prestarih časov in je stalo O grohanju. Pred advento Oi sem bil na svoj «m čudil, da sem rvs-ij okolici le na enem posestvu iu jako se kraju grobftti videl; drugi je ^oslice" nurejal ali prst v dolge kupe pod vinogradom tiauietovaS; tretji pa trto obrezoval. Nehote mi pride pri tej žalostni prikazni na misel: Oiovek je sam solii naj več i zločin! Ljudje pravijo, da bo sjfet 10 let minolo, predeu se dočakajo tako dobre izvrstno vinske kapljice. Toda v obče ljudje nične vedo, iu so si sami naj veči zločini, pri tem pa še hudobno predrzni, ker se le na božji blagoslov oper a jo, roke pa v krilo polagajo; trdim jaz. Kes jo. liog jo ljudem prejšuo jesen dal precej obilno in jtrav dobrega vina; pa tudi prijetno jesen ; k temu še čvrsto dozorela trtino rožje, kar ni vsako leto vzlasti, ko je od toče u a tolče no. Grozno se mora človek čuditi nad samopašnostjo mnogih vSnorejcevl Menda si mislijo: Vinograde smo grozdja oprostili, si lagve in pivnice napolnili — sedaj j>a križ Božji ! — Ali umni viuorejec ue misli tako; on se zlate priložnosti poprime iu Boga hvali, da mu jo ponuja. Strah je votel in prazen, da bi sc jame vode natekle in [togrobana trta trpelo, splcsnila ali oelo strohnela, Saj vsak umen vinorcjec ve, da gro globoko jame za grohanje kopati in trto nc na trda tla raz-položiti, temne na rablo dobro prst jo razpeljati, da še dovolj vlaga ali voda, čc bi jame zares preslabo potlačene bile, no 11 pog roba no trto se odcejati zuuioro na vse strani alt kraje, Kar tudi drugim bližnjim pa slabejim trtam veliko pripomore, da čvrsteje rastejo, ker voda skozi gnoj iu dobro parst še le do vejnika, ali kder ae vejnik v jame no de vije, do zrn-hlane prsti napoj eno vodo zboljšajo in zrahljajo, kakor daljee pride. itazuu tega sc gnoj pred razkroji tu razveže, tla so vnem narodom jcdnake pravice podeljene, vsak sme ti rja t i, da se mu v uradni jah v tistem jeziku odpisuje, v ktcrem svoje pismo vlaži, (o je v i istem, kterega narod, med kterem uradniki živijo, govori. Tukaj smo Slovenci, za to hočemo tudi, da se nam slovensko odpisuje". To je mož, sem si mislil, vidim, da je časnike prebiral, da se je že izuril, da ve, kaj mu po pravici gre. Tudi gospod se je umakne!, vzel pismo in obljubil, da hoče že storiti, kar bo z ilačaustvom v ozki zvevi, ko se je pa to v novejšim času odvezalo, mora vsak kmet svoja polja brez prašen j a obdelovati in zemljo siliti, Sedajni časi pa tudi zahtevajo tako kmetovanje. Množeče se prebivalstvo, potreba drago polje kolikor mogoče noseče storiti, vsled železnic boljše in hitrejše oddajanje gospodarskih pridelkov, sedajua niža vrednost denarja, vcfic tirjatve države do kmeta, veče potrebe za živ- mogoče. Da bi le več takih možev bilo, kteri bi povsodi iljenje vse to sili k drugemu gospodarjenju, k pomnoženju "I V<,i\r..'hni ' jüInO IT tnn.ir i.. u., »' .1 fin oluj'.a nI...... svoje pravice tirjali pošteno, saj lii še več dosegli. Zapustim to hišico, kder moje povelje tako bpoluujejo, ter grem v drugo, kder ljudje nekoliko bolj glasno govorijo. Ko v njo pridem, sem videl, da sem v sodniškem hrama. Stranka, ktera se 'izpiašuje, je čisto slovenska, sodnik pa ne zna toliko slovenski, da bi se mogel ž njimi pogovarjati, koliko manj še zapisnik v narodnem jeziku spisali. Ljudje so že bili nekoliko razkačeni, ker se niso mogli z uradnikom porazumeti. Na zadnje neka ženska, ktera ja pol leta med Nemci služila jezna izkliče; „Ich h ob" „pričen". Vsi so se nekoliko temu izrazu postuejali, pa razumeli ga niso. Zdaj pokliče sodnik „tolmača", da bi posredoval med ujiiu in stranko. Videlo se mu jo že, da je diumist, kteri ima na mesec m goldinar. Zdaj se začnejo izgovarjati, pa tolmač s sodnikom vred je tako slovensko govoril, da sem Litru razumel, to je tako imenovana „nemškutarska ftpruha". Tozvedel sem zdaj tudi, kar je ova žena povedati hotela, namreč da ima priče, ktere znajo potrditi to, kar ona zahteva. Nekoliko časa še sem poslušal, pa jezik, kterega so gospodje uradniki govorili, je bil tako strašen, da me je začelo v želodcu jesti po črovnli pa gristi in moral sem oditi ker drugače bi „koliko" dobil. Spoznal sem tukaj, zakaj se uradniki s opereta*] jato slovensko pisari, ker, akoravno med slovenskim narodom živijo, se vendar jezika nočejo naučiti, zato bi hi i čas, da bi se odločil vsem uradnikom čas, v ktcrem se morajo naučiti jezika uaroda, med ktcrem živijo. Prepričal pa sem se tudi, koliko koristi ljudem časnik, kteri jim razloži, kaj imajo pravico lir juti, ker tako bodo vsi po pravem potu hodili, pa tudi dosegli, kar jim gre, kar jim narava sama in zdrava pamet priznati mora. Odidem \i urad ni je, da. poišče m gosli vnieo, v kteri bi dobil prav dobro staro vino, da si želodec popravim. Žalosten sem tudi bil nekoliko, ker sem se prepričal, da gospodje tako malo prisego držijo. Kdo jim ho zaupali Najdem tudi kmalo gostivnico, r kteri sem našel na mil! B.ILJULL/ ^UDILTUItU, , JI. L11 L ii^UI JJ I Hi» 1 1 ---- - mizi št. Slovenskega Naroda". Vzamen ga v roke in na "F"1' d"bro ohrani, tretji strani nahajam dopis deželnemu zboru krajuskemu, v k tereni t i rja, da se mora po stava z a rad p o sil nega razdeljevanj« pašnikov, ktera je le v slovenskem jeziku pisana, v nemški prestaviti, ker drugače je minislerstvo ne bi moglo naj viši potrditvi predložiti, O strašna jeduukopravnosli Še oni kteri tolikokrat trdijo da spoštujejo in varujejo pravtee vsakega naroda ne privoščijo celo krajngki deželi slovenskega jezika, ter tirjajo nemško prestavo. Kako bi še tirjnli poleni od podložnih uradnik»v spoštovanje. Narodnjaki v Ljubljani »ose na noge postavili, alt, kakor mi drugi list pravi, so sklenoli prestavo v nemški jezik. Le samo po polovici. po tem bodemo dosegli pravice, ktere nam narava priz- žetev. K temu je se ve da misleče glave, pridne roke potreba, pa nemogoče ni, kakor kažejo mnogi primeri iz vsakdanjega življenja. Kaf J« storiti if krava pri molzenju mleko zet snidemo pri Ljubo miru. l>oplsi. I/ I,jiiiftiinTJi-Naša Aitalniea jo imenovala za svoje častne ude aoglosno gg. dr. Vošnjaka, Ivana Zuža, B. Jiajča in dr. Lavriča zarad njih obče narodnosti, posebno pa zarad njih energičnega delovanja pri vzbujen ju in vodenju slovenskih taborov. G. tlerman jo že od 21. marca častni ud ljutomerske čitalnice, ravno tako pre vzvišeni škof J. S tos3 uieyor, kteri je daroval čitalnici sto golil. - Naši rodoljubi si zdaj naj bolj prizadevajo narod na to pregovoriti, da bi se £9, občni enega okraja v tri velike zedinilo namreč pri sv. Križu, pri Maliafldeljl in v Ljutomeru, če se bi zgodi, kar je res želeti, se bodo napravilo občinske urud-nije, v kteri h se hode izključi vno samo v Blovenskem jeziku uradovalo. Od sv, Tomaža* 20. decembra 1B6S- Obhajali smo danas našega farnega patrona sv. Tomaža prav lepo iu slovesno, iu popevali pri sv. meši znano lepo inešo. g- Mi-klo&iča. — Vinca imamo dosti, hvala Boga! pa tudi letos prav sladkega. Prodaja sc z večino po 70 gold. štartinjak s posodo vred. Pa tndi sami ga pijemo. Najdeš izmed pet* uajst hiš v okolici, — še ne en četrt ure ena od druge, devetoStirskih 1 Zakaj bi ae bi tako izvrstna kapljiea na pri-hodna leta prihranila? — Vsak si pomaga, kakor si z!unore in hoče. — Ali k čemu si jo dnes ueki ovih oštirjev kakor na kvaterno nedeljo v adveutu godce v hišo vzel? Zuabiti je bolel znati, kako letošnje viuo po klurineui cvili? Še le pred kratkim je v tisti hiši neki močen in zdrav mesarski hlapec eno nedeljo prav veselo plesal, drugo nedeljo pa na parah Ležal!, Politični ugled. Zbornica poslancev jo 13. t. m. imela zadnjo sejo t, I., ker po tem je seje odložila do 15. jauuarja pith. leta. Pred, ko se jc zbornica odložila, še je volila komisijo sa pret resorne načrtov, ki zadavajo prenaredho davkovskih razmer ¡n postav. V zadnji seji je došla na vrsto tudi obravnava Grcuter-jeve zadeve, ali hi sc namreč g- Greuter ko ob-tožeuce izročil sodniji ali ne? Odsek, ki je to stvar prev-darjal, je nasvetova!, naj se izroči (tudi je on sam to da hitreje koristi trti v veselejso rast, ker trta nima zobov, da bi zamogla gnoj zobati ali ga jesti. Nezapopadljivo je tedaj, zakaj vinorejci ne dado trt a tako zdravim in lepim rožjern grabad o tako ugodni jeseni, kakor smo jo imeli! — Pri tem bi si tudi viničarji in sploh delavni ljudje kteri krajcar zaslužili, kar jim gotovo ne bi škodilo. — Ta neumni izgovor: Dragi tudi ne grobajo: tedaj že ne velja — se meni dozdeva prosta sebična lakomnost, s ktero se pravi. Boljše je drži ga, ko lovi ga! — Verjemi mi, ako boš hotel vedno držati, časoma še kaj loviti ne boš imel. Kar se „drugih" tiče, ni res, dn ne bi saj nekteri pañi ctneji vinorejci grobali. — In če boš vedno na drage gledal, ne pa zdravega lastnega uma in poskušonih naukov se držal, ki se ti zastonj dajajo, ha! Bog me boš s praznim želodcem iu mošnjo ter s kislim obrazom na cedilu ostal — saj veš star pregovor: Bolj boš groba, več boš doba. Ako drugi o ugodnem jesenskem času ue grobajo, bi menda radi spomladi grobali, pa še trte o pravem času obrezali ne hudo mogli, da se ne bi jokala ali sok iz nje tekel, kar jo j ako 1 tabuje; tudi je takrat že večidel vinograška kop pred Ivermi: v otepi kopati, pa se pravi, na pol ubrati. Dela ne gre nikoli odlagati, kar se daus lahko dogotovi, ne odlagaj nu jutra j : ne ho te gre val o. Po takem ne boš dru- fib polne mošnje zavidal, ki si umijo iz matere zemlje, od oje vsi živimo in se redimo, večib pridelkov pridobiti. Ne-vofcljivost je črnih visokih in nizokib duš skoraj prirojena, v tel ese nu strast in porod vseh krivic. Varaj se tega ko steklega psa, ki se lahko opomoreš, ako si pravičen, delaven in uoien, ne pa lenuh ali raztreseuec. Zadosti, če ti Bog kako nesrečo poSJje, ne uarejaj si še sam veče z neumnostjo in vtragljivostjo, naj žn nosiš «vitlo suknpj ali se ogruuješ s kožuhom. Ti dopolnuj dolžnosti svojega statut nu vse plati, da bo tebi v korist, bližnejemu v izgled in Bogu v čast: gotovo boš v boljši koži kakor si. Škoda, dn nisem grof ali kaj — da hi zamogei vspcsuejše ljudem oči odpirati in jih v srečnejši stan napeljevati ¡ tako sem pa le — Kuhar. Iglic pri ¿upauu, S e m 0 u k o iveeii m cu//'j«* litju (sutAoj v i. Iglic (tffopi « sobo). Dober dan g. župan! Semenko. Zdravo! Iglič! vsedite se. Iglič. Ste pač zmirom marljivi, prav marljivi! S e 1110 u k o. Kajbočem? Nekaj mora človek delati. Iglič. lil če drugega dela nima, si zabija žreblje v podplate, d 11 se prej raztrgajo. S e m e 11 k o (ga pogleda prav debelo). Vendar ne boste hoteli trditi — i-lic. Da Ih potplatje dalje trajali, če He s žreblji zabijcjoV O tem ni sem niti senjal. Semenko. Vi tedaj res mislite — Iglič. Dn podplati luknjasti postanejo, če so žrcblji v nje zabijejo? To je gotovo. Se m e oko. Človek bi lebko iz kole skočil. Iglič. Zakaj? M e m e n ko. Zarad takega mnenja. Moi oče, moj dedek, moj preddek- — . .. „ „ , IgliČ. So bili sami Semenki in Vi ste tuds Soinenko, to vse dobro vem. Vaši preddedi so bili zabiti, tedaj t Bdi vi morate ostati. . Semenko- Stari so bili pametnejši, kakor zdajm ''UtJ'lglič. No, to se ve da, zato so tudi do leta 48 gruntai gosposki tlako in desetino da vali in si več sto lot dali kož" čez glavo vlačiti. Semenko. To celo ne spada k razumnosti, Iglič. Vendar, vendar, g. župani Nekaj Vam vendar moram razjasniti. Kar Vi pravite razumnost, tO se pravi omika. Ne pravimo, na primer, „To ljudstvo je razumno, pametno" temoč „To ljudstvo je omikan o". Ce bi tedaj bili naši preddedi v tem pomena pametni, razumni fin bolj rečeno omikani, ne bi bili trpeli tako dolgo sužuosii in kosnej podlost v a, Semenko, Ali so morebiti zato konec vzeli. Iglič. To pa jo res. ne zamerite, bedasti govor. Konce niso vzeli, to je res, ker so se plodili naprej, plodijo pa se todi živali, , .iiii Semenko. Bili so tedaj ravno tako ubogi m bogati kakor zdaj. Iglič. To je tudi res, ali svobodni niso bili temoČ odvisni od gosposke, iu če se je oskrbniku račiio, je vsakega lehko spravil na beražko palico, ali ga je do smrti dražil, Semenko. Proti laketnn nastopanju, so se lahko pri. tožili pri okrožnem uradu. Iglič- Ko so že enkrat okrožni uradi bili vpeljani, se jim je že nekoliko bolje godilo, ker po okrožnih uradih se je zabil kol v meso patrimonialnih sodni j. Semenko. V kratkem rečeno, jaz no nahajam zlo velike razlike med nekdaj in zdaj, omika se je re* bolj razširila ali zato še si jaz zmirom zabijam žreblje v podplate. Iglič. Zastran mene tudi lahko v glavo zabijale. Semenko. To pit vendar morate pripusliti, da dokler se bodi po žrebljih podplati celi ostanojo. Iglič. Jaz sem samo prepričan, da če se z takim škornjem v blato ali vodo stopi volhkotu poleg žrebljev v podplat stopi iu da se potplati lim hitrej raztrgajo. Semenko. Jaz sem si še dozdaj vsako leto iz počet k a pusta svoje škornje s žreblje zabil, Iglič. A tako! Prosim Vas ne zamerite mi, na pust celo nisem mislil. Zdaj pa nekaj drugega, zakaj sem prav za prav k Vam došel- Semenko. No, ?,akaj neki ? Iglič. Jaz dojdem ravno od g. Lj ti borni ca. — Semenko. No kako sc jim kaj godi, ali bodo že skoraj celo ozdraveli? Iglič- Precej slabi še so, drugače gre vse dobro in želijo, da bi se taki po novem lulu spet pri njih sošli- Naročili mi so, naj grem k Vam iu Vam naj to povem, da oz< imniie vsem, da pri hodni teden k njim dojdejo. Rekli so, da nam hočejo v kratkem razlagati hrambovsko postavo, da bo vsak v kratkem znal, kaj postava pravi. Semenko. No bvala Bogu, da jim spet že tako dobro gre, jaz se že neizmerno zlo veselim na shod pri njih. Zdaj pa z Bogom, Iglič! moram taki iti iu vsem sosedom naznaniti, da se drugi teden spet snidemo pri Ljubo miru. l>oplsi. I/ I,jiifitiinTJi-\aša čitalnica je imenovala za svoje častne ude soglasno gg. dr. Vošnjaka, Ivana Zuža, B. Kujča iu dr. Lavriča zarad njih obče narodnosti, posebno pa zarad njUl energičnega delovanja pri vzhujenju in vodenju slovenakrli taborov. G. Herman jo že od 21. marca častni ud ljutomerske čitalnice, ravno taku prevzvišeni škof J. S toss uieyor, kleri je daroval čitalnici sto golil. - Naši rodoijnbi si zdaj naj bolj prizadevajo narod na to pregovoriti, da bi sc £9, občili enega okraja v tri velike zedinilo namreč pri sv. Križu, pri Mv i . aslran pomiri enje Turške in Grške. j1. A ien se piše, da je lamo vse uavduieuo za vojsko IT 'H in Ivnski rtflhor izrolUl nnrliilnontn prošnjo, pai se nška vl.ida opira na ljudsko mnenje in napove Turčiji boj. ] / I :■!■ aresta se piše, da je rumiiuaka vlada, orožje, kteru je dobila skoz Knsijo, razdelila med sosednje Jugoslovane- — \t Iii :>a sc piše, da je Trauttmansdori od .sv, Očeta ! i i ~e neki er i konkord^tovi članki namreč oni o šoli .. nu popravili in naj hi sv. oče opominjal škofe, da i jo, knr morejo, da bi nove verske postave zadobile ■ ■.. . i, se mu vendar celo ni obljubilo, naopak reklu, da r < . 'kolom velelo, naj protivijo novim postavam. Nov i car. Ji ari ior&ka čitalnica si je volila v svojem zad-. ( tnern zboru g. dr, Prclog« za predseduika, g. prof. -; , i. i tajniku in g. prof. Šinko-ta za dennruiČarj», po-svrMValni odborniki so gg. dr. Srncc, dr. Kadej, Majcigcr in Bcrdajs. K« j c v odboru za hrambo v sto postavo gosposke zbornice iii, govorjenje o tem, daje vsak vojaštva prost, ki se je lkupil jc neki odbornikov predložil, uaj bi se vsem de-nfli nazaj dal, ki so se od vojaštva odkupili do sredina mc ■ i ianuiija I^EJT, prej Ito je bila vpeljana splošno vojaška si l.-.;m. Ni lo jo minister Giskra razjasnil, da bi se moralo ', mil i v glu. rodovinam povrnoti. — Pravi so tudi, da , ■ i■ mcsfjansko rndovine stoje sine, ki še so samo L'—; tari odkupovale, in da šu zdaj mnoge mtstjan-(ike j■ i ie nadlegujejo mestno županstvo, ktere po sili ho-Čcju je sine odkupiti od vojaštva. Iz vsega tega SC zu-do^ii vidi, da navdušenost za splošno vojaštvo med mcarjanr r prevelika. V'h:i bska armada za deželno bramho je zdaj oborožena h- ; . i ■ ki se nabijajo od zada it) so došlo iz Amerike. 7a tem trdijo, dn -ao zvunredno dobre, kar se tiče Lit" - i nabijanja in gototega stiduja. P:i lednji kmetijski razstavi v Kaliforniji jo en sam k :, i.11 prinesel 2G5 plemen jahelk, 80 plemen breskev, 12 p*, ku* :. '4.0 pl. grozdja, i pl, sinofcev, 15 pl. sliv, <10 pl. l ' a salji in 11 pl. domačih vinskih trt. Na Dunaju se je pretekli teden končala pred deželno sodnijo pravda zarad goljufije proti dvornemu svetovalen Scbwab-u, ki je v svojih prejšnjih letib služil tudi v Celovcu, Zagrebu tn Ljubljani. Obtožence je bil krivega spoznan in obsojen na 4 leta v ječo. Pri S mirni ste dve egiptovski ladji na hlap (poro-brada) tako zlo skupajtrčile, da se je jedna taki z 300 popotniki pogrezln. Leta IS'íít bode pofemnelo soluee dvakrat in luna dvakrat, pri nas se bo vendar samo videlo potemnenje Inuc 28. januarja, ' . ..... 22. t. m, Ee je v dvorani Ljubljanske čitalnice delila revtiim otrokom darovana obleka. Dobilo je popotno zimsko obleko 69 fantov in 45 deklic. Vrednost obleke se ceni na 900 g Id. Med mnogimi darjtelji in gosti je tudi bila uasoča dežel, namestnika g. Con rad a i. EibiSfelda žena. Stolni deksu dr. Pogačar in dr. Orel sta prav zanimivo govorila o tem lepem namenu, K slednjemu so Se otroci tudi dobili kruha in jabelk, ktero so dobrotniki za ta namen darovali. Iz Zagreba so piše, da je bilo tnmo 20 t. in, po noči med panduri in vojaško patroio (od polka Gvulai-jevega) na „krvavem mestu" nespodobno rogliviljenjc. Kučeli so se namreč na ulici bojevati, in panduri so vojake vrgli dvakrat nazaj v „dolgo ulico". Vojaki s" je vendar tretjokrat pogra bili iu vodja patrole je komandiral „ustrelite" eden na smrt ranjen pantlur je čez pol ure vuirl. Vojaki so se nu to celo razbežali, panduri se vendar sa njimi spustijo v po liro. Pri apoteki v „dolgi ulici" je vojak drugikrat streli!; zgrabijo ga iti mu vzemejo orožje. Jednega vojaka pa so tirali lio židovske crkve, kder je tudi »trebi iu po tem od-bežal, Med tem se je na j e 1 a c i č e v c m trgu druga vojaška pairóla pokazala, ktera indi ni namerjavnli nič dobrega in z velikim trudom sta eden častnik in eden komisar javne varnosti pandure iu vojake pomirila. Kesncjc so vendar jmuduri še onkrat od vojaške pairóle In sicer z bajoneti napadeni bili. — To I o v a j s t v o v O gorski, V noči od 8. do 9. t. m. so tolovaji med Kcčkemetom in Felcgyhnsu šiue na železnici odtrgali, vslcd tega se je vlak zoro val v zemljo in trije vozi so se zdrobili, na to so tolovaji ubili vlakovodja, oro-puli pošlo in jednega bogatega potnika. Pred kralkim pa su tolovaji predrli v grad A lesu tli™ ki sliši nadvojvodu Jožefu in ki se nahaja hlizo stolnega Belgrada in so tamo pokra M vs i platen i no in mnoge druge stvari, ki so se v gradu nahajalo. V Ljubljani je iz glavne deželne blagajnico sam blagajnik K. ukral 11.000 gld. dobili so ga iu spraviti pred socl- Ctttia pretekli teden. Pšenice vagan (drevenik») . llii „ ... Jdčmtfna ., - Ovsu „ , , . Turtica (kuni»!} \ Fvgna Ajde n Fro&a „ K^irnjiirjn n filIVefiiBe funt Teluiim; „ ... Svjcgotino eratve funt Drv 36" trdih se^iuj (Klaftor) ,1 J n » jj - - • „ 36" mehJtih ,, , ■t I®" j> n - iz tri.ieg;B vagnn „ „ mehkega „ ,, oon.t Slame o tint v supah , „ -¿a itetjo SJiuiine (ifialia) oeat Jajce, pQl *a n Cesarski zlat velja 5 0. Azijo srebra 117.65. 91nrodnu drž. posojilu E = >•4 i s d n:k. ti! kili. u. iS. k- 4 Sil i 20 ¡Un 8 30 - - •1 90, S —i .170 2 70 ÜU0 S ¡..'i 4 40 1 ßi. s tri Í 50 i t Sil I,BÍ¡ 346 it ris a — £ S5 2 40 il r.O 'i ao 3 40 1 —ÜÜ, 1-10 t - _ iti - 14 —3S — Sí — 20' — -JC — '.'fi _ aa — 2S — '20 U 25 ti —--t),ao Ü — ---- « Bi> 0 — 7 7 — -r 3S0---- — ho — "¡o!—— ar) — eo — ñ¡> i tf t \ i« 1 10 — — 70 42 — 40' — — as — 70 ¡10 1 -_ 70 m — 70:— - 80j -■ _ 1451_ Us - js —|to;!—;io - kr. a. v. ie :i CA.—. Loterljiie srečke. V TrS n S3. decctnbra 1 öf53i <*«> H f Pritodno jtwOktuiji? j 11 9. .jflüarjtt 130D, 37 želel), kov un „P ektlil. Open/ ne ohi. »tnvki akfeH širo- ki ta veČina zbornice pa je glasovala so per odseli" je praznita) mir ti asih poliiikarjcv nekoliko i prinesel člaueV, v kterem določno izreka, da Vvstrii» no smete začeti vojske zarad tega, da hi ■Iraški mir. - V članku kažejo posebno sledeči mtieje ogerske vlade o tem, kar se tiče pra-Pest. Lloyd" piše: „Ogerski delegat Še m kakemu ministru bodi si kdor koli, le samo . : ,.., grt h nli jeduega samega moža dovolil, da bi se , ' ■ v a meja proti napadu Prusije, ali da hi se za-ranilo da bi se južna nemška zveza ne združila e severno ; ne more vojskovati, če nima bogatih pomočkov i .:, . i; And ras si pa ji teh dati ne more, če bi šlo a Men . ■ n!ejo za južno nemško zvezo, ali poprek zakaj drn-■:i kak t za celoto avstrijskn-ogerske monarhije, Groi henst < i meteu politikar in hoče gotovo samo to k a i m o i in on samo more, kar lioČe Ogerska". — Zadnji stLii k, da g. lieust samo moro, kar Ogerska boČe, je nasi ■ i sin ¡oske časnikarje zlo razdražil in zalornj mislijo, i:; - p i i j a t o 1 j s t TO med B e u s t o m in A u d r a s s i j e m menda pri kraju. ion. Ztg.« je prinesla, da se sme do konca prvega ■ . . r,3 davek pobirati in denar izdajati, kakor leta :-:.■ i dje. da sla ministra dr. Giskra in Borger dobila : .¡. ž ne krone prvega reda in daje dr. Felder za ■ i o ga župana od ccBarja paltjcu, S r h s k a začasna vlada je odprla 20. t. m. v Beletngradu iivtsvni ■ -3(- ■ r s prestolnim, govorom, v kterem se posebno treba ustavne vlade, sistema dveh zbornic (go-sk',■ in p slauske) odguvornost ministrov in svoboda tisko. 0 Ti -iko-grikem razdvoju šo eelo ni nič gotovega. 1 :,■ Carigrada so prav vojni: Dve turški armadi 30.000 mož o: C iil -e bližate pod zapovoljsts om Um er Paše grškim mejam. Saj novejše pa je to, da je Turčija izrekla, da ne bo nikdar piivolilA, da bi se krita odločila ali pa, da hi ■in \ i bi i samostojno upravo. Pravi so tudi, da je koufercn- i _ >v i . aslran pomiri enje Turške in Grške. j1. A i en se piše, da je taino vse navdušeno za vojsko , in ivnski flflhor i/ruč.il nfl^lninontn prošnjo, pai SO ■ i ¡k;, vitrin opira na ljudsko mnenje in napove Turčiji hoj. ] / I :■!■ aresta se piše, da je rumuuska vlada, orožje, kteru je dobila skoz Kusijo, razdelila med sosednje Jugoslovane- — U Iii na se piše, da je Trauttmansdorf od .sv, Očeta ! i j se nekteri konkord^tovi članki namreč oniošpli .. au popravili in naj bi sv. oče opominjal škofe, da i ¡-i, knr morejo, da bi nove verske postave zndohite ■ ■.. i - se mu vendar celo ni obljubilo, naopak reklu, da r < - lbin velelo, naj protivijo novim postavam. Nov i car. Ji ari ior&ka čitalniea si je volila v svojem zad-. etneru zboru g. dr, Prcloga za predsednika, g. prof. -; , i. i tajniku in g. prof. Šinko-ta za dennrniČarj», po-svrMValni odborniki so gg. dr. Srucc, dr. Radey, Majeiger in Bcrdajs. K« j c v odboru za hrambo v sto postavo gosposke zbora i eo iii, govorjenje o tem, daje vsak vojaštva prost, ki se je lkupil jc neki odbornikov predložil, oaj iii se vsem de-nai navaj dal, ki so se od Vojaštva odkupili do sredine me ■ i uiiiuarja 1 ^EJ7, prej Jto je bila vpeljana splošno vojaška si i/.ba. Ni to jo minister Giskra razjasnil, da bi so moralo /i i'..i i v glu. rodovinam povrnoti. — Pravi so tudi, da . ■ i■ indijansko rodovine svoje sine, ki še so samo L'—; ■■■". tari odkupovale, in da šu zdaj muoge mtstjan-ske j■ ne nadlegujejo mestno županstvo, ktere po sili bo-Čcjii je sine odkupiti od vojaštva. Iz vsega tega sc zu-do^ii - vidi, da navdušenost za splošno vojaštvo med mearjanr r prevelika. Vria bska armada za deželno hrambo je zdaj oborožena t- ; . i ■ ki se nabijajo od zada in so došle iz Amerike. '' tem trdijo, ¿a so zvunredno dobre, kar so tiče Lit" - i na: ijnnja in gotovega slreiaja. P;i lednji kmetijski razstavi v Kaliforniji jo on sam J? :, i.11 prinesel 2G5 plemen jahelk, 80 plemen breskev, 12 ko* :. '4.0 pl. grozdja, i pl, smofcev, 15 pl. aliv, 40 pl. l ' a »a ¡¿i in 1J pl. domačih vinskih trt. Na Dunaju se je pretekli teden končala pred deželno sodnijo pravda zarad goljufije proti dvornemu svetovalcu Scbwab-u, ki je v svojih prejšnjih letih služil ludi v Celovcu, Zagrebu tn Ljubljani. Obtožence je bil krivega spoznan in obsojen na 4 leta v ječo. Pri S mirni ate dve egiptovski ladji na hlap (poro-broda) tako zlo skupajtrčile, da se je jedna taki z 300 popotniki pogrezln. Leta IS'íÜ bode pofemnelo sobice dvakrat in luna dvakrat, pri nas se bo vendar samo videlo potemnenje luue 28. januarja, ' . ..... 22. t. m, se je v dvorani Ljubljanske čitalnice delila revnim otrokom darovana obleka. Dobilo je popotno zimsko obleko 69 fantov in 45 deklic, Vrednost obleke se ceni na 900 g Id. Med mnogimi darjtelji in gosti je tudi bila uasoča dežel, namestnika g. Con rad a i. Eibišfelda žena. Stolni deksu dr. Pogač ar in dr. Orel sta prav zanimivo govorila o tem lepem namenu, K sledajemu so še otroci tudi dobili kruha in jabelk, ktero so dobrotniki za ta namen darovali. Iz Zagreba so piše, da je bilo tamo 20 t. m, po noči med pandnri in vojaško patrolo (od polka Gvulai-jevega) na „krvavem mestu" nespodobno rogliviljenjc. Začeli so se namreč na ulici bojevati, in pand ari so vojake vrgli dvakrat nazaj v „d•4 i s d ClTO.Tin. 4 SO i 20 s 4o 8 30 - - •1 90, a —. 170 2 70 a'6B S ¡..'i 4 40 1 ßii s tri Í 50 , isti I,BÍ¡ 'J 4S it Sš a — £ S5 2 40 il r.O 'i šo 3 40 1 Ü&—1ito, 1-10 t - — ] y —'26 j— 14 — Sä — sí — 20 — -jc — '.'0 — id — 2S — 'iß _ 25 ti —--a.ao u - __ ---- a bi> 0 — t 4r, 7 — -r 3S0---- — so _ i;o!—'it — ar) ^ «J ~ nO i «i t \ 10 1 10 — — 70 a — 40' — — as — 70 ¡<0 1 -— 110 70 m - 70 --¡00 -■ _ te —,4S - js -|io:Uie - kr. a. v. 10 Lotcrljiie srečke. V TrH 23. decembra iHfiS: n T Pritodno jtwOktuiji? j ii 9. .iuu'irju 1300, 37 želel), kov un „P Bltfalil. Open/ ne ohi. »tnvki ákfeH miru. ki ta veČina zbornice pa je glasovala soper odse- Aa je praznični mir naših poliiikarjev nekoliko Ja prinesel čhmeV, v kterem določno izreka, da V V8 tri i a no a mete začeti vojske zarad tega, da Li ■Iraški mir. - V članku kažejo posebno sledeči mneje ogerske vlade o tem, kar se tiče pra-Pest. Lloyd" piše: „Ogerski delegat se nt kakemu ministru bodi si kdor koli, le samo . ; ,.., grt h g)i jednega samega moža dovolil, da bi se , ' ■ va meja proti napadu Prusije, ali da bi se za-ranilo da bi se južna nemška zveza ne združila e severno v^iiiii ne more vojskovati, če nima bogatili pomočkov i .:, . t; a ud ras s i pa ji teli dati. ne more, če bi slo M.m ■ n!ejo za južno nemško zvezo, ali poprek zakaj drn-■:i kak < i za celoto avstrijsko-ogerske monarhije, Groi henst < i rneteu politikar in hoče gotovo samo to i—,: mol in on samo more, kar hoče Ogerska". — Ziuhiji su. k, da g. lieust sutuo more, kar Ogerska boČe, je miši iill niBke časnikarje zlo razdražil in zalornj mislijo, »jji ,. ¡,: i j h t e 1 j s t v o med Ii e u s I o m in A u d r a s s i j e m menda pri kraju. ..W ion. Ztg." Je prinesla, da se sme do konca prvega ■ i (¿3 davek pobirati in denar izdajati, kakor leta :-:.■ j Jje, da sla ministra dr. Giskra in Bcrgcr dobila redi Žel, iue krone prvega reda in daje dr. Felder za ■ i iimisk 'ga župana od ecBarja pottjcn, S rh s k a začasna vlada je odprla 20. t. m. v Beletugradu nvtsvni ■ - 3 (- .r h prestolu im, govorom, v kterem se posebno treba ustavne vlade, sistema dveh zbornic (goste in p slauske) odgovornost ministrov in svoboda tiska. O T t -iko-grikem razdvoju še oelo ni nič gotovega, asi V/. Carigrada so prav vojni: Dve turški armadi 30.1)00 mož m fui se bližate pod zapoveljsts otn Um er Paše grškim mejam. Naj novejše pa je to, da je Turčija izrekla, da ne bo nikdar piivoiiia, da bi se Kreta odločila ali pa, da bi ■in \ i bi i samostojno upravo. Pravi sc tudi, da je koufercn-i _ j v i .aslrau pomirjanje Turške in Grške. j1. A i en se piše, da je taino vse navdušeno za vojsko it di in ivnski flflhor i/ruč.ii jjurluitiiintn prošnjo, pai se nška v i.tri a opira oa ljudsko mnenje in napove Turčiji hoj. ] / I :■!■ aresta se piše, da je rtimuuska vlada, orožje, ktero je dobila skoz Kusijo, razdelila med sosednje Jugoslovane. — U Ki na se piäc, da je Trauttmnnsdorf od .sv, Očeta ! bi se nekteri konkerditovi članki namreč eni o Mi .. mi popravili in naj hi sv. oče opominjal škofe, da i jo, knr morejo, da bi nnve verske postave iadohile (-i; ■. i i , se mu vendar celo ni obljubilo, naopak reklu, da r < . 'kolom velelo, naj proti vi jO novim postavam. Nov i car. Ji ari ior&ka čitalnica si je volila v svojem znd-. e t tu1 m zboru g. dr, Prologa za predseduika, g. prof. -; , i. i tajniku in g. prof. Šinko-ta za dennrniSarj», po-svrMValni odhoruiki so ¡¡g. dr. Srucc, dr. Radey, Majciger in Bcrdajs. K« j c v odboru za hrambo v sto postavo gosposke zborni eo bilo ^vipenje o tem, daje vsak vojaštva prost, ki se je lkujiil jc neki odbornikov predložil, uaj bi se vsem de-Etni nazaj dni, ki so sc od vojaštva odkupili do sredine mc ■ i ianuatja I^EJT, prej ¡to je bila vpeljana splošno vojaška ■ i i/.tiii. Ni to jo minister Giskra razjasnil, da bi se moralo ', udi " V gld. rodovinam povrnoti. — Pravi so tudi, da . ■ i■ uiesfjansko rodovine sroje sine, ki še so sauio L'—; ■■■". tari odkupovale, in da še zdaj mnoge mtstjau-ske j ■ i it nadlegujejo mestno županstvo, ktere po sili bo-Čcju je sine odkupiti od vojaštva. Iz vsega tega sc za-do^ii ■ vidi, da navdušenost za splošno vojaštvo med mt-shanr n prevelika. Vria bska armada za deželno hrambo je zdaj oborožena i- v • ■ ki se nabijajo od zada in so došle iz Amerike. '' tem trdim, da so zvunredno dobre, kar se tiče liltnya nabijanja in gotovega slrciaja. P;i lednji kmetijski ratslari v Kaliforniji jo en sam J? :, i.11 prinesel 2G5 plemen jahelk, 80 plemen breskev, 12 p*, ku* :, '4.0 pl. grozdja, i pl, sinofcev, 15 pl. aliv, 40 pl. l ' a »a ¡¿a in U pl. domačih vinskih trt. Na Dunaju se je pretekli teden končala pred deželno sodnijo pravda earad goljufije proti dvornemu svetovalcu Scbwab-u, ki je v svojih prejšnjih letih služil ludi v Celovcu, Zagrebu in Ljubljani. Obtožence je bil krivega spoznan in obsojen na 4 leta v ječo. Pri S mirni ste dve egiptovski ladji na hlap (poro-broda) tako zlo skupajtreile, da sc je jedna taki z 300 popotniki pogrezla. Leta 18'í9 bode potemnelo soluee dvakrat in luna dvakrat, pri nas se bo vendar samo videlo potemnenje Inue 28. januarja, ' . ..... 22. t. m, Ee je v dvorani Ljubljanske čitalnice delila revtiim otrokom darovana obleka. Dobilo je popotno zimsko obleko 69 fantov in 45 deklic. Vrednost obleke se ceni na 900 g Id. .Med mnogimi darittljl in gosti je tudi bila uasača dežel, namestnika g. Con rad a i. Eibišfelda žena. Stolni deksu dr. Pogač ar in dr. Orel sta prav zanimivo govorila o tem lepem namenu, K slednjemu so še otroci tudi dobili kruha in jabolk, ktero so dobrotuiki za ta namen darovali, Ii Zagreba sc piše, da je bilo tnmo 20 t. tu, po noči med panduri in vojaško patroio (od polka Gvulai-jevega) na „krvavem mestu" nespodobno rogliviljenje. Znčeli so se namreč na ulici bojevati, in panduri so vojake vrgli dvakrat nazaj v „d•4 i s d iCk. ti: k.n. u. is. k- 4 SO i 20 a ¿o - ^ •1 90, a -S 170 2 70 tí'eo S ¡..'i 4 40 i ßi. s tš Í 50 i 1 Sil I,BÍ¡ 'J 4S it i) 5 a — £ S5 i 40 il r.O i 30' 3 40 1 —ilü, ];10 1 -_ m - 14 —3S — Sí — 20' — JC — '.'0 _ aa — 2S — '20 U 25 il —--u.ao ll - ---- (1 Bi> 0 — 7 7 — -r 3S0---- — so _ i;o!—'it — ar) — «j — ñ¡> i ad i \ 10 1 10 — — 70 42 — 40' — — as — 70 OÜ 1 - — ao 70 69 -70:--¡00 -■ 1451_ Us - js —|to;!—;io - kr. a. v. 10 i 04. — Loterljiie srečke. V TrH 23. deoambra iMfiS: n T P'iWlüO Jiw0 kanji? j ll 9, .jflüarjtt 1300, 37