6 VELIKI INTERVJU MILAN MARINIČ IN JURE MATIČIČ, KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE 8 TEMA MESECA VARNA POT V ŠOLO 14 KULTURA MIHAEL STARBEK, režiser in igralec glasilo občine domžale | cena 1,09 eur slamnik@kd-domzale.si SLAMNIK 30. avgust 2013 | letnik liii | številka 8 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale Foto: Peter Koprivnikar i,;.,;', -.■■■■.■-.■ Pot v šolo naj bo varna Novo šolsko leto trka na vrata in s tem prinaša nove izzive tako za otroke kot tudi starše. Eden izmed pomembnejših je zagotovo varnost v prometu. Tako kot vsa leta doslej, bodo odgovorni, tako predstavniki šol, vrtcev kot tudi policije in drugih organizacij, poskrbeli za učinkovito izvajanje preventivnih aktivnosti. Namen akcij je osveščanje ne le otrok, pač pa predvsem odraslih, voznikov, torej tistih, ki so v prometu močnejši, ki imajo v prometu več izkušenj in morajo biti temu primerno še bolj previdni kot sicer. V prihajajočih dneh bo tako na naših ulicah, še posebej v okolici šol in vrtcev, potekal poostren nadzor, ki ga bo izvajala policija. Vendar s svojimi aktivnostmi ne bodo le na cesti, pač pa se bodo preselili tudi v učilnice, kjer bodo izobraževali tako starše najmlajših kot učence. Vse za čim večjo osveščenost in predvsem varnost v prometu. V Domžalah imamo več tisoč otrok od najmlajših, vrtčevskih, osnovnošolcev, pa vse do srednješolcev in študentov, ki vsakodnevno odhajajo od doma in za katere želimo, da bi se tudi varno vrnili domov. Zato je na vseh nas, dragi Domžalčani in Domžalčanke, da poskrbimo, da bodo njihove, pa tudi naše poti v prometu čim bolj varne, da bomo previdni, se držali pravil in omejitev ter skrbeli drug za drugega. Pa četudi samo posredno. Zavedati se moramo, da so po podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Javne agencije RS za varnost prometa pešci med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu. Še več, med poškodovanimi pešci prevladujejo otroci, natančneje osnovnošolci, v starosti od sedem do štirinajst let. Posebej skrb vzbujajoče pa navajajo podatke o velikem številu prometnih nesreč na prehodih za pešce. Poskrbimo torej, da ne bomo tudi mi tisti, ki bodo ustvarjali negativne številke, in bodimo zgled za varnost v prometu tako otrokom kot tudi drugim udeležencem. > 8 Domžalski nogometaši U15 tretji na svetu! Mladi domžalski nogometaši s svetovnim uspehom premikajo meje slovenskega nogometa. Ekipa Mladinskega nogometnega centra Domžale U15 je namreč letošnje poletje zabeležila težko ponovljiv uspeh, saj je na neuradnem svetovnem prvenstvu osvojila odlično tretje mesto ter več kot uspešno konkurirala velikim imenom svetovnega nogometa. Zmagovalno ekipo obetavnih nogometašev, rojenih v letu 1998 pod strokovnim vodstvom trenerja Primoža Jeršina in trenerja vratarjev Roberta Majdiča, so zastopali: Jernej Horvat, žan Pižmoht, Matija Rom, Matic Bajec, Medin Bjrami, Jan Mlakar, Marko Huč, Oskar cvjetičanin, Andraž Kos, Gašper Hrovat, Lenart Brolih, Erik hrček, Jakob Ambrožič, Marcel Kene, Igor Kondič in Lovro Vrandečič. Presenetili so že z drugim mestom v evropski eliti, ki so ga osvojili v maju in jih je pripeljalo na svetovni Nike Premier cup v Manche-stru, kjer pa so pred mladimi Domžalčani klonili tudi največji svetovni nogometni klubi. Nogometašem, ki se sedaj selijo v starejšo kategorijo, želimo uspešnost tudi pri novih izzivih, ki so pred njimi! Ob vrnitvi v domovino pa smo skupaj s trenerjem Primožem Jeršinom strnili njihove uspehe in opisali zmagoslavno pot, ki jih je pripeljala do njih. Nedvomno so ekipa, ki ta trenutek v Sloveniji nima konkurence. > 23 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. septembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. septembra 2013, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale 'Slamnik' nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com GLAS MLADIH Kopalkanje v mestu že več kot deset let Študentski klub Domžale že od leta 1992 ustvarja obšolsko/obštudijsko dogajanje v mestu in njegovi širši okolici. Ob svoji desetletnici je takratna ekipa organizirala prvo Kopalkanje, ki se je do danes dodobra zasidralo v srca vseh ljubiteljev elektronskih bitov. Namen letošnjega Kopalkanja, ki bo potekalo v petek, 30. avgusta, je združil vtise poletja in napolnil baterije pred novo mero znanja. Začnemo ob 21. uri in končamo ob 2. uri zjutraj z brezplačnim prevozom domov vse do Ljubljane ali Kamnika. > 9 PORTRET Jan Bernot, študent in ljubiteljski slikar Med izbranimi deli z državne tematske razstave 2012 na temo Tekst v podobi, ki je bila letošnje poletje na ogled v Galeriji Domžale, je bilo v množici izvirnih in vsebinsko bogatih del opazno najmanjše med njimi, asemblaž (slikarska tehnika, pri kateri se uporabljajo različni materiali, ki posegajo v prostor) študenta zgodovine in ljubiteljskega slikarja Jana Bernota z naslovom Interier z glavo neznanca. Malo staro ogledalce, s pomenljivim tekstom in podpisom na obledelem lističu. > 10 ŠPORT Luka Elsner, novi trener NK Domžale Sredi avgusta je vodstvo članske ekipe domžalskega nogometnega kluba prekinilo sodelovanje z dosedanjih prvim trenerjem Stevanom Mojsilovicem, ki je na klop domžalske ekipe sedel pred dobrim letom dni. Vodenje prve ekipe pa je nekaj dni pozneje prevzel njegov dosedanji pomočnik Luka Elsner, saj je pred tem zelo uspešno branil barve našega kluba, med drugim tudi v vlogi kapetana. Njegov pomočnik je postal Rok Hanžič. Ognjeni krst je novi trener Luka Elsner doživel proti ekipi Kopra v Športnem parku Domžale. > 24 OKOLJE Postanimo energetsko učinkovito mesto V Domžalah imamo kar nekaj dobrih primerov trajnostnega razmišljanja, od vklju- čevanja šol in vrtcev v projekt Ekošol, Šolskih vrtov, pa vse do Bio dneva in podobnih projektov. A kljub temu pridejo vedno prav ideje, kako postati še bolj energetsko učinkoviti. Čeprav je velik del odgovornosti na odgovornih za investicije in ukrepe v naši občini, pa nikakor ne smemo pozabiti niti na lastno odgovornost. > 27 AKTUALNO slamnik@kd-domzale.si Odpravljanje posledic močnega neurja Neurje z orkanskim vetrom povzročilo nevšečnosti tudi v občini Domžale Območje občine Domžale je v ponedeljek, 29. julija 2013, zajelo močno neurje, ki je povzročilo številne nevšečnosti. Močan orkanski veter je odkrival dele streh na stanovanjskih in poslovnih poslopjih, tržnem prostoru, športnih objektih, šolah, vrtcih in drugih javnih objektih. Poškodovanih je bilo 40 objektov. Podrta drevesa in vejevje so gasilci in izvajalci javne službe odstranjevali s cestišč, pločnikov, parkirišč in daljnovodov. Ob rekreacijski osi Kamniške Bistrice in okoli drugih pritokov reke je bilo podrtih približno 30 dreves in veliko polomljenega vejevja, nekaj dreves je končalo v strugi. Največ nastale škode je bilo v naseljih Ho-mec-Radomlje, od Škrjančevega do Štude. Zaradi izpada električne energije so bila nekatera naselja brez elektrike, posredno pa smo morali zagotoviti tudi vodo nekaterim področjem s pomočjo agregata. Vzdrževalec javne razsvetljave in semaforjev je opravil intervencije zaradi obrnjenih semaforskih glav in cestnoprometnih znakov ter nekaj prekinjenih povezav drogov javne razsvetljave. Ob odpravljanju posledic neurja na območju občine Domžale so posredovale prostovoljne gasilske enote, vključene v Gasilsko zvezo Domžale, poklicna gasilska enota Centra požarne varnosti Domžale in izvajalci pristojne občinske službe. pri intervenciji je sodelovalo 11 poklicnih gasilcev CPV Domžale in 135 prostovoljnih gasilcev GZ Domžale s 25 gasilskimi vozili. Posebej je treba pohvaliti vse udeležene gasilce in ostale, ki so ob hitri in organizirani intervenciji pomagali pri sanaciji škode, nastale ob neurju. Poleg rednih vzdrževalnih enot smo aktivirali tudi dodatne pogodbene izvajalce, ki čistijo vejevje na prizadetih površinah, predvsem pri čiščenju cestne in komunalne infrastrukture. V ponedeljek, 29. julija 2013, je intervencija potekala od 17. do 23. ure, v naseljih Rodica, Vir, Studenec, center mesta, Dob, Študa, Stob, Jarše, Radomlje, Homec in Rova. Sanacijo posledic neurja izvajajo pristojne službe vse dni na območju celotne občine. Posledice neurja bodo sanirane tekom tedna. Po prvih grobih ocenah je nastala škoda v občini Domžale ocenjena med 50.000 in 80.000 EUR. Neurje je poškodovalo stojnice na tržnem prostoru v Domžalah Gasilci na delu pri vrtcu Gaj Preserje V* V Radomljah pri cerkvi so bila podrta drevesa V septembru je Arboretum Volčji Potok še posebej lep vaša letna vstopnica še vedno velja Tudi letos sta Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok nadaljevala sodelovanje pri ugodnem nakupu letnih vstopnic, ki je bilo med ljubitelji arboretuma zelo lepo sprejeto. Nekateri arboretum obiščejo skoraj vsak dan in se kar ne morejo odločiti, v katerem letnem času oz. mesecu je Arboretum Volčji Potok najlepši. Ste morda med tistimi, ki vam je park v jeseni najljubši? Preberite in videli boste, da bo Arboretum Volčji Potok zanimiv ves september. Najprej vas želijo opozoriti na trave, ki so strokovno rečeno skupina trajnic, ki krasijo vrtove pozno v jeseni. Pridite in si poglejte jesensko obarvane okrasne trave, ki so najlepše prav ob koncu poletja. V steklenjak se s svojo barvitostjo vračajo tropski metulji in z njimi daljni eksotični svet, družbo pa jim bodo delale barvite orhideje in cvetoči kaktusi, razstava buč pa bo z zanimivimi instalacijami krasila park, v katerem se bo Živa Agrež predstavljala z razstavo Svetloba in barve Toskane. Poleti pisano balkonsko cvetje krasi okenske police in balkone. V Ar-boretumu je vsaka zasaditev edinstvena in vanjo so vključene tudi novosti na tržišču. Seznanite se z novimi rastlinami in zami-slimi ter si z njimi polepšajte dvorišče. Za vse generacije bo zanimiva razstava o vsestranski uporabnosti medu, ogroženosti in varstvu čebel ter povezanosti slovenskega človeka s čebelami v preteklosti in sedanjosti. Arboretum je razstavo pripravil v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije. Ljubitelji arheologije boste po ogledu originalnih predmetov, starih približno 7000 let, poskušali izdelati repliko iz mešanice gline in peska. Spretni se boste lahko lotili polstenja volne, ene najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, v septembru pa bo tudi delavnica izdelovanja lojnih pogač za ptice, za vse pa bo zanimiv tudi ornitološki sprehod po parku, posebej bodo pripravili sprehod in predstavitev različnih vrst gozdov, vas naučili povsem naravno izdelati odlično kozmetiko, otroke pa še posebej vabijo na lutkovno predstavo ZMAJČEK, 28. septembra 2013; mesec se bo zaključil z odprto kuhinjo, kjer bodo kuhali jedi iz zelenjave, zrasle v Arboretumu Volčji Potok. Pa še dve posebni vabili: Vse ljubitelje, zbiratelje in gojitelje rastlin ter vse, ki imate prevelike sobne rastline in jih želite prodati ali zamenjati, vabimo na tržnico rastlin v Arboretum Volčji Potok. V nedeljo, 1. septembra, pa je pri otroškem igrišču ČAROBNI DAN namenjen vsem otrokom pred začetkom šolskega leta. Več informacij na www.arboretum.si oz. info@ arboretum.si. Dobrodošli! Vera Vojska Foto: Arboretum Volčji Potok Drage bralke, dragi bralci, z zadnjimi avgustovskimi dnevi se počasi poslavljamo od poletja. September, ki je pred nami, pa je za mnoge mesec novih izzivov. Najmlajši otroci bodo prvič stopili v vrtec, prvošolčki si bodo ponosno zavezali rutke okoli vratu, ostali šolarji pa bodo stopili v višji razred. Ali ste vedeli, da po podatkih statističnega urada Slovenije Občina Domžale spada med občine, ki imajo največje število učencev na osnovno šolo? Tako bo letos šolski prag prestopilo več kot 3.000 učencev, prav toliko naj bi bilo tudi dijakov in študentov, 1500 otrok pa bo obiskovalo vrtec. Zato je še kako pomembno, da vse leto skrbimo za varnost, zlasti najmlajših udeležencev v prometu, ki sami še niso sposobni preceniti nevarnosti. Previdnost pa ni le na voznikih, tudi kot pešci lahko na različne načine vplivamo na varnost otrok, predvsem s slabim ali dobrim zgledom. Zato ne hodimo čez cesto, kjer ni označenega prehoda za pešce, in ne prečkajmo ceste pri rdeči luči, v avtomobilu pa se vedno priveži-mo z varnostnim pasom. Ne gre le za našo varnost - nikoli ne vemo, kdaj nas opazujejo malčki, ki bodo naše dejanje nekritično posnemali. Prvim dnevom šolanja običajno sledijo vpisi v vse mogoče obšolske dejavnosti. Pri tem pa starši ne smemo pozabiti, da je pomembno, da otroci ostanejo otroci in da je njihova osnovna dejavnost igra. Predvsem vr-tčevski otroci in otroci v nižjih razredih osnovne šole naj imajo možnost večino prostega časa preživeti v družbi sovrstnikov na otroških igriščih ter v naravi, najbolje skupaj z najbližjimi. Tudi umetnost in šport naši najmlajši najraje spoznavajo v družbi staršev. Raznovrstni vpisi pa niso le za otroke. Tudi odrasli se že veselimo pestre izbire, ki nam jo ponujajo kulturne institucije, različna društva in športni centri. In ker je tudi za nas kar precej pestre ponudbe, odločitev ni vedno lahka, saj sta naš čas in denar omejena. A ne pozabite, da smo ljudje pogosto tako naravnani, da je bolje, da se vpišemo na abonma ali tečaj joge ter si v najprej rezerviramo čas, ki ga bomo posvetili tem dejavnostim, kot da si obljubimo, da bomo letos pogosteje hodili na koncerte, si ogledali več filmov, se bolj zavzeto gibali, potem pa nam v prenatrpanem vsakdanu zmanjkuje časa in energije za uresničitev naših želja. Naj bo letos drugače. Špela Keber, odgovorna urednica slamnik JE GLASiLo oBÖINE DoMŽALE, izHAJA v Nakladi 12 000 izvoDov in GA prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Milan Marinič / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Mateja Blažič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. slamnik@kd-domzale. si AKTUALNO Počivajoči Domžalski spomin Nova knjiga Matjaža Brojana, novinarja, urednika, publicista, ljubitelja vsakršne dediščine ter Domžal Konec julija 2013 je Matjaž Bro-jan, novinar, urednik, publicist in ljubitelj kulturne dediščine in Domžal, knjižne police, na katerih najdemo knjige o preteklosti in sedanjosti naših Domžal, obogatil s čudovito ilustrirano monografijo o nekdanjih Domžalah in ljudeh, ki jo je naslovil: Počivajoči DOMŽALSKI SPOMINI. V njej nam v 53 zgodbah predstavlja polpreteklo zgodovino našega mesta in spomine na ljudi iz naše preteklost, tudi skoraj sedanjosti, ki so vsak zase pustili svoj drobni ali večji prispevek v mozaiku naše občine. S to knjigo Matjaž Brojan, ki je prav v letošnjem letu prejel zlato plaketo Občine Domžale za svoje delo, nadaljuje predstavitev zgodovine Domžal, ki so mu nadvse ljube, z njo pa ohranja spomin na sina Igorja, ki mu je knjigo tudi posvetil. Počivajoči DOMŽALSKI SPOMIN je njegova jubilejna - deseta knjiga, pred njo se najbrž bralci najbolj spomnijo Slamnate sledi Domžal, ki govori o 300 letih slamnikarstva, izdal pa je tudi pesniško zbirko Jutranjice. Knjigo je uredil France Malešič, ki je napisal tudi razmišljanje O avtorju in njegovem delu. Številne dokumentarne fotografije je prispeval avtor sam, ilustracije Igor Ribič, knjigo pa je natisnila tiskarna Gostič. »Knjiga govori o Domžalah, njenih ljudeh, preteklosti in marsičem tistem, kar se je v mojem kraju - tudi meni - zgodilo v preteklosti,« je napisal avtor, ki je s pravo monografijo poskrbel, da vrsta bolj in manj znanih, tudi neznanih, Domžal-čanov ostaja med nami. Hkrati z vrsto zgodb ali le opisom posameznih dogod- kov iz naše preteklosti in sedanjosti, ki jih je doživel sam, ohranja in velikokrat ponuja tudi priložnost, da se posameznih dogodkov ne le spominjamo, temveč poskušamo iz njih tudi kaj naučiti. Ko začneš brati posamezno zgodbo, knjige ne odložiš, dokler nisi na koncu, pa naj gre za predstavitev Matjažu ljubih ljudi ali dogodkov, med katerimi so tudi taki, pri katerih se bralec vedno znova sprašuje, zakaj se je to zgodilo. Matjaž vsem junakom namenja najboljše, kar ima, ob tem pa je tudi kritičen in oseben. Odlikuje ga dober spomin, pri katerem si pomaga z vrsto zabeležk in dokumentov, ki jih hrani v na desetine fasciklih. Zanj ni pomembno, kaj so bili, piše o njihovi človečnosti, o njihovih življenjskih lastnostih in poteh, tudi na napake ne pozablja. Mnoge usode so se ga prav osebno dotaknile in dotaknile se bodo tudi bralca, pa naj bo to nekdo, ki obdobje domžalske zgodovine dobro pozna, ali mlajši, ki niso še nikoli slišali o vrsti dogodkov in zgodb, ki so se dotaknile avtorja. Preveč prostora bi zasedla, če bi želela predstaviti vse zgodbe, njihove junake in dogodke iz 320 strani knjige velikega formata, zato na kratko le o posameznih sklopih. Knjiga se začenja z avtorjevim predgovorom o nastanku knjige, pri čemer nas tudi obvešča, da ima še veliko gradiva in razpolago ter da morda sledi še kakšna knjiga na to temo. Še enkrat nam predstavlja zgodbo o imenu Domžal, zelo zanimivo pa je tudi branje o prvih slovenskih zapisanih besedah, ki jih avtor ohranja v svojih rezbarskih delih. Odstiranje dogodkov z našega območja, o katerih so pisali nekdanji slovenski časopisi, da človeku misliti, saj lahko ugotovimo, da so bile Domžale v slovenskem tisku včasih mnogo bolj prisotne, kot so danes. Za marsikoga bo posebej zanimivo avtorjevo sodelovanje z nekdanjim Pavliho ter pisanje besedil za narodno-zabavno glasbo, pa uredniko-vanje Lekovega časopisa ter enega prvih zasebnih časopisov To je to. Precej je spominov, tudi grenkih, na dolgoletno urednikovanje nekdanjemu Občinskemu poročevalcu - sedanjemu Slamniku, preberete pa lahko tudi o 'časopisu' Mi migamo. Med osebami iz starih Domžal so zanimive zgodbe o gostilničarki Joha-ni Winkelhöfer, o Andreju Slokarju, Vidu Ambrožiču, orožniku in pesniku; jezikoslovcu dr. Antonu Brezniku in zbiranju njegove dediščine; podobna je zgodba o Jožetu Karlovšku, spoznali boste Petra Majdiča, podjetnika Kavalša . . . Ne nazadnje je v knjigi nekaj več zapisano tudi o županih, posebej pomembno pa je, da so omenjeni prav vsi domžalski župani. Posebej ganljivi so avtorjevi spomini na Milana Flerina, najboljšega domžalskega ravnatelja, z velikim zanimanjem boste zanesljivo prebrali o življenjski poti prijateljev Andreja Zajca, Zdravka Trohe ter Metoda Borca, človeka, kot jih ne 'izdelujejo' več, pa o junakih odpravi na Grenlandijo. V knjigi je vrsta zgodb manj znanih Domžalčanov, med katerimi so usode bratov Likar, kovača Janka Gabriča, Avgusta Frigidija, brivca Delbel-la, Adolfa Pušnika, Sika iz Mengša in še mnogih drugih, celo o šlogarici z Gorjuše boste lahko prebrali. Najbrž bo za večino čisto nova zgodba o Borutu Peršolji, najmlajšemu veteranu vojne za Slovenijo, le malce starejši pa se bodo spomnili obiska Iveka Krambergerja v Domžalah. Preberite njegov še vedno aktualni govor! V knjigi je zgodba o nekdanjih žganjarnah, avtor piše o neskončnih posojilih in dolgovih, ki jim najdete odmev v današnjih časih, zanimiva je resnica o domžalski 'hauptschule', zgodbe o mlinščicah, pošti, precej besed je namenjenih zgodbi o pravi zgodovini Grobelj ter veliki žalosti avtorja ob sekanju Grobeljske gmajnice. Nekatere zgodbe oz. spomini so samo avtorjevi, med njimi tudi izkušnje z morja ter peripetije pri gradnji vikenda. Nekatere zgodbe bodo bralcu zanesljivo izvabile kakšen nasmešek: iskren in vesel, morda tudi žalosten; za marsikoga bodo zgodbe popolna novost iz zgodovine Domžal, za nekatere spomin na mladost, na sodelovanje z Matjažem Brojanom, za vse pa prijetno branje, morda pa se bo v knjigi kdo tudi našel . . . Če vas kratek opis knjige Počivajoči DOMŽALSKI SPOMIN, velike, dragocene zbirke najrazličnejših dogodkov iz življenja prebivalcev našega mesta, ni pritegnil, da bi knjigo vzeli v roke, vam za spodbudo ponujamo še odlomek iz prispevka o življenju in delu Matjaža Brojana Franceta Malešiča. Takole pravi: »In zdaj še knjiga domžalskih zgodb, iz katere žarijo tudi najbolj prisrčna spoznanja. Vsi pravi Domžalčani so bili izjemni, izredni ljudje. Taki so še danes. Največ nesloge in medsebojnega nezaupanja je prišlo od drugod. Ostanite v slogi in naj vam ne zmanjka veselja do življenja . . .« Našemu Matjažu Brojanu iskrene čestitke za monografijo o nekdanjih Domžalah in ljudeh Počivajoči DOMŽALSKI SPOMIN, ki odstira tančico z vrste ljudi in dogodkov iz naše zgodovine ter nam omogoča, da jo še bolje spoznamo. Še veliko zadovoljnih bralcev in bralk! Vera Vojska Obeležitev svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni 21. september je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok za demenco. Zato septembra po vsem svetu poteka kampanja za ozaveščanje o bolezni, ki ne pozna socialnih, ekonomskih in etničnih meja in strmo narašča predvsem zaradi staranja prebivalstva. Po ocenah naj bi bilo na svetu kar 36 milijonov ljudi z demenco, v Sloveniji pa je približno 30.000 bolnikov. Število bolnikov pa bo v prihodnje še naraščalo, zato je nujno povečanje vedenja o tej bolezni. Za demenco je značilen postopen in napredujoč upad kognitivnih sposobnosti (pozabljivost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti ter obvladovanja čustev in socialnega vedenja), ki je večji od pričakovanega v normalnem procesu staranja. Prvi znaki so izguba spomina, težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, težave z govorom in spremembe obnašanja. Demenca spada med bolezni, ki jo pogosto prikrivajo, o njej ne govorijo ali jo poskušajo prezreti, čeprav dementni bolniki in njihovi skrbniki potrebujejo veliko podpore in razumevanja. Družbena stigma je posledica pomanjkljivega znanja o demenci, povzroči pa lahko različne posledice, med drugim dehumanizacijo bolnika, pomanjkanje ustrezne oskrbe za bolnika in njegove skrbnike, zapoznelo diagnozo in pomanjkljivo podporo. Dom upokojencev Domžale je skupaj s Knjižnico Domžale v letu 2013 pričel izjemno dobro sprejeto obliko vsakomesečnih srečanj v Alzheimer Caffeju, to so posebne, mednarodno poznane in uveljavljene oblike druženja, ki so nastale leta 1997 na Nizozemskem. V lokalnem okolju se mesečno dobivajo ljudje, povezani s to tegobo: tako bolniki sami, predvsem pa svojci in prijatelji obolelih, prostovoljci, strokovno osebje, ki deluje na tem področju, in strokovnjaki, ki o tem največ vedo. Namenjeno je nasvetom, medsebojnemu pogovoru, izmenjavi izkušenj in pomoči, ki si jo lahko nudijo med seboj. Uvod v jesenski sklop srečanj naj bi tako združili s svetovnim dnevom Alzhaimerjeve bolezni na posebni prireditvi, ki bo v sredo, 25 . septembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Franca Bernika. Ob tej priložnosti si bomo skupaj ogledali izjemen film režiserja Vlada Škafarja Deklica in drevo, ki mu bo sledilo srečanje ter pogovor z ustvarjalci filma, med katerimi sta izjemni igralki Štefka Drolc in Ivanka Mežan. Cveta Zalokar - Oražem Odstop mentorja Umikam se kot strokovni mentor prvega 'Likovnega društva Petra Lobode' v občini Domžale (1973-2013). Zahvaljujem se vsem obiskovalkam in obiskovalcem, ki ste članice in člane društva z zanimanjem spremljali s svojo prisotnostjo na letnih tradicionalnih društvenih razstavah. Zahvaljujem se vsem članicam in članom društva za njihovo enotnost, za naš skupni razvoj in skupno likovno podobo. Zahvaljujem se vsem, ki ste me kot mentorja poslušali pri odprtju vsake društvene razstave vseh 40 let obstoja in intenzivnega delovanja društva v Domžalah, Ljubljani in po Sloveniji. S tem je likovno društvo bogatilo kulturni mozaik Domžal in svojo dolgo zgodovino 'likovnega društva Petra Lobode' v Domžalah. Vsem prisrčna hvala in zahvala. Danijel Lovro Függer Domžale, 10. avgust 2013 'Proti' viziji Domžal "Domžale so oblikovno med najbolj problematičnimi mesti naše države ... Rasle so spontano in brez oblikovnih prizadevanj. V primerjavi z Velenjem in Novo Gorico gre torej za nenačrtovano in divje raščeno aglomeracijo. Kljub številnim gradnjam, ki pričajo o uspešni industriji in obrti, kljub visokemu bivalnemu standardu prebivalcev prevladuje vtis suburbanega, perifernega naselja brez vidnejših znakov mestnosti. Središče z nekaj stolpnicami in visokimi bloki daje še vedno vtis prehodnosti ter prometne tranzitnosti brez prave arhitekturne identitete." (prof. dr. Andrej Pogačnik) Društvo arhitektov Domžale - DAD Te besede profesorja urbanističnega planiranja izpred osemnajstih let opisujejo neko stanje ter ga označujejo za problematičnega. Prav tako, če pogledamo zgodovinsko, so Domžale res skupek naključno povezanih zaselkov Stoba, Štude, Spodnjih in Zgornjih Domžal iz 19. stoletja, ki so brez skupne vizije stihijsko rastle približno dve stoletji in še vedno se zdi, da skupna volja kar ne pride v življenje. Zato je naslov članka namenoma dvoumen, kjer ima beseda proti lahko dva pomena: en pomen je, da smo proti viziji Domžal, ki je popolnoma legitimno stališče, ter ne smatramo divje rasti okolja kot impotentnost ali patologijo, ampak kot naravni proces; drugi pomen pa, da gremo proti viziji Domžal, pomeni stremljenje k nekim skupnim idealom, torej usmerjanje naravnega procesa proti višjim ciljem. Društvo arhitektov Domžale ima poslanstvo v tem drugem pomenu besede proti ter želi spodbujati k mobilizaciji skupne volje. Zavzema se za čim več arhitekturnih in urbanističnih natečajev in delavnic, javnih predstavitev, razstav in publikacij, kar bi ustvarjalo zanimanje lokalne in strokovne javnosti ter morebitnih vlagateljev za domžalski prostor. Torej se društvo zavzema za ustvarjanje vizije, ki bo pripomogla tudi k večjemu pritoku ekonomske moči v mestni prostor. Verjetno je arhitektura tisti del človeške plati, ki v večji meri določa in pogojuje njegovo življenje. Od nekdaj je bila utemeljena z načinom življenja, kulturo, družbeno in socialno zavestjo, tektoniko, ki jo narekuje fizika itd. Pogojena pa je tudi z višjim svetom, ki lahko seže onstran našega razuma. Tisto nerazumno čustvo, ki ga ne znamo opisati, se ga pa dobro zavedamo oz. ga znamo občutiti. Arhitekti smo kot vsaka druga stroka izobraženi v poljih, s katerimi znamo logično (povezano z nerazumnim) razpolagati in prek katerih znamo arhitekturo dobro utemeljiti, zato da jo družba lahko sprejme za svojo in jo zazna kot dobro. Ne potrebuje celotnega arhitekturnega znanja, da bi jo razumela. Pomembno je, da se v prostoru počuti dobro in napredno. Na arhitektih sloni celotna arhitekturna odgovornost, povezana z njihovim opusom, s katerim izobražujemo sebe in znanje materializiramo. Ustvarjalni proces arhitekta je tisti, s katerim se mora srečevati vse življenje in prek katerega se nenehno izpopolnjuje in izobražuje. Zato so znanstveni pristopi k vsakemu projektu nujni, da arhitektura lahko doseže višjo raven in s tem pripomore k naprednejšemu razvoju mesta in družbe. Arhitekturni natečaji in delavnice so prakse, ki pripeljejo do višje kvalitete arhitekturnih rešitev, saj je vanje nenehno vključen miselni proces, ki združuje vsa polja znanja, ki jih mora arhitekt vključiti v svoj projekt, da ta lahko doseže višjo raven kvalitete. Hkrati pa je to tudi del medsebojnega tekmovanja in konkurence, ki je vsekakor zdrava, saj spodbuja večji vnos znanja v arhitekturno stroko. Natečaji in delavnice imajo več prednosti: dvigujejo raven znanja in kvalitete projektov, nenehno skrbijo za vitalnost arhitekture, arhitektov in projektov in z izbranimi - nagrajenimi projekti, ki gredo v postopek uresničitve, pripomorejo k dobri arhitekturi v mestu, ki je bistvena za razvoj družbe. Miha Volgemüt, M.Sc. Benjamin Hafner, ü.d.i.a. Vabimo na PRIREDITEV OB 38 - LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA in MEDOBČINSKEGA PRAZNIKA INVALIDOV Domžal, Mengša, Moravč, Lukovice in Trzina v soboto, 28. septembra 2013, ob 10. uri v Halo komunalnega centra Domžale s kulturnim programom. Pokrovitelj: ROTARY KLUB DOMŽALE iz URADA ŽUPANA slamnik@kd-domzale.si OBČINA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE OBJAVLJA JAVNI NATEČAJ FOTOGRAFIJA MESECA OBČINE DOMŽALE 1./ CILJ NATEČAJA Cilj natečaja je pridobitev kvalitetnih in estetsko privlačnih promocijskih fotografij s tematiko iz okolja in dejavnosti v občini Domžale in uveljavljanju domžalskih fotografov skozi izdelane promocijske materiale. 2./ VSEBINSKA OPREDELITEV Natečaj poteka v času od septembra 2013 do preklica. Na natečaju lahko sodelujejo le predlogi, ki so posneti na območju občine Domžale ali vidno prikazujejo simbole Občine Domžale na lokacijah zunaj meja občine Domžale. 3./ splošni pogoji Na natečaju lahko sodeluje vsak, ki se strinja s pogoji sodelovanja na natečaju. Posamezni fotograf lahko v posameznem mesecu pošlje največ tri fotografije. Če bo poslanih več fotografij, bomo upoštevali le prve tri prispele predloge. Fotografije morajo bili poslane v obliki jpg, velikost datoteke mora biti manjša od 10 MB. Fotografije ne smejo biti starejše od enega meseca. Poslane fotografije so lahko opremljene z naslovi ali komentarji, v izbor pa bomo uvrstili le fotografije z ločljivostjo vsaj 2000 svetlobnih točk na daljši stranici. Fotografije avtorji dostavijo komisiji izključno prek e-maila: fotografija@domzale.si. 4./ komisija za izbor Komisijo za izbor določi župan Občine Domžale s sklepom. Člani komisije na natečaju ne morejo sodelovati. Zmagovalna fotografija za tekoči mesec se določi z glasovanjem. Komisija izmed prejetih fotografij izbere deset fotografij in jih objavi na Facebook strani Občine Domžale. Spletni glasovalci in komisija določijo vsak svojega kandidata za zmago, končnega zmagovalca pa s svojim glasom potrdi župan Občine Domžale. Komisija objavi zmagovalno fotografijo do 15. v mesecu za pretekli mesec. 5./ KRITERIJI OCENJEVANJA Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala ustreznost in izvirnost motiva, stopnjo prepoznavne umeščenosti v prostor občine Domžale, kompozicijo, barvno skladnost oziroma kontrast, sporočilnost, vzdušje in realizacijo (horizont, ostrina, barvni premik, itn.). Dodatne točke pri ocenjevanju bo komisija dodelila predlogom, ki bodo upoštevali preferenče motive za tekoči mesec (priloga je objavljena na spletni strani www.domzale.si). 6. ODDAJA FOTOGRAFIJE Občina Domžale sprejema natečajne predloge izključno po e-mail naslovu, in sicer: fotografija@domzale.si. Fotografije lahko pošlje le avtor poslanih fotografij oziroma fotografije posreduje s pooblastilom avtorja, ki ga navede ob oddaji fotografije. Lažna navedba avtorstva je kazniva po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Če komisija presodi, da poslani predlog ne ustreza merilom natečaja, objavo brez obrazložitve prepreči. Avtorji digitalnih fotografij so seznanjeni s problematiko prikaza na različnih izhodnih napravah ali medijih in skrb za kvaliteto prepuščajo Občini Domžale. 7. avtorske pravice Pošiljatelji fotografij z navedbo svojega kontaktnega naslova zagotavljajo avtentičnost in avtorstvo poslanih fotografij oziroma avtorja navedejo v primeru pooblaščenega posredovanja v naslovu fotografije. Avtorji se s trenutkom oddaje fotografije na natečaj odrekajo materialnim avtorskim pravicam v odnosu do Občine Domžale. Občina Domžale lahko uporablja vse na natečaj poslane fotografije v svojih promocijskih aktivnostih ob ustrezni navedbi avtorja. 8. NAGRADE Komisija Občine Domžale vsak mesec nagradi eno zmagovalno fotografijo z nagrado 50 EUR neto. Župan lahko na predlog komisije izjemoma nagradi tudi dodatne fotografije. Za zmagovalno fotografijo se izplača denarna nagrada, šele ko predlagatelj posreduje fotografijo v izvorni velikosti najmanj 5 miljonov svetlobnih točk brez njihovega naknadnega dodajanja (zgoščanja). 9. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije o javnem natečaju lahko zainteresirani dobijo na naslovu: renata.kosec@domzale.si ali po telefonu: 01/721-07-13. Župan Toni Dragar predal v uporabo reševalni čoln poklicni enoti Centra požarne varnosti Domžale Župan občine Domžale Toni Dragar je v sredo, 31. julija, poklicnim gasilcem iz Centra požarne varnosti Domžale predal v uporabo gasilski reševalni čoln s pripadajočo opremo. Reševalni čoln bodo gasilci in Civilna zaščita uporabljali za operativno delo na vodah in pri reševanju ljudi in premoženja na območju vodnih površin v primeru poplav v domžalski občini. Ob predaji čolna namestniku vodje CPV Domžale Matjažu Hribarju je župan Toni Dragar izrazil upanje, da bi bil reševalni čoln večkrat uporabljen za redna usposabljanja reševalcev kot ob nesrečah. Poklicni gasilski enoti in Civilni zaščiti bo nova pridobitev zelo olajšala delo, saj so ob poplavah, ki so v naši občini dokaj pogoste, pogrešali čoln, ki bi jim omogočal dostop do ogroženih ljudi ter poplavljenih objektov. Poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale Marko Žagar je dodal, da bo reševalna oprema v dobrih rokah, saj gasilci v CPV-ja niso samo dobri reševalci, ampak tudi dobri gospodarji, ki vzorno skrbijo za reševalno opremo, ki jim je dana v uporabo. Občina Domžale, Urad župana Foto: župan, Toni Dragar in namestnik vodje CPV Domžale, Matjaž Hribar Otvoritev telovadnih orodij 'Street workout' ob rekreacijski osi Kamniške Bistrice Župan Občine Domžale Toni Dragar, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale mag. Janez Zupančič in predsednik športnega društva Jekleno telo Simon Grižon so v sredo, 21. avgusta 2013, ob 18. uri uradno odprli telovadna orodja ,STREET WORKOUT'. Ob otvoritvi, ki je potekala na športnem igrišču pri stari šoli v Homcu, so člani športnega društva Jekleno telo prikazali izjemno zahtevne vaje na novih telovadnih orodjih. Dogodka se je udeležilo veliko število ljubiteljev tovrstnih športnih aktivnosti. Tudi obiskovalci so svojo moč in spretnost preizkusili na novih telovadnih orodjih. Telovadna orodja so na novo postavljena na petih lokacijah vzdolž rekreacijske osi Kamniške Bistrice. Poleg lokacije, na kateri je potekala otvoritev, so telovadna orodja ob rekreacijski osi Kamniške Bistrice tudi pri jezu pod homškim hribom, pri tenis igriščih na Škrjančevem, pri fitnesu na prostem v Domžalah in v Študi pri vagonu. Občina Domžale, Urad župana Poletne počitnice se poslavljajo Poletne počitnice se poslavljajo in pred nami je novo šolsko leto. Verjamem, da ste počitnice preživeli čim bolj brezskrbno, pestro in zabavno ter se zadovoljni, zdravi in polni novih moči vračate v šolo. Verjetno ste radovedni, polni pričakovanj, kaj vam bo prineslo to leto. Šolsko leto bo zopet zanimivo in ustvarjalno, pridobili boste nova znanja, spretnosti in navade, ki vam bodo pomagale v življenju. Te cilje boste laže dosegli skupaj z učitelji, starši, brati, sestrami in sošolci. Pred vami je leto novih načrtov, medsebojnega druženja in sklepanja novih znanstev. Potrudite se za prijateljstvo, medsebojno si pomagajte, bodite strpni in spodbujajte drug drugega. Velikokrat je učenje naporno in se vam zdi odveč, vendar vedite, da le znanje omogoča uresničitev sanj, želja in pričakovanj, ki jih prinaša prihodnost. Sposobni, izobraženi in poklicu predani učitelji so vaši zavezniki in pomočniki, ki vas bodo usmerjali in vam pomagali na poti šolanja. Tudi sami boste gotovo spoznali, da je šola zakon, ker vam bo vse, kar boste v njej spoznali, zelo koristilo. Drage učenke in učenci. Na prvi šolski dan in vse naslednje dni bodite zelo previdni na poti v šolo in domov. Čim prej se seznanite z najpomembnejšimi pravili v cestnem prometu, kje in kako lahko prečkate cesto, križišče ipd. Dragi vozniki! Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti mi, vozniki! Trenutek nepazljivosti nam lahko za vedno spremeni življenje. Poskrbimo, da do takšnih nesrečnih trenutkov ne bo prišlo. Otroci so edinstveni in neponovljivi, vredni vseh naših naporov in prizadevanj, da bo njihova pot varna. Dragi otroci, srečno na poti, srečno na cesti in seveda - srečno v vrtcu ali šoli! Toni Dragar, župan občine Domžale slamnik@kd-domzale. si iz URADA ŽUPANA Investicije v občini Domžale Vrtec Krtina - Začela se je gradnja že tretjega vrtca v letošnjem letu Letošnje poletje je bilo v občini Domžale zaznamovano s številnimi investicijami, ena večjih pa se je ravno začela, to je gradnja vrtca in širitev podružnične osnovne šole v Krtini s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Gre za gradnjo dveh objektov, ki bosta med seboj povezana s podzemnim hodnikom. Med objektoma bo asfaltirano igrišče. V prvem objektu, ki bo s hodnikom povezan z obstoječo šolo, bodo v prvem nadstropju dve učilnici, kabineta, zbornica in sanitarije, v pritličju pa razdelilna kuhinja, jedilnica in večnamenski prostor. Drugi objekt bo namenjen predšolski vzgoji. V pritličju bodo trije oddelki, namenjeni otrokom prve starostne skupine s pripadajočimi prostori (večnamenski prostor, kabineti, sanitarije), v prvem nadstropju pa trije oddelki za kombinirano ali drugo starostno skupino s spremljevalnimi prostori. Dela bodo predvidoma zaključena do konca avgusta 2014. Vrtec Palček na Viru Občina Domžale je zaključila še en pomemben projekt na področju družbenih dejavnosti. V vrtcu Palček na Viru so se namreč zaključila gradbena dela. Uredili so novo kuhinjo, večnamenski prostor, ki v pritličju povezuje novi in stari vrtec, v nadstropju so urejeni upravni prostori. Vhodi v obstoječi vrtec so ostali, z izjemo gospodarskega vhoda, ki se je malce prestavil. Celotni kompleks vrtca po rekonstrukciji predstavlja io-oddelčni vrtec s sodobno kuhinjo in zadostnimi zunanjimi površinami ter zadostnim številom parkirišč. Rekonstrukcija kolodvorske ceste v Domžalah Kolodvorska cesta v Domžalah je zasnova vrtca krtina dobila povsem novo podobo. Investicijska dela so potekala od poslovalnice BKS do Železniške postaje Domžale in so obsegala: rekonstrukcijo ceste, sanacijo kanalizacije in vodovoda. Z novo ureditvijo tlakovanega pločnika in kolesarske steze je več prostora namenjenega pešcem in kolesarjem. Zasnovano je poševno parkiranje z modro cono na vzhodni strani. Nameščena je urbana komunalna oprema in zasajena so drevesa. Most Gaj na škrjančevem Nova pomembna pridobitev za občane Občine Domžale in njene obiskovalce je zagotovo izgradnja novega mostu čez Kamniško Bistrico na Škrjančevem. S tovrstno investicijo nadaljujemo z uresničitvijo zamisli oblikovanja zelene rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici in povezanosti domžalske in kamniške občine ter Arboretuma Volčji Potok. Most je namenjen pešcem in kolesarjem. Trenutno poteka še urejanje okolice. rekonstrukcija Prešernove ceste v radomljah (od kulturnega doma do vključno križišča za Hudo) Rok za dokončanje del je 20. oktober 2013. Investicijo v celoti financira Občina Domžale. Poleg rekonstrukcije ceste bosta v cestnem telesu zgrajena dva propusta za odvod površinskih poplavnih voda, zgrajen bo pločnik in nova javna razsvetljava ter obnovljeni oziroma dograjeni vsi komunalni vodi (meteorna kanalizacija s ponikovalnicami, vodovod, PTT in elektro vodi ....). Obnova rojska ceste v Domžalah Na Rojski cesti v Domžalah so se pričela gradbena dela, in sicer od križišča z Vegovo do križišča z Ljubljansko cesto (tretja etapa). Dela obsegajo: rekonstrukcijo ceste, obnovo vodovoda ter izgradnja nizkonapetostnega omrežja. Dela bodo predvidoma zaključena v septembru 2013. Investicije v šolsko in vrtčevsko infrastrukturo Občina v poletnih mesecih investira tudi v obnovo šolske infrastrukture. V Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se bo zamenjala strojna oprema v kotlovnici in energent (prehod na zemeljski plin). Kotlovnico bodo tudi gradbeno uredili. Dela, ki vključujejo energetsko sanacijo telovadnice, so se pričela tudi v Osnovni šoli Domžale, kjer bo na telovadnici in veznem traktu (med telovadnico in šolo) nameščena toplotna izolacija, na veznem hodniku bodo zamenjana okna, na novo pa bo izvedena tudi streha na veznem hodniku in streha na telovadnici. Občina Domžale je pričela obnovo asfaltiranih igrišč pri Osnovni šoli Domžale, Osnovni šoli Rodica in Osnovni šoli Venclja Perka. Obstoječa igrišča bodo v celoti odstranjena, kjer je treba, bo na novo zamenjan tudi spodnji ustroj, odvodnjavanje ter asfaltiranje ploščadi. Dela bodo predvidoma dokončana konec avgusta 2013. zelene oaze v Občini Domžale Ker se zavedamo pomembnosti zelenih oaz, torej zelenih površin, ki nudijo občanom številne možnosti za rekreacijo in kvalitetno preživljanje prostega časa v naravi, smo pričeli gradnjo poti okoli Šumberka. Investicija bo izvedena s pomočjo evropskih sredstev. Šumberk bodo obkrožale urejene poti ob Kamniški Bistrici in Rači, med brvjo v Zaborštu in mostom na Podrečju. Ozko stezico bo zamenjala 1,6 metra široka peščena pot, ki bo na pogosto poplavljenih predelih utrjena s pohodnimi kamnitimi bloki. Dostopi do vodotokov bodo urejeni s kombinacijo betona, skalnih blokov in lesa. Ob urejeni plezalni steni bomo postavili počivališča z igrali, uredili piknik prostor ob Rači, točen čas pa bo ob sončnem vremenu kazala sončna ura na vstopnem platoju ob brvi v Zaborštu. izgradnja kanalizacije v krtini Kanalizacija je zgrajena v dolžini 440 m, od celotne dolžine trase, ki znaša 1517 m. Zgrajeni so tudi vsi projektirani podboji pod magistralno cesto in črpališče za tlačni vod. Dela bodo predvidoma zaključena v septembru 2013. Občina Domžale, Urad župana FOTO: Vido Repanšek Vrtec Palček kolodvorska cesta Most gaj na škrjančevem Prešernova cesta rojska cesta Enegretska sanacija telovadnice na Oš Domžale Ureditev zunanjega igrišča pri Oš Domžale Ureditev poti pod šumberkom Prijavite se na www.kamniske-novice.si in sodelujte v nagradnem žrebanju. DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA, DOBER NAMEN. Celoten izkupiček gre v dobrodelne namene. 5! * /i^^tmjbe^iim "D tudi otroci. Posameznik je najboljši zgled otrokom Se pred začetkom šolskega leta so se z opozorilom na prometno (ne)varnost oglasili tudi z Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, kjer so zapisali: »Naloga staršev, učiteljev, strokovnih organizacij, policije in civilne družbe je priprava otrok na varno in odgovorno sodelovanje v cestnem prometu. Vzgojno-izobraževalne zavode pozivamo, naj ponovno preverijo prometne načrte in še posebno pozornost namenijo pregledu in posodabljanju varnih poti učencev in dijakov na poti v šolo in domov. Prometna tematika s poudarkom na varnosti in prometni kulturi naj bo interkurikularno zastopana v vseh učnih programih, kjer je to vsebinsko smiselno.« Ob tem so pozvali tudi starše otrok, naj izkoristijo čas z otrokom in ga dodatni pripravijo na samostojno sodelovanje v prometu, medtem ko hodijo peš, se vozijo s kolesom ali javnim prevoznim sredstvom. Poudarjajo tudi, da je vsak posameznik s svojim varnim in previdnim ravnanjem najboljši zgled otrokom in mladostnikom. Policija aktivno v šolsko leto za varno pot v šolo in domov Med štiri ključne cilje projekta Varna pot v šolo in domov, ki ga izvaja slovenska policija, so si postavili: zagotovitev varnosti otrok v prometu, partnersko sodelovanje z drugimi institucijami, aktivno vključevanje otrok v učenje o prometni varnosti in krepitev pozitivne podobe policistov med otroci. Kot pravijo na policiji, je zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh ena njihovih najpomembnejših nalog. »V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa policisti ob začetku vsakega šolskega leta izvajamo ustaljene aktivnosti. Z nenehno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevamo k umirjanju prometa.« Preventivno in represivno policijsko delo pa usmerjajo predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor voznikov nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo, predvsem v bližinah vrtcev in šol. Že pred začetkom šolskega leta policisti poskrbijo za pregled cestnoprometne signalizacije v okolici šol. O ugotovitvah obvestijo vzdrževalce cest. Hkrati opozarjajo tudi vodstva šol na dolžnosti ter skupaj z njimi pripravijo načrte varnih poti v šolo, ki jih šole nato posredujejo otrokom in njihovim staršem. Policija je prav tako seznanjena z vsakodnevnimi organiziranimi prevozi otrok v šolo in domov. Ob pričetku šolskega leta pa policija prevzame poostren nadzor prometa predvsem v času neposredno pred in po začetku pouka. »Preverjamo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno preverjamo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti v začetku šolskega leta tudi poostreno nadziramo tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo,« so zapisali. Ne smemo pa pozabiti niti na njihovo izobraževalno delo, saj za starše prvošolčkov pripravljajo predavanja o prometni varnosti, učence pa učijo prometne vzgoje. Vzgoja in prometna varnost pa nista pomembni le ob začetku šolskega leta, pač pa vse leto, vsak dan. Tega se zavedajo tudi na policiji, kjer tudi med šolskim letom skrbijo za preventivo v prometu. »Med šolskim letom preverjamo brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete ter nadzorujemo njihove voznike (preverjamo npr. počitek pred vožnjo, psihofizično stanje voznika, dokumente). Precej pozornosti posvečamo tudi nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti sodelujemo z mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov.« □ Vpis in dodatne informacije: Zdenka Kristl Marinič; 041-519-816; parnas@s5.net Zasebna glasbena šola vabi k vpisu v novo glasbe polno šolsko leto. Pridi in se mi pridruži pri (= igranju =) nogometa! PRIJAVE: 041 865 999 (Romana) Imaš rada šport in dobro družbo? Bi se rada preizkusila v nogometu in se zabavala s prijateljicami? Pokliči nas in se nam pridruži !!! k GLAS MLADIH Kopalkanje v mestu že več kot deset let slamospev Aktualno Študentski klub Domžale že od leta 1992 ustvarja obšolsko/obštudijsko dogajanje v mestu in njegovi širši okolici. Ob svoji desetletnici je takratna ekipa organizirala prvo Kopalkanje, ki se je do danes dodobra zasidralo v srca vseh ljubiteljev elektronskih bitov. Petkovi večeri elektronskih ritmov na domžalskem bazenu so po mestu začeli odzvanjati že leta 2002. Že takrat smo v Domžalah gostili priznane didžeje elektronske glasbe in tiste, ki prinašajo nov veter na glasbeno prizorišče in si utirajo pot navzgor. Nastopajoči so bili vedno skrbno izbrani, poleg tega pa so odsevali trenutne trende na glasbeni sceni, program pa so vsako leto dopolnjevale različne nagradne igre in ostale zabavne vsebine. Pod drobnogled smo vzeli zadnjih osem let Kopalkanj. Sprehodite se z nami po zgodovini, ki je domžalski in okoliški mladini popestrila petkova dogajanja poletne vročice. Leta 2007 smo poskusili v petdelno sago elektronskih ritmov ujeti tudi r'n'b melodije s takrat priljubljenimi Kocka Crew. A smo se raje odločili, da Kopalkanje ostane domena pristnih elektronskih spevov. Takrat še z rea-ggijem, chill out, house ritmi (našega in vašega didžeja Koksija, ki bo tudi letos v skolpu projekta La Familia nastopil pred vrhuncem večera - to sta duo Vanillaz) in drum'n'bass odliko. Že nasledje leto smo namesto petdelne sage pripravili trodelno in na prizorišče so stopili ljubljenci množic RDYO s kar dvema odličnima petkovima večeroma. Na večeru house glasbe pa sta se po odru vrtela didžej Sylvain za gramofoni in Lara love, ki jo poznamo predvsem kot pevko glasbene skupine Leellojamais, za mikrofonom. Odličen večer, ki smo si ga zapomnili za nekaj časa. Po Kopalkanju leta 2008 smo ugotovili, da je trodelna saga elektronskih ritmov kar dobra kombinacija, zato smo se je držali še nekaj časa. Z vedno odličnim programom in lokacijo prireditve smo skupaj želi uspeh za uspehom. Kmalu je na vsako Ko-palkanje prišlo približno 800 mladih po srcu in duši. Za članice in člane ŠKD-ja in ŠKK-ja je bila prireditev brezplačna. To so bili res zlati časi. Na splošno. Leto 2009 je bilo tako spet v znamenju RDYO, ki so vedno napolnili bazenski ambient do konca. Paolo Barbato je naredil res pravi večer Oldies Goldies in spomini so kar vršali po prizorišču, na house večeru pa je dogajanje popestril Lovro (prav tako iz skupine Leeloojamais) na saksofonu. Vreme nam je bilo naklonjeno in zvezde tudi. Še naseldnje leto sta se cedila med in mleko s preverjenim repertoarjem, ki je takrat obvladoval glasbeno sceno. RDYO, Lara Love, Ponovno vas vabimo k zbiranju starih knjig Knjige, ki ste jih že prebrali in jih ne potrebujete več, lahko prinesete v Center za mlade (Ljubljanska c. 58, Domžale). S prodajo rabljenih knjig, za simbolično ceno knjige ponovno najdejo pot do novih bralcev in lastnikov. Izkupiček od prodanih knjig je namenjen za dobrodelne namene. Peter Pleser ... Brezplačen vstop in še brezplačen prevoz domov, ki je stalnica že vsa leta in ostaja tudi naprej. A nekaj temnega se je začelo počasi spuščati z neba. Kriza. Splošna gospodarska. Kriza vrednot. Kriza povsod. Oblasti napovedujejo uvedbo Zakona o malem delu, ki pomeni smrt trenutni obliki študentskih klubov. Mogoče nič napačnega, a protesti pred parlamentom leta 2010 ne obetajo prav nič dobrega. Leto 2011, ko je na Kopalkanju poleg odličnih elektronskih ritmov po zraku letela tudi kopica žog, blazin, obročev, račk in ostalih napihljivih predmetov, ki so pestrili dogajanje v vodi, je bilo še vedno odlično. Na trodelni sagi nas je obiskalo celo približno 2500 navdušencev elektronske glasbe. Slogan tega leta je bil 'Beltek ve, kako na Kopalkanju to gre!' RDYO s svojimi vedno odbitimi ritmi in še enkrat Lovro na saksofonu so poskrbeli za pravo vzdušje, čeprav so brezplačne vstopnice že zamenjali simbolni zneski vstopnine. Leto 2012 je bilo za ŠKD še kako pomembno. Naše in vaše Kopalkanje, petkovi večeri elektronske glasbe na domžalskem bazenu, je praznovalo častitljivo deseto obletnico. Po odlični otvoritveni žurki, ki je odprla pot v poletje, nam je kopalkarski zaključek na žalost pokvarilo vreme. Deset let -kakorkoli - sploh ni malo, a brez vas Kopalkanje danes ne bi bilo, kar je. Odlična zabava nasmejanih in plešočih, brezskrbnih in zaljubljenih obrazov. Bravo, mi! In ... še na mnoga leta! A ker kriza še naprej lomasti po ulicah, in to ne samo našega mesta, smo letos pripravili eno Kopalkanje. V najboljšem ambientu v Domžalah bo dogodek združil vtise poletja in nam napolnil baterije pred novo mero znanja kar na predzadnji avgustovski dan, torej v petek, 30. avgusta. Z nami bo že dobro poznani lokalni house tandem, didžej Koksi in didžej Kromofone s projektom La Familia, za veliki finale pa se bo predstavil duo Vanillaz, ki ruši meje elektronske glasbe. Preverite, kako. Na letošnjem Kopalkanju! Začnemo ob 21. uri in končamo ob 2. uri zjutraj z brezplačnim prevozom domov vse do Ljubljane ali Kamnika. Vse informacije dobiš na spletnih straneh www.studentski-klub.si in www.kopalkanje. com, če se nam pridružiš na Facebook strani, pa boš obveščen/-a prav o vsem, kar se dogaja v tvojem Klubu. Se vidimo! AnaStrnad Aktualne klubske novičke ŠKD-jevo morčkanje Lepega vremena še ni konec, temperatura morja pa je končno ravno pravšnja, tako da se bomo tudi v septembru odpravili na morje in uživali še zadnji mesec študentskih počitnic. Tudi vsi ostali ste seveda vabljeni, da si še privoščite oddih pred napornim šolskim letom, ki prihaja. 6. septembra gremo v Koper in 9. septembra v Portorož. Pridi v klub, se prijavi in uživaj z nami. Se vidimo. ŠKD-jevi nogometni dnevi Čeprav bo september predvsem v znamenju košarke in naših visokih fantov, ki so na evropsko prvenstvo prišli od tu in tam, pa bomo za prave nogometne navdušence tudi v septembru organizirali nogometno obarvane dneve. Spet se bo igralo na umetni travi, na malem igrišču za odbojko pri domžalskem bazenu. Pridi in odigraj tekmo skupaj s ŠKD-jem. 7. in 8. septembra bomo začeli proti večeru, in sicer ob 18. uri. Ne pozabi na plastenko vode, ki ti bo med odmorom prišla še kako prav. Se vidimo. Potopisno predavanje - Kitajska Anja Trampuš nam bo na septembrskem potopisnem potepu, 10. septembra, v klubskih prostorih predstavila predvsem pomembna kitajska velemesta, ki so sicer popolno nasprotje tradicionalnega podeželja, so pa prav gotovo vredna ogleda. Poleg nešteto kulturnih zanimivosti ponujajo mesta kulinarične posebnosti, utrinke zgodovine, ki se mešajo s sodobnostjo, in čarobnost futurističnega utripa, ki ga v Evropi ne poznamo. V enem letu študija v Šanghaju je spoznala hiter življenjski tempo, tamkajšnje prebivalce in lepote, ki jih v betonski džun- gli ni pričakovala. Poleg Šanghaja bo predavala o Pekingu, Hongkongu ter Xianu. Vabljeni na zeleni čaj! Naredi si svoj 'lucky charm' V petek, 6. Septembra, si bomo v klubskih prostorih spet naredili nekaj edinstvenega. In ker smo na delavnicah Naredi sam vedno ustvarjalni, zabavni in sproščeni, tudi tokrat ne bo prav nič drugače. Pridi še ti in si naredi svoj 'lucky charm'. Naj te spremlja povsod in prinaša tisti kanček sreče, ki ga vsi potrebujemo. Sejem rabljenih učbenikov letos na novi lokaciji V letošnjem letu se bo Sejem rabljenih učbenikov pričel v petek, 6.9.2013, in nadaljeval še v soboto, 7.9.2013. Dogodek bo letos potekal z bistveno spremembo, in sicer na novi lokaciji, na velikem igrišču v Rožni dolini v Ljubljani. Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) tudi v letošnjem letu organizira Sejem rabljenih učbenikov, ki ga vsako leto obišče več kot 3.000 dijakov in njihovih staršev, ki si lahko na enem mestu, hitro in enostavno zagotovijo rabljene učbenike po ugodnih cenah. Dogodek je namenjen vsem tistim, ki so tudi ekološko usmerjeni in se jim ne zdi smiselno vsako leto kupovati novih učbenikov. Na dvodnevnem dogodku poleg glavnega doga- janja na stojnicah poteka še pester glasbeni in kulturni program. Po odličnih izkušnjah lanskega leta bo tudi letos potekala dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin. Se vidimo! Ana Strnad VIR: WWW.SKIS-ZVEZA.SI Dogodki Študentskega september 9013 Več info na www.studentski-klub.si _2 3 FILMSKI VEČER KOLESARSKI IZLET 4 5 ŠKD-jevo MORČKANJE Koper Naredi si LUCKY CHARM ŠKD-jevi NOGOMETNI DNEVI COSMIC BOWLING / ŠKD-jevi NOGOMETNI DNEVI KOLESARSKI MARATON Goričanka 8 ŠKD-jevo MORČKANJE Portorož _9 POTOPISNO PREDAVANJE IZLET V BENEŠKO SLOVENIJO U FILMSKI VEČER 11 KOLESARSKI IZLET 12 13 TRIGLAV TEK BADMINTON TURNIR TURNIR 14 POLET S ŠPORTNIM LETALOM nad Slovenijo nad Slov1enij5o 16 KOLESARSKI IZLET 17 FILMSKI VEČER 18 19 20 21 VANDRANJE PO IDRIJSKEM 22 23 24 KOLESARSKI IZLET FILMSKI VEČER COOPERJEV TEKAŠKI PREIZKUS 26 27 28 OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE 29 Dan mladih - razlog za zaskrbljenost, ne za veselje Ne moremo mimo tega, da je razglasitev OZN-ja, da se 12. avgusta po vsem svetu obeležuje mednarodni dan mladih, prej razlog za zaskrbljenost kot veselje. Tovrstna pozornost in širša politična obravnava mladih kot družbene skupine, ki v nedvomno finančno in gospodarsko zelo nestabilnih časih zahteva posebno krizno obravnavo, je pravzaprav konceptualni problem prihodnosti naše družbe na splošno, ne le mladih. Kaj pomeni biti mlad, po možnosti izobražen, a brez prave prihodnosti, možnosti za osamosvojitev, načrtovanje kariere in družine, danes na žalost ve vse preveč mladih. Gospodarske in finančne razmere v Sloveniji in širše ne dovoljujejo počasnega razmišljanja, ampak hitro ukrepanje pristojnih, ki morajo imeti v mislih predvsem mlade. Ti smo temelj družbe in gonilo njenega napredka. Po drugi strani pa njeno ostro in kritično ogledalo, ki neizprosno slika čedalje bolj neprijetna dejstva. Brezposelnost mladih (od 15 do 29 let) v Sloveniji je že 17,4-odstotna, skrb vzbujajoče pa je, da je odstotek brezposelnih mladih v starostni skupin od 25 do 29 let, torej visoko izobraženih mladih kadrov, strmo in hitro narasel s 17 na 27 odstotkov, kar je daleč nad evropskim povprečjem in močno presega njeno rast v Evropi. Zato ne preseneča, da se je po podatkih SURS-a v letu 2012 iz Slovenije uradno odselilo 3.392 mladih oseb in da se v nobenem letu po osamosvojitvi iz Slovenije ni odselilo toliko njenih mladih in obetavnih državljanov kot v zadnjem letu. Če hiše ne začneš graditi na trdnih temeljih, tudi dobra okna ali streha ne preprečita, da ne bi hiša že ob malo večjem potresu razpokala ali se celo podrla. Podporni stebri, ki bi morali to hišo držati tudi v močnem viharnem obdobju, so majavi na najbolj kritičnih mestih. Škriplje povsod, saj so problemi osamosvajanja mladih tako večplastni in veliki, da se zdijo rešitve skoraj nemogoče. Vendar ni vse tako črno. V Študentski organizaciji Slovenije smo prepričani, da se z dobrimi operativnimi, predvsem pa celostnimi ukrepi ter sodelovanjem politike, civilne družbe in gospodarstva da stvari spremeniti na bolje. V resnici, ne le na papirju. Reševanje problematike zaposlovanja mladih mora postati naša skupna nacionalna prioriteta. Zaposlitev je šele prvi temelj, ki mu sledijo še odločitev za načrtovanje družine in kariere ter reševanje prve stanovanjske problematike. Mladi smo res ranljiva družbena skupina, ki je bila v preteklosti večkrat spregledana in pozabljena s strani ključnih nosilcev družbenih sprememb, zato je odgovornost, da se to znova ne ponovi, seveda v prvi vrsti na nas, mladih samih. Zato bodimo glasni, ko je res treba, ne takrat, ko se to zahteva. Bodimo aktivni pri iskanju rešitev, ne le pri opozarjanju na težave. In ne nazadnje, bodimo odgovorni vedno in povsod, ne le takrat, ko nam to ustreza. Ekipa Študentske ORGANIZACIJE SLOVENIJE VIR: WWW.STUDENTSKA-ORG.SI PORTRET slamnik@kd-domzale.si V SLIKARSTVU MI JE NAJBLIŽJE UKVARJANJE S ČLOVEŠKIM LIKOM JAN BERNOT, ŠTUDENT IN LJUBITELJSKI SLIKAR Med izbranimi deli z državne tematske razstave 2012 na temo Tekst v podobi, ki je bila letošnje poletje na ogled v Galeriji Domžale, je bilo v množici izvirnih in vsebinsko bogatih del opazno najmanjše med njimi, asemblaž (slikarska tehnika, pri kateri se uporabljajo različni materiali, ki posegajo v prostor) Jana Bernota z naslovom Interier z glavo neznanca. Malo staro ogledalce, s pomenljivim besedilom in podpisom na obledelem lističu. Cveta Zalokar - Oražem Foto: Iztok Dimc Za avtorja Jana Bernota, študenta drugega letnika zgodovine iz Homca, je njegov slikarski mentor Janez Zalaznik povedal, da je ustvarjalen, pogumen, izviren iskalec, ki se ne ustraši drugačnosti. Jan že od malega rad riše, slika in ustvarja. Po končani gimnaziji (obiskoval je domžalsko) je dolgo kolebal, ali naj se vpiše na Likovno akademijo. Maja se je kot član likovnega društva Senožeti v Radomljah predstavil s samostojno razstavo, letošnje poletje pa se je v okviru projekta Poleti na paleti, ki sta ga v Galeriji Domžale pripravila KD Franca Bernika in LD Senožeti, predstavil tudi s samostojno razstavo. Zgledi v domačem okolju Jan pravi, da je ljubezen do ustvarjanja in likovnega izražanja malo prirojena, malo pa priučena. Veliko spodbud je dobil v domačem okolju, saj je njegov dedek Andrej v kleti hiše ves čas delal z lesom. Sestavljal je večje makete, od rojstne hiše v Dupljah, mlina, natančno in precizno je izdeloval vozove z vprego. Nekaj izdelkov imajo razstavljenih na vrtu, nekaj pa so jih po njegovi smrti shranili v kleti, kjer čakajo, da jim najdejo primerno mesto. Tudi oče, prav tako Andrej, se rad ukvarja z slikanjem, še posebej v veselje pa mu je restavratorsko delo. Oče tudi prijateljuje z mnogimi slikarji. Jan je prepričan, da je bila za njegovo slikarstvo, ki mu posveča precej časa, to pomembna spodbuda. »Pozneje sem to nadgradil v vrtcu in osnovni šoli s čudovitimi učitelji. Še danes hranim skoraj vse risbe, ki so nastale v tem obdobju, na njih pa prevladujejo motivi Napoleona in Indijancev. Seveda pa je za resno umetniško ustvarjanje pomembno, da imaš dar tudi v sebi, da imaš poseben občutek, smisel za kompozicijo, proporce...« pripoveduje in ne pozabi omeniti velikega vpliva in pomena, ki ga je imela nanj Nada Kralj, učiteljica na OŠ Radomeljske čete. »Pouk je bil zanimiv, veliko smo delali, sodeloval sem tudi pri izdelavi različnih scenskih elementov in kulis za gledališke predstave, ki smo jih potrebovali za šolske prireditve. Zelo pomemben je učitelj, ta ti lahko določeno stvar približa, te zanjo navduši in popelje na pot, ki postane del tvojega življenja,« razlaga in pove, da ga je prav ona spodbudila in mu priporočila, da se je pridružil članom Likovnega društva Senožeti. »To se je zgodilo v 9. razredu in bil sem najmlajši član. Želela je, da na ta način ohranim stik z risanjem, da se čim več naučim in napredujem, saj je bilo v srednji šoli praktičnega dela manj, smo se pa spoznali z umetnostno zgodovino. Z nami v društvu zelo kvalitetno dela mentor, akademski slikar Janez Zalaznik, z njimi sem obiskoval razstave v tujini in doma, se ogromno naučil, spoznal poleg realizma tudi modernejše pristope, abstraktno umetnost, konceptualizem. Seznanil sem se s slikarskimi tehnikami, saj je teoretično delo zelo pomembna osnova za vsako ustvarjalnost. Le tako se lahko v popolnosti in svobodno izražaš.« Svoje mesto je našel v Likovnem društvu Senožeti »To je bila velika razlika in ogromen preskok v mojem dojemanju slikarstva. Od nas v društvu se pričakujejo in zahtevajo resno delo, študijski pristop, teoretično iskanje in raziskovanje. Nismo le skupina ljubiteljev, ki se redno dobiva, ker pač radi slikamo in se družimo. Mentorje pri tem zelo pomemben usmerjevalec, saj se trudi nadgrajevati slog, spodbuja poskuse posameznika v iskanju lastnega sloga. Vsak je hkrati tudi svoboden, ni nam treba le slediti njegovim željam. Ta različnost se dobro vidi tudi na naših skupinskih razstavah,« opisuje način dela v društvu Senožeti. Pravi, da je zelo pomembno tudi hoditi in obiskovati razstave, si ogledati slike v živo, ne le na fotografijah, saj je velika razlika - slike v živo so zelo drugačne, lahko si ogledamo tehnike, način nanosa, plastenje, barvne učinke ... Zato je hvaležen društvu, da lahko skupaj z njimi redno spremlja vse pomembnejše razstave v naši bližini, od Dunaja, Zagreba, Milana ... Pa tudi v Cankarjevem domu in slovenskih galerijah. Ni nujno, da je vse, kar ni akademsko delo, slabo, manj vredno. Tudi sam sem spoznal številne umetnike, ki niso imeli uradne izobrazbe, pa so ustvarjali čudovite stvari, čeprav je res, da so se v resnici veliko izobraževali in učili. Brez tega pač ne gre. Osrednja tema je človek Od nekdaj je bil družboslovno usmerjen. Jan meni, da je mladim likovna umetnost zelo blizu in jim veliko pomeni, a večina se raje ukvarja z dizajnom, grafitarstvom, grafiko, to je bolj prisotno. »Velik vpliv imajo mediji, nove tehnologije in vse se zelo hitro spreminja.« Jan je zase priznal, da so njemu najbližji slikarji Goya, Rembrandt, Picasso, nemški ekspresionisti in Francis Bacon, med Slovenci pa Zoran Mušič. »V slikarstvu mi je najbližje ukvarjanje s človekom, tudi pri meni ima osrednje mesto človeški lik. Pri tem iščem nekaj več, posebno vsebino, čeprav je človeško telo samo po sebi zanimivo, vsak njegov del. Človeško telo ima največji odziv in učinek na človeka, je temelj zahodnega slikarstva. To je bila tudi osrednja tema moje samostojne razstave. Vse se je začelo z nalogo, ki nam jo je zastavil mentor, naj si izberemo slikarja in iščemo lasten odmev nanj. Izbral sem Bacona in nastale so slike, na katerih je človek osrednji lik, figura, ki sem jo razčlenil, razde-lal, kompozicijsko umeščal, včasih privedel do neprepoznavnosti in zveriženja,« opisuje svoje najnovejše slike, ki jih je predstavil na samostojnih razstavah, majski v Radomljah in poletni v Galeriji Domžale. »Počaščen sem bil, ko me je mentor Janez Zalaznik izbral za samostojno razstavo, saj je zelo zahteven in ima visoke kriterije. Odmev je bil spodbuden, bilo je veliko obiskovalcev in dobil sem veliko pohval,« skromno doda mladi slikar, za katerega mnogi pravijo, da je velik talent in lahko brez sramu stopi ob bok tudi akademskim kolegom. »Sicer pa je v meni še vedno živa želja, da bi se po koncu študija zgodovine, v katerem tudi zelo uživam in z veseljem študiram, vpisal tudi na likovno akademijo. Do zadnjega sem se odločal, najbolj me je odvrnil strah, kako bo z zaposlitvijo in preživetjem, a zdaj vem, da imamo mladi tako in tako težave z zaposlitvijo na vseh področjih. Morda se bo pa le še kaj spremenilo. Trenutno mora večina likovnikov za preživetje delati še marsikaj drugega. Lahko bi nadaljeval tudi očetovo delo, se bolj pragmatično lotil restavratorstva, a se mi zdi, da mi manjka potrebne potrpežljivosti,« razmišlja o svoji prihodnosti. Pomembno je nenehno izobraževanje Ljubiteljska umetnost je po Janovem mnenju žal premalo cenjena, odnos je mnogokrat neupravičeno podcenjujoč in omalovažujoč, češ da je preveč površna in le nekakšen prostočasni hobi. Njegova iz- kušnja je drugačna: »Ni nujno, da je vse, kar ni akademsko delo, slabo, manj vredno. Tudi sam sem spoznal številne umetnike, ki niso imeli uradne izobrazbe, pa so ustvarjali čudovite stvari, čeprav je res, da so se v resnici veliko izobraževali in učili. Brez tega pač ne gre.« Jan je za zdaj ljubiteljski slikar, a morda bo njegova želja po študiju postala resničnost. Takrat bo najbolje vedel, kaj in kako. Jeseni ga čakata še dva izpita za drugi letnik, saj pravi, da si rad vzame čas za resno poglobljeno delo. Še naprej bo aktiven pri tabornikih, v prostem času pa rad zaide v kino, vsak dan tudi sprehaja psičko. Pohvali tudi domžalski Mestni kino, saj ima tam možnost ogleda kvalitetnih filmov. »Vesel sem tudi, da smo dobili v društvu Senožeti možnost, da popestrimo poletno dogajanje, da likovno umetnost približamo obiskovalcem in razgibamo naše mesto. Umetnost ima žal za večino ljudi pridih nečesa oddaljenega, kar ni zanje, česar ne razumejo. Saj ne da bi bili sovražni, le približati se ji ne upajo in ne znajo.« □ B DENT, d.o.o. KRAŠNJA 57A, 1225 LUKOVICA • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase TELEFONI: ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com Od učenca do ustvarjalca Jan Bernot je v naše likovno društvo, ki ga sestavljajo skoraj izključno odrasli člani in članice, vstopil ob koncu osnovnošolskega obdobja. Priporočila ga je njegova učiteljica likovnega pouka, in čeprav je bil Jan daleč najmlajši tečajnik, se je s svojim talentom in prijaznim značajem hitro vključil v društveni ritem in brez težav sledil programu izobraževanja. Še več, zelo kmalu je prestopil prag, ki loči učenca od ustvarjalca. Nalog se je vse pogosteje loteval na samosvoj način, a vedno zavzeto in disciplinirano. Tak pristop sem pri njem lahko le spodbujal, saj ga je ves čas nadgrajeval s pristnim zanimanjem za zgodovino slikarstva, predvsem za moderno in sodobno umetnost. Odprtost v mišljenju, radovednost in prava mera občutka, s katero zna včasih tudi intuitivno ločiti dobro od slabega in vrhunsko od povprečnega, so lastnosti, ki mu pomagajo, da zleze pod kožo težje razumljivim in oblikovno zahtevnim delom modernih umetnikov. Jan uspešno združuje prirojen talent s pridobljenimi znanji, mladostno neobremenjenost z discipliniranim delom in pripravljenost za učenje z vse bolj samozavestnim in sebi lastnim pristopom. Moja naloga je zato predvsem, da mu previdno namignem pot, kadar se znajde na razpotju, in mu poskušam odgovoriti na vprašanja, kadar nanje ne najde ustreznega odgovora. Njegova najnovejša dela, s katerimi se je predstavil na prvi samostojni razstavi v galeriji Dom v Radomljah, to poletje pa tudi v Galeriji Domžale, so marsikoga presenetila. Zame so predvsem potrditev tistega, kar sem verjel, da se bo slej ko prej zgodilo. Jan je z izstopom iz najstniških let dobil potrebno samozavest in zamah, ob tem pa se je v njem nabralo tudi dovolj kvalitetnega likovnega humusa, da v slikah lahko izrazi kompleksne vsebine, ki daleč preraščajo njegovo navidezno preprosto prizemljenost značaja. S potrebno humorno distanco in novodobno ironijo je tako pogumno obračunal z velikimi temami in do neke mere celo s svojimi vzorniki. Akad. slikar Janez Zalaznik, mentor pri LD Senožeti Radomlje slamnik@kd-domzale. si OBJAVE Kmetija Ostanek: Najbolj sveža zelenjava Kmetija Ostanek leži v Velikih Pecah v Šentvidu pri Stični. Njihova glavna dejavnost je intenzivna pridelava vrtnin po smernicah integrirane pridelave v rastlinjakih in na prostem. S kmetijstvom se že 16 let intenzivno ukvarja oče Jože, zadnja leta aktivno še hči Damjana, pomagajo pa tudi ostali družinski člani. Skozi leta so ustvarili pravo družinsko kmetijo, ki ne predstavlja le dela, pač pa tudi veselje za vso družino. Redno se seznanjajo z novostmi in spremembami, ki se pojavljajo na tem področju, odlično koristijo izkušnje, ki jih imajo vsi člani družine, in na novo pridobljeno znanje, ki ga črpajo mlajši člani družine, predvsem hči Damjana in njen mož Tadej, ki sta iz agronomije tudi diplomirala. Kot pravijo, s tem odlično dopolnjujeta dolgoletne izkušnje mame in očeta, Jožice in Jožeta Ostanek. Ostankovi zelenjavo pridelujejo že 16 sezon. V tem času so se učili iz lastnih napak, kar jih je pripeljalo do tega, da danes pridelujejo dobro in kakovostno zelenjavo, ki je ne le zdrava, ampak že na prvi pogled tudi lepa. Vso zelenjavo pridelajo na integriran, kontroliran način. Imajo namreč certifikat za integrirano pridelavo vrtnin in poljščin. Na vprašanje, kaj to pomeni, pa odgovarjajo, da ljudje zaupajo njihovim izdelkom, saj zagotavljajo kontrolirano pridelavo. V integrirano pridelavo so vključeni od začetka, od leta 2001, in kot pravi Damjana Ostanek, bi moral ta način pridelovanja postati standard že pred časom, ne šele sedaj. Zagotovo je med pomembnejšimi podatki tudi dejstvo, da vse površine obdelujejo ročno, kar predstavlja dva- do trikrat letno okopavanje vseh površin na roke. Pozitivna posledica tega je, da se ne srečujejo z rastlinami, ki so gostiteljske za bolezni in škodljivce. S tem zagotavljajo tudi lepši in kakovostnejši pridelek. Da bodo izdelki kakovostni, pa poskrbijo, še preden seme pade v zemljo, saj sejejo kontrolirano seme, ki ga vsako leto na novo kupijo od priznanih izdelovalcev. Ponudba na kmetiji Ostanek je bogata, a seveda odvisna od letnega časa. Čez leto vam nudijo sezonsko zelenjavo, kot so blitva, brokoli, brstični ohrovt, bučke, cvetača, čebula, česen, črna redkev, fižol v zrnu, ohrovt, koleraba, korenček, kumare, kumarice za vlaganje, motovilec, paprika, paradižnik, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, solata, stročji fižol, zelena, zelje, beluši in še kaj. Okolje, iz katerega prihajajo Ostanko-vi, pa je poznano tudi po odličnih pogojih za gojenje pravega dolenjskega krompirja, zato pri njih ne boste ostali niti brez tega. Poznani so po butični prodaji, saj prodajajo izključno končnim kupcem, ki jih lahko obiščejo na njihovem domu, kjer jim zelenjavo, ki jo stranke želijo, sveže naberejo. Vse, kar je potrebno, je, da stranka ali pred prihodom pokliče in naroči ali ob prihodu počaka pet do deset minut, da naberejo svežo zelenjavo. Med tem pa se stranke lahko po kmetiji tudi sprehodijo in spremljajo nabiranje svežih pridelkov. Stranke sprejemajo z odprtimi rokami, z nasmehom in obilo dobre volje. Kmetijo Ostanek lahko obiščete vsako soboto od 8. do 13. ure na tržnici v Domžalah! Kmetijo Ostanek lahko obiščete tudi vi, na naslovu Velike Peče 14, v Šentvidu pri Stični, od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, ter ob sobotah, od 15. do 17. ure, oz. po predhodnem telefonskem dogovoru. Prav tako pa so s svojimi izdelki na voljo tudi vsako soboto na tržnici v Domžalah, od 8. do 13. ure, in v Ivančni Gorici, od 8. do 12. ure. Družino Ostanek pa smo povprašali tudi, zakaj so se odločili, da svoje izdelke ponudijo na domžalski tržnici. »Poleg tega, da je tržnica zelo urejena, so Domžalčani preprosti, prijazni ljudje, ki želijo kakovost, cenijo dobro delo in so odprti. V Domžalah se počutimo kot doma,« pravijo. Tako kot doma v okolici Ivančne Gorice so jih prije- tno sprejeli tudi Domžalčani, ki postajajo njihovi stalni obiskovalci. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Iztok Dimc Stranke o kmetiji Ostanek Irena in Gregor: »Pri Ostankovih kupiva, ker vedno veva, da dobiva kvalitetno zelenjavo, ki je bila obrana le nekaj ur pred nakupom. Že po okusu paradižnika se pozna, da je kvaliteta na visokem nivoju - da, njihov paradižnik ima vonj, okus in ni le rdeča gmota vode. Veliko nama pomeni tudi, da poznava poreklo pridelanega - kmetija Ostanek je na Dolenjskem, blizu AC izvoza, zato sva jih tudi že obiskala ter nabavila ozimnico (da, čas je že za to) ter si ogledala rastlinjake. Všeč nama je, da z nakupi podpirava slovenske kmete, slovenske proizvode, skratka domačo proizvodnjo in prodajo. Veliko uspeha!« Janja Gale: »Moje ,sodelovanje' s Kmetijo Ostanek je staro več kot dvajset let. Od nekdaj pri njih kupujem kumarice, ki so vzgojene na kmetiji (od semena do končnega pridelka). Z veseljem sem z leti spremljala njihov razvoj, od prvih rastlinjakov pa vse do današnjega dne, ko so celotno ponudbo doma pridelane integrirane zelenjave še razširili (imajo veliko večino vrtnin). Še vedno pa najraje kupim kumarice za vlaganje, rumene in rdeče paprike in , ki so nekaj posebnega. Izjemna je tudi vložena domača vegeta, kot ji pravijo, ki vedno znova popestri moje jedi. Z velikim veseljem se tako vsako soboto ustavim na njihovi stojnici na domžalski tržnici in jo priporočam, saj mislim, da se tam vedno najde kaj svežega ali vloženega, za vsak okus in žep.« Vinko Letnar - devetdesetletnik Letos je 25. julija dopolnil 90 let ata Vinko Letnar iz Srednjih Jarš. Ob tem visokem jubileju sta ga obiskala, mu čestitala in mu voščila vse najboljše tudi predsednica NSi, ga. Ljudmila Novak, in predsednik OO NSi Domžale, g. Peregrin Stegnar. Ata je bil tega obiska zelo vesel. V njegovem življenju ni manjkalo preizkušenj in trpljenja, zato je vedno toliko bolj vesel vsake drobne pozornosti in podarjenega mu časa. V spominih se rad vrača v mladost in nam o njej večkrat pripoveduje. Rodil se je v Stobu kot četrti od petih sinov, dve sestri sta umrli še kot otroka. Zaradi velike revščine niso imeli svojega doma, ampak so kot najemniki iz meseca v mesec težko plačevali najemnino, zato so večkrat menjali ,gospodarje'. Ko je bil ata Vinko star pet let, so se preselili k Jakelnovim v Depalo vas. Tam so otroke vedno porabili za delo: poganjati so morali konje pri oranju, odganjali brenclje od konj, pomagali pri spravilu sena, odvezovanju snopov pri mlatvi ... Mama je za skromen zaslužek hodila po hišah prat in na dnino h kmetom. Zaradi velikih naporov je kmalu zbolela in umrla. Tako je ata pri trinajstih letih ostal brez mame, fantje, ki niso bili vajeni gospodinjskih opravil, pa so morali začeti sami kuhati. Tako so v krušni peči kuhali sok, kašo, polento, zelje. Vendar ni šlo dolgo tako. Bratje so morali narazen. Vsak je šel služit po svoje. Ata Vinko je šel v Trzin k Mušičevemu Nacetu za ključavničarskega vajenca. Ko je gospodar Nace umrl, je ata najprej delal v delavnici, s čimer je njegovi ženi pomagal preživljati družino. Še ne dvajsetleten je bil ata Vinko januarja 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Ko so konec avgusta partizani prevzeli nemške ujetnike, jih med tepežem s palicami nagnali z vlaka in peš v Begunje, se je po enem mesecu v taborišču, septembra 1945, vrnil domov. Tja se mu še vedno pogosto vračajo težke misli. Leta 1959 se je ata Vinko poročil. Z ženo Viko sta imela štiri hčerke. Sedaj imajo vse družine, ata Vinko pa ima 19 vnukov in pravnuka. Žena je zaradi bolezni umrla pred skoraj tridesetimi leti, ko najmlajša hčerka še ni bila stara šestnajst let. Ata je bil vedno na razpolago vsakemu, ki je potreboval pomoč. Veliko je pomagal v cerkvah v Črnučah, Trzinu, Domžalah, Mengšu in nazadnje v Jaršah, ko je nastajala nova župnija. Delal je ključe za tabernaklje, svečnike, popravljal in barval je ograje in okna župnišč in cerkva in opravljal vsa fizična dela, za katera so ga potrebovali. Že od mladosti večkrat med tednom hodi k maši, kjer pred mašo še vedno naprej moli rožni venec. Kljub devetdesetim letom in mnogim težavam, ki jih prinesejo leta, je še vedno dejaven. Vsak dan na njivi okopava in pleve, skrbi za zajce in kokoši, spremlja dogajanje v Sloveniji in je zavzet volivec stranke s krščanskimi vrednotami, v katero se je na povabilo vnukinj, članic NSi, tudi sam včlanil - zato ga je obisk ge. Ljudmile Novak toliko bolj razveselil. Predsednica NSi pa je obisk pri atu komentirala tako: »Pri devetdesetih letih je ata še vedno krepak in dobre volje. Tako malo je treba, da nekoga razveselimo. Samo kratek obisk in prijeten klepet na vrtu, potem pa je ata imel še obveznosti, jaz pa tudi ... « Andreja Šuštar • HI O o V RST jJjM 953 »101J» \ / PRIDITE, POSTANITE TABORNIK ZA EN DAN! Taborniki v Domžalah ustvarjamo dogodi v Ačirte ie let. pridružite se nam in v 24 urah doživite čisto pravo taborno PETEK, 20,9,2013 19:DO ZBOR, DVIG ZASTAVE 20;QQ PRESTOPI, PODELITEV ZNANJ 21:00 VEČER OB OGNJU 22:30 VEČERNE IGRE ; %2 >*> ~ Deklica in Pisma sv. Več kot Služkinje lisica Nikolaju med Nočne ladje _ tjJ Družinski Angelski dnevnik delež Juri Muri v Afriki Gozd raja ABONl Cenik abonmajev za sezono 2013/14 '13/14 16. sezona Ugodnosti ob nakupu abonmaja • brezplačno prejemanje mesečnega koledarja ter gledaliških, koncertnih ali filmskih listov v tednu pred abonmajsko prireditvijo • stalni abonentski sedeži • brezplačno otroško varstvo pri gledališkem abonmaju RDEČI popusti pri nakupu vstopnic za ostale prireditve v organizaciji KD Franca Bernika Domžale 40% popust pri nakupu vstopnic za Mestni kino Domžale za obiskovalce FILMSKEGA abonmaja GLEDALIŠKI / KONCERTNI / GLASBENO-SCENSKi FILMSKI PON/PET FILMSKI DOPOLDANSKI 1. prostor 2. prostor 1. + 2. prostor 1. + 2. prostor abonma podjetja 75,60 € 70,20 € 32,40 € 25,20 € redni abonma * 71,40 € 66,30 € 30,60 € 26,78 € redni abonma ** 75,60 € 70,20 € abonma upokojenci * 67,20 € 62,40 € 28,80 € 25,20 € abonma upokojenci ** 71,40 € 66,30 € abonma študenti * 50,40 € 46,80 € 21,60 € abonma študenti ** 54,60 € 50,70 € * takojšnje plačilo, ** plačilo na 2 obroka Davek na vstopnice in abonma za filmske predstave je obračunan v višini 9,5%. Davek na ostale vstopnice ni obračunan na osnovi 13. točke 26. člena Zakona o DDV. Kje in kdaj vpisujemo abonmaje? Vpisovanje bo potekalo v KD Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61) in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo v dopoldanskem času). Vpis dosedanjih abonentov • od srede, 11. septembra, do vključno ponedeljka, 16. septembra - abonenti, ki želite obnoviti svoj lanskoletni abonma; svoje stalne sedeže lahko obdržite le v tem terminu, kasneje to žal ne bo mogoče • sreda, 18. septembra - abonenti, ki želite zamenjati svoj stalni sedež Vpis novih abonentov • od četrtka, 19. septembra, do vključno torka, 24. septembra Vpis abonmajev na daljavo Abonma lahko vpišete tudi na daljavo, plačilo pa izvedete preko položnice ali preko internetnih plačilnih poti. Vaše želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža ali za vpis novega abonmaja nam sporočite preko obrazca na internetni strani www.kd-domzale.si, več informacij o tej obliki vpisovanja abonmajev pa dobite tudi na telefonski številki 01/722 50 50 (Helena Uršič). Vpisovanje otroških abonmajev Otroške abonmaje bomo vpisovali v mesecu septembru v sodelovanju z domžalskimi vrtci in šolami. V abonmaju je pet predstav, ki si jih otroci ogledajo med šolskim letom, lahko pa vpišete tudi abonma s tremi predstavami. Otroci predstave obiskujejo v dopoldanskem času v sklopu svoje vrtče-vske skupine ali šolskega razreda. Račun za abonma izstavlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale vsakemu staršu posebej. Informacije o vpisu lahko dobite tudi preko elektronske pošte jure@kd-domzale.si ali preko telefona 01/722 50 50, kontaktna oseba za vpis je Jure Matičič. Rok za vpis v abonmaje je petek, 28. september 2012. Informacije Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, 1230 Domžale T 01/722 50 50 blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si slamnik@kd-domzale.si KULTURA NOVA FILMSKA SEZONA Mestni Domžale _ v v IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Uredil in izbral: Janez Dolinšek AVGUST 30 PET 18:00 20:00 31 10:00 SOB 17:00 20:00 SRE 20:00 18:00 20:30 18:00 20:00 10:00 17:00 20:00 18:00 20:00 18:00 20:00 18:00 20:00 10:00 17:00 20:00 18:00 20:30 18:00 20:00 18:00 20:00 18:00 20:00 10:00 17:00 20:00 20:00 17:00 21:00 18:00 20:00 18:00 20:00 10:00 17:00 20:00 TURBO 5+ BUNG RING TAD JONES in iskanje izgubljenega mesta 5+ TURBO 5+ ADRIA BLUES predpremiera + pogovor z ekipo filma SEPTEMBER BUNG RING OSAMUENI JEZDEC za zamudnike ADRIA BLUES SMRKCI 2 5+ BUNG RING ERNEST IN CELESTINA 5+ TURBO 5+ PRED POLNOČJO PRED POLNOČJO OTROCI SARAJEVA VEČ KOT MED MOJSTRI ILUZIJ za zamudnike OTROCI SARAJEVA BUNG RING TURBO 5+ SMRKCI 2 5+ PRED POLNOČJO VELIKI GATSBY VEČ KOT MED OTROCI SARAJEVA VELIKI GATSBY VEČ KOT MED ZA DEŽJEM POSIJE SONCE za zamudnike AVION 15+ PRED POLNOČJO AVION 15+ TURBO 5+ ADRIA BLUES DVOJINA DEKLICA IN DREVO pogovor z ekipo filma MOJE ŽIVLJENJE Z LIBERACEJEM OTROK IZ ZGORNJEGA NADSTROPJA za zamudnike DVOJINA DVOJINA ADRIA BLUES AVION 15+ TAD JONES in iskanje izgubljenega mesta 5+ MOJE ŽIVLJENJE Z LIBERACEJEM INFORMACIJE in REZERVACIJE www.kd-domzale.si |telefon: 01 / 722 50 50 mail: blagajna@kd-domzale.si nakup preko spleta: www.mojekarte.si knjige za odrasle Harden Blaine: Pobeg iz taborišča 14: zgodba prvega Severnokorejca, ki je iz političnega zapora pobegnil v svobodo UČILA INTERNATIONAL, 2013 Zgodba govori o severnokorejskemu mladeniču po imenu Šin, ki se je rodil v Taborišču številka 14 v Severni Koreji. Ko je bil star 26 let, je pobegnil iz taborišča, se prebil do meje s Kitajsko in nato iz Šanghaja prispel v Južno Korejo, od tam pa v ZDA, kjer živi še danes. Rodil se je v taborišču kot otrok staršev, ki so bili zaporniki v taborišču in katerih zakonska zveza je nastala po volji taboriščnih stražarjev kot nagrada, čeprav se med seboj niso poznali. Rodila sta se jim Šin in njegov starejši brat. Pripoved opisuje skrajno bedne življenjske razmere, trdo življenje v taborišču, taboriščni šolski sistem, razmere za delo, predvsem pa popolno razčlovečenje in načrtno trganje najbolj naravnih medčloveških vezi med starši in otroci. Šinova zgodba je zgodba o dnu severnokorejske družbe, torej o ljudeh in družinah, ki so zaprti v taborišču. Šin doživi v taborišču strahovite travme, duševno in telesno mučenje, pohabljenje in tudi -najgrozovitejši dogodek, s katerim se ukvarja še danes, -, ko je bil priča usmrtitvi matere in brata. Tudi Šinov pogled na svet je bil popolnoma omejen, ni si predstavljal sveta zunaj taborišča, da obstaja svet zunaj Severne Koreje, sploh ni vedel. K temu stanju je prispevalo več stvari: najprej skrajna lakota in nasilje, ki vso energijo taboriščnika v usmeri le v preživetje, v veliki meri šolski sistem, ki ljudi ne nauči kaj dosti več kot pisati. Ob srečanju s starejšim sozapornikom, ki je bil nekoč visok partijski uradnik in je imel možnost potovanja in študija v tujini, v Šinu dozori misel na pobeg. Pobeg izvedeta skupaj, a njegov starejši tovariš umre pod taboriščno električno ograjo. Šin se sam prebije mimo straž do meje in na Kitajsko. Tam se zaposli na kmetiji, kjer dobi prvo plačilo. Približno leto po pobegu je pripotoval v Šanghaj in od tam s pomočjo južnokorej-skega novinarja v Južno Korejo, kjer je njegova zgodba prišla v javnost. Danes živi v Kaliforniji. Njegovo življenje v taborišču je seveda pustilo trajne posledice, ki še danes v celoti določajo njegovo življenje. preživel na Krfu, kamor so pobegnili iz hladne, deževne, depresivne Anglije. Sočno in zabavno zgodbo je prepletel z zanimivimi opisi živali. Okolje, v katero je zgodba postavljena, pa nas s svojimi oljčnimi nasadi, mirtovim grmičevjem in toplim morjem mami, da pozabimo na današnjo skomercializiranost Krfa in zahrepenimo po tem, da bi kraje Geraldovih dogodivščin tudi sami obiskali. Hu-morno pisanje nas v sproščenem slogu pelje skozi otoške dogodivščine angleške družine, kjer mama s svojo prijazno angažiranostjo vzgaja otroke, hkrati pa jim pušča dovolj svobode. Carlos Ruiz Zafon: Ujetnik nebes Mladinska knjiga, 2013 Tretja zgodba iz niza Pokopališče pozabljenih knjig je postavljena v Barcelono, tik pred božič leta 1957. Tokrat gre za redki izvod Grofa Monte Crista (poklon Dumasu), najdragocenejšo knjigo v knjigarni Sempere in sinovi. S skrivnostnim posvetilom mora biti dostavljena Fermi-nu Romeru de Torresu, "ki se je vrnil od mrtvih in ima ključ od prihodnosti". Zgodbo pravzaprav zapleta več usod protagonistov, pomembnih za prikaz krutih časov politične španske preteklosti, s katero želi pisatelj na ta način obračunati, jo obsoditi. Po svoje je delo tudi oda ljubezni, prikazani kot glavno gonilo življenja, ko vsega drugega zmanjka. Roman z užitkom prebereš in zdi se, da je uvod v naslednjega, čeprav že temu nič ne manjka. Haruki Murakami: 1Q84 - prva, druga in tretja knjiga Mladinska knjiga, 2012 Murakamijeva epska trilogija 1Q84 je doživetje, ki presega izraz branje. Pa ne zato, ker imajo vse tri knjige skupaj skoraj 1100 strani, ampak ker gre za meditativno potovanje v (notranje) svetove, v katere ste nekateri morda do sedaj že kdaj sramežljivo pokukali, drugi ste jih mogoče sanjali, najpogumnejši (in najsrečnejši) pa si mogoče vsake toliko privoščite kar zavesten obisk vanje (in se počutite nenavadno domače). Romani 1Q84 skozi to potovanje, polno uvidov, zajamejo duh časa, v katerem živimo. Časa, v katerem se prebujamo v nov svet, za katerega sicer še ne vemo točno, kako bo videti, niti kako bo deloval, vemo zgolj to, da prihaja, ker to čutimo. In vemo, da bo moral biti boljši. Z odprtim srcem in široko odprtimi očmi boste ob branju Murakamijeve mojstrovine mogoče tudi vi na nebu uzrli dve Luni (simbol novega sveta), kot se to zgodi Aomame in Tengu, glavnima junakoma trilogije. Njuna povezanost je vzniknila, ko sta bila stara 10 let, in čeprav se potem skoraj 20 let nista videla, vzajemno hrepenenje pri nobenem od njiju ni nikoli ugasnilo. Ko se v navidezno normalnem svetu leta 1984 oba prebudita v nov svet - svet leta 1Q84, v katerem se nevede globoko preple-teta, to hrepenenje doživi vrhunec ... Haruki Murakami tokrat dokončno in brezsramno izda tisto, česar sicer tudi v svojih prejšnjih romanih ni skrival; romantično vero v usodnost ljubezenskih zvez med sorodnimi dušami, ki je onkraj našega razuma in nadzora - vero v moč življenja in smiselnost hrepenenja ... Če je prva knjiga bolj nekakšen uvod in zahteva potrpljenje bralca (sploh bralca, ki se prvič sreča z Murakamijem), je druga knjiga (vsaj zame) absoluten vrhunec trilogije - filozofsko, vsebinsko in oblikovno, medtem ko gre v tretji knjigi predvsem za napet razplet te neverjetne in vrhunsko napisane zgodbe. Epo-halno delo! Gerald Durrell: Moja družina in druge živali Modrijan, 2013 V avtobiografiji Moja družina in druge živali je Gerald Durrell opisal obdobje petih let, ki jih je z družino knjige za otroke in mladino An, ban, ciciban - še nekaj najlepših iz Cicibana in Cicidoja Mladinska knjiga, 2013 An, ban, ciciban je nov izbor najboljšega iz zadnjih dvanajstih letnikov Cicidoja in Cicibana. To je sedaj po knjigi Vse najboljše, Ciciban že druga tovrstna zbirka. V knjigi najdemo polno pravljic, kratke zgodbe, pesmi in čudovite ilustracije. Knjiga je razdeljena na letne čase oz. tako, kot teče čas v vrtcu in šoli. Bolj ali manj knjiga vsebuje dela, ki so doslej izšla samo v revijah. Avtorji so uveljavljeni ali novi avtorji, ki so že posegli po nagradah. Knjiga je zelo zanimiva, zabavna in v njej otrok vedno najde nekaj zase. Babette Cole: The Silly Book Jonathan Cape Ltd., 1989 The Silly book je ... ena ,neumna' knjiga. Je knjiga o simpatičnih neumnostih, ki nas delajo posebne, drugačne in zaradi katerih je ta svet veliko bolj zanimiv in pester. Nagovarja nas, da si upajmo biti,neumni' in naj se ne oziramo preveč na to, kaj drugi mislijo o nas in tej naši ,neumnosti'. Pravzaprav gre za čudovito ,prismojeno' slikanico, ki jo toplo priporočam vsem . mediateka Nemogoče (The Impossible) -DVD BLIZ FILM, 2012 Maria (Naomi Watts) in Henry (Ewan McGregor) se z njunimi tremi sinovi odpravijo praznovat božične praznike v priznano letovišče na Tajsko. Ampak dan po božiču, ko uživajo in počivajo ob bazenu, se kar naenkrat zasliši grmenje. Zagledajo ogromen val, ki se vali proti njim. Manjša dva sinova sta bila s Henryjem v bazenu. Kar naenkrat so vsi ohromeli. Zalil jih je cunami. Tako se je začela borba za preživetje in iskanje družinskih članov, ker jih je moč narave ločila. Maria kmalu najde najstarejšega sina Lucasa, ampak voda ju odnaša in deli dreves, hiš .... so zelo nevarni in Mario tone globoko ranijo. Oba se kljub temu s skupnimi močmi in pogumom rešita iz vode. Rešila sta tudi manjšega fantka, ki je bil ujet med vejami. Mislila sta, da sta ostala sama, brez Henryja in manjših bratcev. Maria zaradi hudih ran pristane v bolnišnici. Henry poskrbi, da sta otroka na varnem, da ju peljejo v gorovje, medtem ko on poskuša na vse načine najti ženo in starejšega sina, čeprav so možnosti za preživetje res skoraj nemogoče ... Film je posnet po resnični zgodbi in prikaže, kako se hitro, predvsem v nesreči, pokažejo človečnost, humanost, pa tudi civilizacijske norme. Naomi Watts je bila za to vlogo nominirana za oskarja. POLITIČNE STRANKE slamnik@kd-domzale. si NSI / LJUDMILA NOVAK, POSLANKA V DZ IN PREDSEDNICA NSI Krščanska demokracija ima v Evropi pomembno mesto LDS /VERA VOJSKA Naj bo šolsko leto 2013/2014 dobro za vse . . . Nova Slovenija je 4. avgusta praznovala trinajsto obletnico ustanovitve. Stranki je prvi predsedoval žal že pokojni dr. Andrej Bajuk, že kmalu po ustanovitvi pa je na volitvah doživela viden uspeh in vstopila v parlament. Z aktivnim delovanjem na osnovi krščansko demokratskih vrednot je pomembno sooblikovala slovenski politični prostor in leta 2004 vstopila tudi v vladno koalicijo. Istega leta so potekale tudi evropske volitve, na katerih je NSi zmagala z več kot 20 odstotki podpore in pridobila dve mesti v evropskem parlamentu. Po neuspehu v letu 2008 se je leta 2011 vrnila med parlamentarne stranke in tako ponovno postavila osnovo za delovanje krščanske demokracije, ki v Evropi predstavlja zelo ugledno in pomembno politično opcijo. Gospodarska in tudi moralna kriza, ki jo danes doživlja Evropa, se vedno bolj kaže kot pomanjkanje ravno tistih vrednot, ki jih zagovarja krščanska demokracija: osebna in družbena odgovornost, poštenost, solidarnost, pravičnost in zavezanost k dani besedi. Nova Slovenija se trudi, da bi pri svojih političnih odločitvah dosledno sledila tem idealom, hkrati pa prisluhnila potrebam gospodarstva in delovnih ljudi, ki si prizadevajo za lepši jutri. Odzivi na naših delovnih obiskih po slovenskih regijah so pozitivni in veseli nas, da vedno več ljudi prepoznava Novo Slovenijo kot stranko tradicionalnih vrednot, ki si želi razvoja in napredka Slovenije. Žal pa kot pozitivne ne bi mogli označiti trenutne gospodarske in socialne situacije v Sloveniji. Zdi se, da vlada Alenke Bratušek ni pripravljena resnično prisluhniti ljudem in kljub opozorilom še naprej zaostruje področje družinske politike in sociale. Kot da to ne bi bilo dovolj, pa z napovedanimi novimi davki in zviševanjem že obstoječih poskuša še dodatno obremeniti ljudi. V Novi Sloveniji ostro nasprotujemo predlogu, da bi morali očetje obvezno koristiti starševski dopust, prav tako se nam zdi nedopustno dodatno obremenjevanje kmetov in podeželja. Povišanje ka- tastrskega dohodka in nov davek na nepremičnine bi po našem mnenju zadal uničujoč udarec slovenskemu kmetijstvu, ki v zadnjih nekaj letih že tako bije plat zvona. Da bi slovenskega kmeta vsaj malo razbremenili, smo v stranki NSi predlagali prostovoljno članstvo v KGZS-ju, ki pa ga večina v parlamentu žal M V Novi Sloveniji ostro nasprotujemo predlogu, da bi morali očetje obvezno koristiti starševski dopust, prav tako se nam zdi nedopustno dodatno obremenjevanje kmetov in podeželja. Povišanje katastrskega dohodka in nov davek na nepremičnine bi po našem mnenju zadala uničujoč udarec slovenskemu kmetijstvu, ki v zadnjih nekaj letih že tako bije plat zvona. ni podprla. V začetku avgusta pa smo v stranki NSi sopodpisali tudi zahtevo za ustavno presojo zakona o gozdovih. Vladna koalicija je s tem zakonom sprejela uvedbo prevoznic za vse osebe, ki prevažajo les, in zagrozila z izjemno visokimi kaznimi v primeru nepravilnosti. Menimo, da je tak ukrep pretiran, in upamo, da bo ustavno sodišče zakon razveljavilo. V jeseni Slovenijo čakajo ključni trenutki v reševanju krize in močno upam, da bomo največje težave lahko rešili z lastnimi močmi. V Novi Sloveniji se bomo še naprej trudili za dobro Slovenije in njenih državljanov ter kot konstruktivna opozicija budno spremljali poteze vlade. Moja poslanska pisarna deluje vsak ponedeljek, na sedežu NSi v Domžalah, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale, med 17.30 in 18.30. ZARES / MARJAN MIRAI Bomo res kdaj imeli Švico? V tej Švici smo predvsem videli denar in blagostanje, da so organizirani in veliko delajo, nam je bilo malo manj mar. Da pa imajo tudi Švicarji lahko težave, nam pa skoraj ne pade na pamet. Pa jih imajo. Strokovnjaki (OECD) ugotavljajo, da se Švica uvršča med tiste tri države, v katerih so se v zadnjih dvajsetih letih pospešene neoliberalne globalizacije socialne neenakosti najmočneje povečale. V državi z 8 milijoni prebivalcev živi kar desetina vseh milijarderjev na svetu, 3 odstotki davčnih zavezancev pa imajo v lasti 97 odstotkov vsega premoženja. Ekonomist Daniel Straub je sprožil pobudo za univerzalni dohodek - UD (2500 frankov za vsakega odraslega in četrtino za otroka), ki naj bi celotnemu prebivalstvu omogočil človeka dostojno življenje. Pobudo podpirajo tudi sindikati, ker bi se z UD-jem okrepil položaj delojemalca, saj bi bili delodajalci prisiljeni bolje plačati doslej slabo plačana dela. Največjo prednost vidijo za mlade, saj naj bi UD ob koncu šolanja omogočal, da se mladi lahko pogumneje podali v samostojno podjetništvo. In kaj imamo mi skupnega s Švico? Tako bogati ne bomo nikoli, vsaj z našim pristopom k delu in spoštovanju pravne države ne. Milijarderjev sicer nimamo, skupno nam je edino razslojevanje, ki je verjetno pri nas še večje kot pri njih. In bogati Švicarji celo razmišljajo o UD-ju, za katerega so prej kot v enem letu zbrali 130.000 podpisov od potrebnih 100.000. Kaj pa mi? Za podporo evropski državljanski pobudi o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) je bilo do 24.5.2013 zbrano že 2488 podpisov od vsaj 6000 (na ravni EU je potrebnih milijon podpisov). Vendar ker mlini Evrope meljejo prepočasi, je skrajni čas, da v Sloveniji naredimo nekaj za vse ljudi, ne z vidika dobička in ne samo za kapital. Če bi sešteli vse transfere socialne države, od otroških dodatkov, štipendij, denarnih pomoči, varstvenih dodatkov, subvencij in znižanih plačil ..., in pri- LDS, Liberalna demokracija Slovenije, je ob uspešno izvedenem kongresu stranke strnila vrste in začela reševati konkretne probleme. Ob sprejetju novega statuta, ki daje pomembne pristojnosti prav lokalnim odborom, smo naše delo osredotočili prav v ta segment. Uspešno so bila izvedena regionalna srečanja v Ljubljani in posvet naših županov in podžupanov. Ob tem je Anton Anderlič, predsednik stranke LDS, posebej poudaril naše naloge v letu 2014: »Naslednje leto bo leto volitev, vsaj dveh. V pogovorih z vami bomo pripravili optimalen načrt za izvedbo le-teh.« Imenovan je bil tudi novi generalni sekretar Rok Hribar, ki je med drugim zapisal: »Stranka smo ljudje. Brez vas, vašega prizadevnega dela na lokalni ravni, v občinskih svetih in odborih, in ekip, ki naše interese in stališča zastopata na nacionalni in evropski ravni, je stranka samo prazna lupina. Nimamo čudežne formule, ki bi nas izstrelila v boljše čase. Moj recept je preprost. Delovati iskreno, odkrito, načelno in v skladu z našimi vrednotami in programom ter predvsem v korist prebivalk in prebivalcev Slovenije in Evrope.« Domžalska stranka LDS se vključuje v življenje in delo naše skupnosti, svetnika, Anton Preskar, tudi podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije, in Vera Vojska se, vsak na svojem področju, vključujeva v delo občinskega sveta. Čeprav morda kdo misli, da se v občini na investicijskem področju nič ne dogaja, sva vesela manjših investicij, ki za posamezno območje, včasih tudi za celo občino, pomenijo izboljšanje kvalitete življenja. V tem trenutku bo za veselje vseh zanesljivo poskrbel nov most za pešce in kolesarje čez Kamniško Bistrico, končno se ureja ceste iz Radomelj proti Arboretumu Volčji Potok, novo obleko dobiva Kolodvorska in ... Zadnjič me je kar pretreslo, ko sem v enem od trgovskih centrov videla napis 'Nekateri otroci se šole ne veselijo', ... ker jim njihovi starši ne morejo kupiti šolskih potrebščin ... Kot mi je znano, je naša občina že pred leti s posebno finančno pomočjo pomagala vsem staršem, ki so prav v ta namen napisali prošnje, in Ü Zadnjič me je kar pretreslo, ko sem v enem od trgovskih centrov videla napis 'Nekateri otroci se šole ne veselijo', ... ker jim njihovi starši ne morejo kupiti šolskih potrebščin ... Kot mi je znano, je naša občina že pred leti s posebno finančno pomočjo pomagala vsem staršem, ki so prav v ta namen napisali prošnje, in upam, da se ta tradicija nadaljuje. upam, da se ta tradicija nadaljuje. Hkrati pa upam, da resnično še nismo tako daleč, da se otroci šole ne bi veselili, ker starši nimajo za učbenike in zvezke. Upam, tudi zato, ker za tovrstne namene vodi aktivnosti vrsta dobrodelnih organizacij, pa tudi zato, ker vsaj pri učbenikih ne bi smelo biti težav, saj menda naše šole še imajo učbenike, ki si jih lahko sposodiš, pri delovnih zvezkih, ki so menda še posebej dragi, pa bi morala 'naredi red' država. Zato naj bo začetek letošnjega šolskega leta in vse leto dobro za vse ... SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK Rezime nekega mandata šteli še vsa sredstva za ohranjanje delavnih mest, sredstva za aktivno politiko zaposlovanja in delovanje zavodov za zaposlovanje, centrov za socialno delo (tu ni dovolj prostora za naštevanje), bi dobili (4 Če bi sešteli vse transfere socialne države, od otroških dodatkov, štipendij, denarnih pomoči, varstvenih dodatkov, subvencij in znižanih plačil ... in prišteli še vsa sredstva za ohranjanje delavnih mest, sredstva za aktivno politiko zaposlovanja in delovanje zavodov za zaposlovanje, centrov za socialno delo (tu ni dovolj prostora za naštevanje), bi dobili sredstva, ki po vsej verjetnosti presegajo potrebna sredstva za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za vse državljane. sredstva, ki po vsej verjetnosti presegajo potrebna sredstva za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za vse državljane. Najbrž ne v višini švicarske pobude, v višini vsaj slovenske minimalne plače pa kar hitro, kajti zavedati se moramo, da je šele ekonomsko neodvisen človek zares svoboden. In kaj čakamo? Podatke o slovenskem sodelovanju v pobudi za uvedbo UTD-ja v Evropi in vse o UTD-ju si lahko ogledate na: http://utd.zofijini.net/2013/03/29/ poziv-k-podpisu-pobude-za-uvedbo-utd-v-eu-in--posredovanju/ Vir: http://utd.zofijini.net/ S prijateljem, ki je direktor komunalnega zavoda ene izmed obljubljanskih občin, sva sedela na kosilu. Kot se za dva dedca na kosilu spodobi, sva se prešerno hvalila. Vsak s tujim perjem, vsak s 'svojo' občino. Pohvalil sem se s stavkom: »A veš, da smo mi ena izmed najbolj razvitih občin?« Ni mi ostal dolžan, dejal je: »Kaj res, v čem pa ste tako razviti? A ste še vedno v tisti zgodbi, ko ste imeli baje večji proračun kot cela Črna gora.« Pa se nisem dal, hvala se je prelevila v samopašnost. Ko sem se peljal proti domu, sem naredil rezime svoje neumnosti oz. rezime sedemletnega mandata obstoječe vladavine. Zanimalo me je, kaj je res od tega, kar sem tako srčno zastopal. Vsem svojim zagovorom sem razdelil minuse in pluse. Kot prvo sem pomislil na knjižnico, za katero moramo plačevati članarino (minus). Občinska obrazložitev glede članarine je milo rečeno nenavadna. Občani moramo plačevati članarino, ker se v knjižnico vključujejo tudi nerezi-denti občine Domžale. Nadalje me je misel zanesla na zdravstveni dom. Imamo zdravstveni dom, ki finančno posluje zelo dobro, vsa pohvala dr. Svoljšku, okoli katerega pa ni skoraj nikoli možnosti prostega parkiranja. Za ureditev te nadloge je zadolžena občina. Vendar tedaj ni prisotna. Ko pa z bolnim otrokom parkiraš na pločniku, da ga čim manj neseš, v vrsto k pediatru, dobiš prispevek občine. Kazen občinskega redarstva (minus). Kje so parkirišča za bolne, za mamice, za tiste, ki hitijo k ortodontu. Dobro, bodimo pošteni, ti ne hitijo, ti čakajo v vrsti nekaj let. Morda naj vsi, ki nosimo otroke, parkiramo pred našim največjim nakupovalnim centrom? Vendar ne storite tega z novim ali čistim avtomobilom. Za tiste, ki tega slučajno ne veste, je to parkirišče makadamsko in zasedeno z velikimi jamami (minus). Kot nadobudni oče sem v svoji hvali hvalil tudi vrtce. Vendar če ste predstavnik tiste populacije, ki ima otroka v vrtcu, ob prvem vpisu trepetate za prostor pod soncem. Saj vrtci nimajo dovolj prostora za vse (minus). Imajo pa zelo prijazne in strokovne zaposlene (plus). Pohvalil sem se z odnosom Domžalčanov do starejših, spomnil sem se na ga. Puklovo, ki je vedno tako polna pozitivne energije (plus). Vendar sem se nato spomnil, da sem na enem izmed prejšnjih občinskim svetov predlagal, naj občina daruje kakšno 'klimo' domu za ostarele. V času največje vročine bi tako omogočili preživetje marsikomu. Dobil sem županov odgovor, da to ni mogoče. Morda je to res. Morda občina pri več kot dvajsetmilijonskem proračunu resnično ne zmore kupiti kakšne klime za 400 EUR in jo (računo- vodsko) 'posoditi' domu za ostarele. Dom za ostarele je v poletnih mesecih eden izmed Dantejevih krogov pekla (minus). Nam pa je očitno vseeno. Veseli me, da ni povsod tako. Veseli me, da Slovenija premore Vilije Prešerne, ki darujejo klime tistim, ki jih najbolj potrebujejo (plus). Pohvalil sem se tudi z obrtno cono, vendar sem se nato spomnil na Želodnik. Čudovita M Ali se je v zadnjih sedmih letih kaj spremenilo? Ali je imel moj sogovornik prav, ko je dejal, da živimo na stari slavi? Da se hvalimo z nečim, česar že dolgo ni več? zgodba o jari kači in steklenem polžu, o tem, česa vse se ne da. O izgubljenih in zamujenih priložnostih. Nikoli končana. Torej cona, ki bi si jo Domžale zaslužile, vendar se moramo vprašati, kje je ta cona. A je šla v Komendo? Kje so ti pogoji za podjetništvo, ki naj bi jih ustvarila občina? Pred prijateljem sem se pohvalil tudi s socialnim čutom, ki ga imamo v Domžalah. Misel mi uide k g. Tušu, ki s svojo srčnostjo vsako leto omogoči otrokom pridih morja (plus). Pomislim na počitniški dom na Krku. Na občini pravijo, da je naš. Domžalski. Če je naš, zakaj ga ne obiskujejo domžalski otroci. Zakaj občina ne organizira počitnikovanja za tiste otroke, katerih starši jih ne zmorejo peljati na morje (minus). Zanima me, kakšno oviro je našla občinska uprava, da tega ne stori. Po tem premisleku sem se logično vprašal. Kje živim? Ali se je v zadnjih sedmih letih kaj spremenilo? Ali je imel moj sogovornik prav, ko je dejal, da živimo na stari slavi? Da se hvalimo z nečim, česar že dolgo ni več? Tedaj sem se spomnil na sosede, na ljudi, ki živijo v Domžalah. Na vse tiste, ki jih srečujem v trgovinah, na nogometnem stadionu, v gledališču, na občinskem svetu, na ulici, prireditvah ... Z odločnostjo v svojem srcu sem si zopet zatrdil, da Domžale niso le brezbrižnost in odnos tistih, ki odločajo, da se nič ne da storiti. Niso kraj, kjer se pogosto vidijo samo ovire, ne priložnosti. Ne Domžale so sosedje, ljudje, ki radi živijo tukaj in se radi nasmejejo in poveselijo ter nesebično priskočijo drug drugemu na pomoč. Zato vem, kaj sem zagovarjal, ne občino, ampak ljudi. Domžale so ljudje. In zato sem rad doma tukaj. slamnik@kd-domzale. si SDS / DR. ROMANA JORDAN, SLOVENSKA POSLANKA V EP Poletje v Evropskem parlamentu nsi /Peregrin Stegnar NSi postaja četrta največja stranka Zadnji teden julija in del avgusta tudi v Evropskem parlamentu zapremo vrata in odidemo na dopust. Tega sem se zelo veselila, kajti resnično sem potrebovala oddih. Zame to pomeni predvsem tedne, ko ni treba potovati in dvakrat tedensko pripravljati kovčka. Delo poslanke v Evropskem parlamentu je prav zaradi nenehnih potovanj v službo nekaj nenavadnega, hkrati pa je tudi intelektualno zahtevno. Poslanci moramo biti v dobri umski in fizični pripravljenosti, da vse to zmoremo; vendar pa je delo izredno zanimivo. Moje odločanje ima vpliv na 500 milijonov državljank in državljanov in v Evropi se premikamo v pravo smer. Včasih nam kdo očita, da morda prepočasi, a pri naših politikah je napredek viden. Zaradi krize je delo v tem mandatu precej drugačno, morda pa prav zaradi nje še bolj usmerjeno v konkretne neposredne dobre rešitve za ljudi. Včasih mi je kar hudo, da državljani ne dobijo dovolj informacij o našem delu in teh rešitvah. Eden od odmevnih ukrepov je gotovo sprememba v uporabi mobilnih telefonov v tujini. Še pred nekaj leti so bile te storitve tako drage, da smo zelo premislili, preden smo poklicali v tujino, medtem ko si elektronske pošte zaradi dragega prenosa podatkov sploh nismo upali brati. Te storitve so znotraj vse EU zdaj občutno cenejše in v prihodnje si želimo na tem področju ustvariti notranji trg, na katerem se meje na cenah sploh ne bi poznale. Drugi taki neposredni ukrepi evropske zakonodaje so, da smo zelo izboljšali pravice potnikov v letalskem prometu; državljani EU lahko uporabimo evropsko zdravstveno kartico, ki nam omogoča enak nivo zdravstvenega varstva v tujini kot ostalim državljanom te države; v lanskem šolskem letu se je povečal delež mladih Slovencev, ki so izkoristili možnost nekajmesečnega šolanja v tujini prek programa Erazmus; pomembna stvar je tudi številka 112, enotna evropska številka za klic v sili ... in še veliko bi lahko naštevala. Če v tem počitniškem času pogledam nazaj, smo se zadnji dve leti pogajali predvsem o programih, ki se M Eden od odmevnih ukrepov je gotovo sprememba v uporabi mobilnih telefonov v tujini. Še pred nekaj leti so bile te storitve tako drage, da smo zelo premislili, preden smo poklicali v tujino, medtem ko si elektronske pošte zaradi dragega prenosa podatkov sploh nismo upali brati. Te storitve so znotraj vse EU zdaj občutno cenejše in v prihodnje si želimo na tem področju ustvariti notranji trg, na katerem se meje na cenah sploh ne bi poznale. bodo začeli leta 2014 in bodo trajali sedem let, do leta 2020. V odboru ENVI sem zastopala svojo politično skupino pri pogajanjih o programu LIFE. To je program, iz katerega se bodo črpala sredstva za projekte s področja okolja, biodiverzitete, podnebnih sprememb, in to je seveda zelo pomembno za Slovenijo, ki ima velik delež svojega območja pokritega z Natu-ro 2000, saj imajo prav ta področja prednost. Tisti, ki pravijo, da slovenski poslanci v EP ne moremo ničesar doseči, ker nas je malo, se zelo motijo. Marsikaj lahko dosežemo, seveda pa morajo biti naši problemi tudi evropski problemi. Za trinajsto obletnico ustanovitve je stranka NSi doživela lep uspeh, saj je svoj položaj utrdila na četrtem mestu med parlamentarnimi strankami. Mislim, da to napredovanje po lestvici priljubljenosti strank ni naključno ali trenutno, ampak je sad iskrenega prizadevanja tako vodstva stranke kot posameznikov, ki v svojem okolju delajo za skupno dobro. Ljudje opazijo naš trud za izboljšanje razmer tako na državnem kot na lokalnem nivoju, kjer s svojim delom kažemo stalnost naših prizadevanj. Ob obletnici ustanovitve Nove Slovenije je na sedežu stranke potekala novinarska konferenca. Predsednica stranke NSi Ljudmila Novak je dejala, da je krščanska demokracija ena izmed najpomembnejših političnih opcij v Evropi in Evropski uniji: »Zaradi tega je zelo pomembno, da imamo v Sloveniji stranko s krščansko demokratskimi vrednotami. To opcijo v Sloveniji najbolj zastopa Nova Slovenija. Zato je pomembno, da se je stranka NSi vrnila v državni zbor.« V oddaji Odmevi na TV Slovenija je predsednica stranke NSi tudi optimistično napovedala, da bo Nova Slovenija v nekaj letih postala najmočnejša stranka na desnici. Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je 12. avgusta 2013 objavila časopisna hiša Delo, stranka NSi ohranja visoko četrto mesto na lestvici priljubljenosti političnih strank. Anketiranci so stranki NSi tokrat namenili 5 odstotkov glasov, če odštejemo vse tiste, ki se morebitnih volitev ne bi udeležili in ne bi volili nobene izmed parlamentarnih strank, in tiste, ki še niso odločeni, pa bi stranka NSi prejela 9,7 odstotka glasov. To je gotovo potrditev naših prizadevanj in spoznanje ljudi, da močna desnica zagotavlja rast in mir v deželi. Bližajo se tudi volitve poslancev v Evropski parlament in nanje se v stranki NSi že pripravljamo, saj vemo, kako pomembno je, kdo nas zastopa v tem organu skupne Evrope. Pri volitvah je pomembno, da se jih udeležimo v čim večjem številu in k temu pozovemo tudi svoje prijatelje in svojce. V počitniškem mesecu je imela stranka NSi tudi veliko poletnih in tradicionalnih prireditev. Tako je v Radencih v Beli krajini od 23. do 25. avgusta 2013 M Ob obletnici ustanovitve Nove Slovenije je na sedežu stranke potekala novinarska konferenca. Predsednica stranke NSi Ljudmila Novak je dejala, da je krščanska demokracija ena izmed najpomembnejših političnih opcij v Evropi in Evropski uniji. potekal že četrti Poletni tabor dr. Andreja Bajuka, kjer so se zvrstila predavanja nekaterih priznanih strokovnjakov. V petek, 23. avgusta 2013, je imel predavanje z naslovom ,Od socializma prek tranzici-je v recesijo' ekonomist mag. Rado Pezdir. V soboto, 24. avgusta 2013, pa je bilo predavanje ,Temeljna kriza je kriza vrednot. Kako naprej?'. Predavala sta dr. Janek Musek, doktor psihologije in univerzitetni profesor, in Silva Matos, diplomirana psihologinja in terapevtka. V nedeljo, 25. avgusta 2013, je potekal tudi že tradicionalni trinajsti pohod na Matajur, še kar nekaj drugih prireditev po Slovenji pa priča, da stranka Nova Slovenija tudi v poletnih mesecih ne počiva. Praznik Krajevne skupnost Dob 2013 Spominska slovesnost, golažijada, športne aktivnosti ter druženje Občina Domžale in OŠ Dob vabita na SLAVNOSTNO POSTAVITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA iZGRADNJO VRTcA V KRTINI Slovesnost bo v sredo, 11. septembra 2013, ob 17. uri pri podružnični Osnovni šoli v Krtini. Prisrčno vabljeni! Vabita: Župan Občine Domžale Toni Dragar Ravnateljica OŠ Dob Barbka Drobnič Občina Domžale in Vrtec Domžale vabita na SLOVESNO ODPRTJE VRTcA PALČEK NA ViRU v torek, 24. septembra 2013, ob 17. uri. Vabita: Župan Občine Domžale Toni Dragar Ravnateljica Vrtca Domžale Jana Julijana Pirman Čeprav so spremembe v življenju ljudi in skupnosti vsakodnevne, v življenju krajanov in krajank Krajevne skupnosti Dob ostajajo prireditve ob prazniku KS stalnica, ki jo imajo radi. Visoke temperature so morda koga odvrnile od slovesnosti, kljub temu pa so številni krajani pridno sodelovali, posebej pa so se tudi tokrat odrezale organizacije in društva, saj je vsakdo po najboljših močeh prispeval, da sta bila petek, 2., in sobota, 3. avgusta 2013, prijetna za vse, ki so to želeli. Nogomet, balinanje, borilni športi Petek je bil namenjen športnim aktivnostim, ki jih sicer največ najdemo v Športnem društvu Dob, kjer so pridne vse sekcije, vsak dan pa se v Športnem parku Dob rekreirajo tudi člani Šole zdravja, med zelo aktivnimi je tudi borilno društvo Mladi boksar. Na nogometnih površinah je ob glasnem navijanju igralo osem ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa Športnega društva Žejan, drugi je bil Quercus, ŠRD Konfin je bil tretji, četrti pa so bili Gamsi. Med balinarji je zmagala ekipa Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina, in sicer pred Društvom upokojencev Naš dom Dob ter Športnim društvom Dob. S polnoštevilno udeležbo se lahko pohvali tudi Mladi boksar Dob, ki se je s svojimi dejavnostmi predstavljal tako v petek kot soboto, v različnih bojih se je pomerilo 22 krajanov, pokale iz rok predsednika kluba, Marjana Bolharja, pa so prejeli: med mlajšo generacijo Kaira Čežmešija, med srednjo Andrej Vilar, med starejšimi pa Jurij Milanovič. Obnovljen spomenik na Hrastovcu Pri obnovljenem spominskem obeležju na Hrastovcu, s katerim obeležujemo dogodek, ko je 7. avgusta 1941 četa Kamniškega bataljona napadla nemškega okupatorja, je bila tudi letos tradicionalna spominska slovesnost, na katero so nekateri prišli peš iz Doba, večina pa se je do Hrastovca sprehodila s Spodnje Brezovice. Organizator je bila Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Dob. Slovesnosti so se udeležili številni praporščaki, med njimi s prapori iz sosednjih občin, prisotna pa sta bila tudi prapora občinskih združenj slovenskih častnikov in vojne za Slovenijo. Med gosti so bili podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, predsednica območnega in občinskega združenja borcev za vrednote NOB, Marija Majhenič, predsedniki krajevnih in občinskih organizacij ter drugi. V pozdravnem nagovoru je Vlado Cerar, predsednik gostiteljev, spregovoril o pomenu dogodka 7. avgusta 1941, o obnovljenem spomeniku ter vsem zaželel prijetno soboto. Slavnostni govornik Jurij Milanovič, predsednik Sveta KS Dob, je po pozdravu predstavil delo Sveta KS v letošnjem letu, spregovoril o načrtih ter povabil društva in organizacije ter vse krajane, naj tudi v prihodnje sodelujejo s krajevno skupnostjo ter tako prispevajo k lepšemu življenju v KS. V bogatem kulturnem programu smo prisluhnili Mešanemu pevskemu zboru Turističnega društva Turnše Češenik pod vodstvom Polone Hribar ter ob spremljavi harmonikarja Mirana Pezdirca, harmonikarju Domnu Košiču ter recitatorjem Jožetu Lončarju, Maksu Jeranu in Veri Vojska. Najbolj znanim pesmim so pritegnili tudi številni obiskovalci, ki se vedno radi udeležujejo slovesnosti. Ta se je nadaljevala na prijazni Šuštarjevi domačiji na Spodnji Brezovici, kjer je bilo dovolj časa in priložnosti tako za spomine na čas druge svetovne vojne kot klepet o naši sedanjosti. Najboljši so ... Vroče sobotno popoldne, ko je bilo na soncu blizu 40 stopinj, ni pregnalo predstavitev dela posameznih organizacij in društev ter skupin posameznikov ter kuhanja golaža. Ocenjevala se je ureditev stojnic ter kvaliteta golaža. Tudi letos so se potrudili vsi razstavljavci: Konjeniški klub Krumperk, Češenčani, Turistično društvo Turnše, Češenik, Čebelarsko društvo Krtina, Dob, PGD Žeje, Sveta Trojica, PGD Dob, Trojiške Gamsovke, Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, ŠRD Konfin Sveta Trojica, Bistro Žeja servis, Društvo mladi Dob in Mladi boksar Dob. Pozornosti so bile deležne tudi 'ročnodelke' s čudovitimi ročnimi deli. Pridni so bili člani in članice Društva upokojencev Dob - Naš dom, saj so pripravili manjšo razstavo o svoji dejavnosti, hkrati pa so poskrbeli za postrežbo. Posebej so bile pohvaljene njihove miške in palačinke, svoj delež k prijetnim presenečenjem pa so pridali tudi člani PGD Dob s srečelovom. Med stojnicami je posebna komisija za najboljšo izbrala predstavitev Prostovoljnega gasilskega društva Dob, najboljši golaž pa so skuhali člani Društva mladi Dob. Vsi sodelujoči so prejeli priznanja za sodelovanje ter glasne aplavze, obiskovalci pa so se pozno v večer tudi zavrteli ob zvokih Gamsov. »Vse predstavitve ekip so bile fantastične, tudi golaž je vsako leto boljši,« je na zaključni slovesnosti vsem čestital Jurij Milanovi, predsednik Sveta KS Dob, ter vse povabil na prireditve tudi v prihodnjem letu. Tudi po letošnjem praznovanju Krajevna skupnost Dob ostaja prijetno prizorišče pestrih aktivnosti - pa ne le ob krajevnem prazniku. Hvala tudi sponzorjem: JP Prodnik Domžale, MG Instalaterstvo, d. o. o., Krtina, Kovinostrugarstvo Drolka Janez, s. p., Plastika Kovič, d. o. o., Trgovina Blatnik, Mesni center Grosuplje in Mesarstvo Marinček, Mizarstvo Grošelj in Avtotran-sport Dobravc. Vera Vojska iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL slamnik@kd-domzale. si Čebele so naše prijateljice Med številnimi interesnimi dejavnostmi, ki jih na naših osnovnih šolah ne manjka, imajo na Osnovni šoli Dob zelo uspešen čebelarski krožek. Astronomski tabor Šalovci (od 9. do 12. 8. 2013) Za ljubitelje številk začenjam s statistiko - to je že osmi poletni astronomski tabor, ki ga organiziram pod finančnim okriljem KD Kralj Tomaž, kjer sem vodja astrofotografske sekcije. Že tretje leto zapored sem ga imel na svoji parceli, na 'Šalovskem brejgi' v Šalovcih, blizu kmetije, kjer živi družina Črnko. Na taboru je bilo 17 otrok, starih od 8 do 16 let, večinoma iz občine Domžale. Na taboru je bilo tudi 16 odraslih oseb, štirje so prišli celo iz Goriških brd, med obiskovalci pa je bilo tudi nekaj novinarjev. Prvi dan smo postavili šotore in tabor, otroci so postavili štiri teleskope: Meade LX200 - F10, refraktor Wiilams Optics - f= 621 mm na montaži EQ5, refraktor William Optics FLT 110 na montaži Wixen SXD ter reflektor Orion Optics na montaži Wixen GP-DX. Ker se nam je okoli 17. ure nasmehnilo Sonce, smo z EQ5 sneli refraktor in ga nadomestili s teleskopom za Sonce Coronado PST. Na predvečer tega dne smo vrgli še eno oko na 'srp' zahajajoče Lune in obroče pople-savajočega Saturna. Ponoči smo pognali All sky kamero (sferično ogledalo na stojalu, nad katerim je minutne fotografije delal Cannon EOS 20D, Žiga Loboda (16-letni mentor) je s predelanim Cannon Eos 350D delal fotografije globokega vesolja na 110 milimetrskem Ves teden je potekal pod letošnjim geslom 'Bog je z nami, nismo sami!', skozi zgodbo C. S. Lewisa Zgodbe iz Narnije: Potovanje jutranje zarje pa smo spoznavali, da nas Bog spremlja na vsakem koraku življenja, nas opogumlja in nam pomaga. Otroci so skozi jutranjo igro spoznavali potovanje posadke Jutranje zarje, na delavnicah so ustvarjali in se učili novih spretnosti, popoldne pa smo se zabavali in tekmovali v popoldanskih igrah. Še posebej v lepem spominu nam je ostal izlet. Obiskali smo Marijo kraljico miru na Kureščku in ob igri odkrivali lepote Iškega refraktorju, Vid Klopčič (15-letni mentor) se je na LX200 prav tako lotil fotografiranja globokega vesolja s fotoaparatom Cannon Eos 600D, Pal Szomi (22-letni mentor) je otroke poučeval o uporabi različnih zvezdnih kart (vrtljiva, računalniška, telefonska), ostali otroci pa so se ubadali z vodenjem 'njutna' -Orion Opticsa in malega refraktorja, ki smo ga zvečer ponovno vrnili na montažo EQ5. Prvi večer se je končal z jutrom - okoli pol šeste ure smo izklopili vse naprave. Po štiriurnem trdnem spancu so nas zbudile vonjave, dobrote našega kuharja Robi Vilarja, ki je kleni sodelavec mojih taborov, a ne samo v vlogi kuharja, temveč tudi enega tistih, ki s svojim pristopom vzbuja zanimanje otrok za kuhanje in pripravo zdrave hrane, njegova ljubezen do narave in njegovo vzgajanje te ljubezni pa se vsako leto zrcali tudi pri udeležencih tabora, predvsem otrocih. Ni pa le on stalni brezplačni sodelavec - mentor, ampak je tu še naš dežurni električar - Janez Loboda (oče Žiga Lobode), ki sproti popravi skoraj vso opremo, ki jo na taboru pokvarimo, pripravi pipe in prhi za umiva- vintgarja. Na oratoriju smo eno noč uživali v zabavnem večeru in prespali. Na življenje pa smo pogledali tudi skozi oči soljudi iz Društva za teorijo hendikepa. Vesel oratorijski teden smo zaključili s sveto mašo, po kateri smo v kratkem programu in druženju tudi staršem pokazali, kako lepo smo se imeli. Da je letošnji oratorij uspel, so nam pokazali otroški nasmeški, ki jih je bilo v času orato-rija ogromno. Animatorji pa smo prepričani, da smo otroke navdušili za krščanske vrednote, ustvarjalnost in pošten prispevek v družbi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pri nje, razpelje elektriko po kontejnerju, ki ga imamo na parceli. Že prvi dan smo z otroki naredili daljši sprehod po naravi, na katerem smo nabrali kopico zdravilnih zelišč, iz katerih smo zvečer naredili prevretek - odličen domači čaj, ki so ga otroci popili, kot bi mignil. Čaj je bil zares poln zadetek, saj so naslednji dan vsi z veseljem še enkrat nabirali zelišča, da še enkrat okusijo po otroškem mnenju 'najboljši čaj', ki so ga doslej pili. Zaradi velike suše je bilo letos prvič tako, da gob nismo nabrali. Zvečer je delo potekalo podobno kot prvi dan, le da smo poskusili narediti še posnetke Saturna in Lune, pred tem že popoldne tudi Sonca, mlajši udeleženci pa so se ubadali z alajnanjem teleskopov (align), na koncu pa so morali predstaviti objekte, ki so jih s pomočjo teleskopov našli in si jih ogledali skupaj z odraslimi Zadnji dan tabora je minil v pospravljanju opreme in šotorov, ter urejanju, izdelavi in montaži vseh filmov in fotografij. Ko sem pisal prošnje, da bi izpeljal tabor, si nisem mislil, da bomo sredstva - podporo dobili le od občine Domžale (200 EUR) in od OŠ Domžale. Čeprav mladini pomagamo do znanja s tolikšnim zanosom kot lastnim otrokom, ni prav, da smo generalni sponzorji tega izobraževanja že vsa leta člani našega društva, ki ob opremi, vredni približno 20 tisoč evrov, prispevamo še ljudi, ki delajo zastonj oziroma čas in denar trgajo od lastnih družin. Slednje vrstice sem napisal v upanju, da bi morda kdo s tem mojim javnim pozivom poklonil kakšno malenkost za izvedbo našega tabora (če bi kdo lahko pomagal, naj napiše e-pošto na szomi@siol.net). Bela Szomi Kralj izvedbi oratorija pomagali tako s finančnimi kot tudi z materialnimi sredstvi in okusnimi dobrotami. Občina Domžale, Pekarna Kanci-lija, Lekarna Flerin, Gostilna Keber, Gostinsko podjetje Trojane, Prodajalna kmetijskih pridelkov in sadja Ložar, Chio chips, revija Duhec, Gostilna Keber, Mizarstvo Breznikar, starši Stanek, Peter Kecelj, Sašo Berdajs, Nuša in Marjan Urbanija, Helena Osvald, Erdani Šport, prijazne gospodinje in vsi, ki ste na kakršenkoli način pomagali: Najlepša hvala! Otroci pa - se vidimo drugo leto! Tadeja OŠ Dob Zelo uspešen je, saj se lahko pohvali z več priznanji, hkrati pa sta šola in Čebelarsko društvo Krtina, Dob poskrbela, da šolsko leto 2012/2013 ne bo šlo kar tako v pozabo. V lanskem šolskem letu sta bila namreč Osnovna šola Dob in Čebelarsko društvo Krtina, Dob, s pomočjo Občine Domžale ter številnih sponzorjev gostitelja 36. državnega tekmovanja mladih čebelarjev Slovenije. Na njem se je uspešno predstavil tudi dobski čebelarski krožek, ki ga vodi Marjan Koderman, predsednik čebelarskega društva, ki je izjemno zadovoljen s sodelovanjem šolarjev. Na to kaže tudi visoko priznanje za njihovo znanje, prejeto na že omenjenem tekmovanju, saj je Andražu Banu in Teji Habjan ter Luku Oražmu in Tilnu Javoršku prineslo 'bronasti' medalji. Ob njih so člani oz. članice krožka še: Anže Udeleženci srečanja smo prišli iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Litve in Irske. V desetih dneh smo spoznali veliko novih prijateljev. Vsak večer se je predstavila ena država in spoznali smo njihove običaje, plese, glasbo in okusili značilne jedi, kot je na primer golaž. Na delavnicah smo se naučili marsikaj: najprej smo spoznali vse udeležence srečanja s pomočjo različnih družabnih iger. Med prostim časom smo sodelovali pri treh tekmovanjih: v košarki, namiznem tenisu in pet v vrsto. Nekateri smo se prvič srečali z debatiranjem. Obiskali smo tudi dom starejših občanov, kjer smo zapeli nekaj pesmi iz vsake države in skupaj s prebivalci doma Slapar, Matej Rojec, Sandra Kirbiš, Taja Habjan, Andraž Hren in Jan Urbas. Mladi čebelarji so zelo pridni, z novim čebelnjakom v parku pod Močilnikom pa so dobili še eno priložnost več, da si pridobijo praktične izkušnje in čez leta zanesljivo postanejo čebelarji. Vera Vojska Foto: Janko Kokalj igrali družabne igre. Spoznali smo veščine, ki jih lahko osvojiš za potrdilo Youthpass. Imeli smo tudi nastop talentov. Svoje znanje smo preizkusili v evropskem kvizu in druge udeležence v slovenskem kvizu spraševali, kaj vedo o naši državi. Zvečer pa smo meščane presenetili z zastonj objemi in nasmehi in jim podarili tudi listke z lepimi mislimi. En dan pa smo se peljali z ladjico in obiskali otok Susak. V nedeljo pa smo se še zadnjič sprehodili po otoku, saj smo zadnji dan preživeli v Zagrebu. Laura, Nika, Kaja, Žiga, Klemen in Žan, 8. razred, OŠ Rodica, Domžale Domžalski oratorij 2013 Letos je že trinajsto leto, odkar smo v domžalsld župniji organizirali oratorij. Letošnji je v tednu od 24. do 29. junija povezal 110 otrok, pod vodstvom 40 mladih prostovoljcev, ki se trudimo otrokom polepšati teden počitnic. Mladi v akciji na Lošinju V projektu Evropska mavrica smo se med 15. in 25. junijem 2013 na Velikem Lošinju na Hrvaškem srečali mladi petih držav. Učenci OŠ Rodica smo se srečanja udeležili s pomočjo Centra za mlade Domžale. Vesele poletne počitnice V Centru za mlade smo tudi v letošnjem poletju pripravili program Veselih poletnih počitnic. Tokrat je program potekal kar pet tednov - in verjemite, preživeli smo jih pestro. Z otroki smo si ogledali grad v Kamniku in Ljubljani, odpravili smo se celo na ljubljanski Nebotičnik. V največji vročini letošnjega poletja smo se osvežili na domžalskem bazenu in tudi letos, z ekipo RTV Slovenija, posneli kratek prispevek. Vsak teden smo bili ustvarjalni; letos smo slikali na majice, otroci pa so domov odnesli tudi ostale najrazličnejše izdelke (zapestnice, različne figure iz mavca, izdelke iz folije ...). Ker ni zabave brez sladoleda in sadne kupe, smo si ju privoščili v kar največji meri, manjkalo ni niti dobrega filma in družabnih iger, učili pa smo se celo špansko. Otroci so se zabavali in z njimi tudi mi, zato lahko letošnje počitnice zaključimo z zadovoljstvom in dobro voljo. Za ogled fotografij in prispevka z RTV Slovenija vas vabimo na našo internetno in Facebook stran (Center za mlade Domžale). Vsem mladim želimo čim lažji vstop v novo šolsko leto in obilo uspehov. Ekipa Centra za mlade «SD llPiMi VABI NA Iz Mladinskega sveta Domžale vas ponovno vabimo na Festival mladih. Junija nam jo je nekoliko zakuhal dež, tokrat pa nas nič ne ustavi! Festival mladih bo potekal v soboto, 14. 9. 2013, od 10. ure naprej, v Češmino-vem parku. Na raznovrstnih delavnicah, ki jih bodo vodili predstavniki različnih društev iz občine Domžale, bo vsak lahko našel kaj, kar se mu bo zdelo zanimivo in vredno prihoda na Festival mladih. Tisti, ki še niste člani najrazličnejših društev, mogoče med vsemi najdete katero, ki bo ravno pravšnja za vas, osnovnošolci si napolnite prosti čas z obšolskimi dejavnostmi, preverite, kaj počnejo ostala društva, se le malo družite z mladimi iz Domžal, se spoznate z delom Mladinskega sveta Domžale ... Lepo vabljeni! Mladinski svet Domžale slamnik@kd-domzale. si SPORT DOMŽALSKI NOGOMETAŠI U15 TRETJI NA SVETU! Mladi domžalski upi ekipe U15 (letnik 1998) so letošnje poletje nagradili dobro delo Mladinskega nogometnega centra (MNC) Domžale. S fantastičnim in težko ponovljivim uspehom, tretjim mestom na svetovnem prvenstvu, ki so ga odigrali v Manchestru, so ponesli ime Domžale v svet tudi mladinskega nogometa, predvsem pa pokazali, da so v Sloveniji ekipa, ki bi ji težko našli primerjavo. PRiMOž JERSIN, trener MNC Domžale Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar Pod vodstvom trenerja Primoža Jeršina, ki je v domžalskih nogometnih vrstah že 11 let (dve leti kot nogometaš Članske ekipe, zadnjih 9 let pa kot trener v mlajših vrstah MNC), so osvojili fantastično 3. mesto, premagali številna svetovna zveneča nogometna imena in postavili nov mejnik slovenskega nogometa. O uspehu, pričakovanjih in nadaljnjem delu smo se pogovarjali s Primožem Jeršinom. Pred kratkim ste se vrniti z neuradnega svetovnega prvenstva v Manchestru. Kakšni so bili vaši cilji in pričakovanja pred odhodom? Ste pričakovali uspeh, ki ste ga dosegli? Konkretno uspeha, ki smo ga dosegli, nismo pričakovali. Smo pa imeli cilj, da dosežemo drugo mesto v skupini in se posledično uvrstimo naprej, med osem najboljših ekip. Že to je bil zelo visok cilj, nekateri so bili glede tega skeptični, a jaz sem vedel, da imamo dobro ekipo, s katero dobro delamo in lahko dosežemo ta cilj. Ko si enkrat naprej, pa lahko na vsaki tekmi premagaš vsakogar, če prideš med osem najboljših. Seveda pa nisem pričakoval tako visokega rezultata, kot smo ga dosegli. Katere ovire ste morali premagati na poti do svetovnega prvenstva? Najprej smo se morali v Sloveniji po jesenskem delu uvrstiti med osem najboljših ekip. Sledili so turnirji, v katerih so tekmovale po štiri ekipe, in tam smo se uvrstili do finala slovenskega pokala. V finalu smo odigrali igro z Mariborom in jih premagali z rezultatom 4 proti 1 ter se tako uvrstili na Evropsko prvenstvo (EP). EP je bilo letos v Sloveniji, v Ljubljani, igrale pa so ekipe iz vse Evrope, z izjemo petih najboljši držav v Evropi - Francije, Italije, Anglije, Španije in Nemčije. Na tem prvenstvu smo se morali uvrstiti v finale, kar nam je tudi uspelo, in že to je bil res velik uspeh. V finalu smo sicer izgubili proti ekipi Dinama z 1 proti 0, a se uvrstili na svetovno prvenstvo v Manchestru. Tam pa smo najprej v skupini osvojili drugo mesto in potem vse naprej. Je bilo kaj laže, ker je Slovenija gostila evropsko prvenstvo? Mogoče je bilo laže, ker smo imeli več navijačev. Imeli smo res veliko podpore. A tudi veliko staršev in navijačev je šlo z nami na svetovno prvenstvo v Manchester, tako da smo imeli tudi tam veliko podporo. Smo pa tam še enkrat dokazali, da smo dobra ekipa, saj smo dosegali enake rezultate. Kako je potekalo tekmovanje, kdo so bili vaši nasprotniki? Naši nasprotniki na SP so bili najprej ekipa Grasshoppers, ki je bila že v Sloveniji na EP in je nato v zadnjem trenutku vskočila namesto francoskega predstavnika (rezultat 1 proti 0 za Grasshoppers). Potem smo imeli Dallas iz Amerike, to tekmo smo zmagali z 2 proti 1. Naslednja ekipa je bila iz Chivas Mehike (zmaga Domžal 2 proti 1), nato pa še Saswco FC iz Indonezije kot zadnji tekmeci v naši skupini (zmaga Domžal 2 proti 0). Izgubili smo samo prvo tekmo proti ekipi Grasshoppers. V osmini finala, kamor smo se uvrstili po osvojenem drugem mestu v skupini, smo dobili za nasprotnika brazilski Internacional, tekmo smo zmagali po 11-metrovki (4 proti 3). Tekma je bila težka, saj so imeli Brazilci vedno močne ekipe. V polfinalu pa smo prišli do ekipe Milana, kjer smo žal izgubili po 11-metrovki, čeprav smo bili na srečanju veliko boljši od Milana (6 proti 5). Domžalska ekipa je nasprotnikom na tekmovanju več kot uspešno konkurirala, kaj pa ostala slovenska moštva, lahko konkurirajo tej kategoriji mladinskih klubov? Mislim, da trenutno težko konkurirajo. Tudi ta rezultat bo zelo težko ponoviti. Že če pogledamo samo to, da so bile med osmimi najboljšimi same velike ekipe -Milano, Arsenal, Real Madrid, za njimi pa še ekipe Dortmunda in Manchestra -, mislim, da druga ekipa ne bi mogla uspešno konkurirati. V tem letniku je domžalska ekipa boljša od ostalih pri nas. Vsekakor pa z uspehom - tretji na svetu - MNC Domžale dviga nivo tudi slovenskega mladinskega nogometa. Kaj pa to pomeni za vaše nadaljnje delo? To je dodatna spodbuda za vse. Videli smo, da se lahko kosamo z največjimi klubi, ki so organizirani na najvišjem možnem nivoju, videli smo tudi, kakšne pogoje ima Manchester, saj smo gostovali v njihovem nogometnem centru in tam res ne manjka niti ena malenkost. Kot rečeno, je to velika spodbuda za nas. Tudi med turnirjem se je videlo, ker smo bili iz tekme v tekmo boljši in smo verjeli, da lahko premagamo vsakega nasprotnika. To je velika spodbuda tudi za igralce, da bodo nadaljevali to pot. Pred odhodom na tekmovanje pa pred vami ni büo veliko časa za priprave... Priprave so bile kratke in intenzivne. Tudi odmor je bil zelo kratek in nismo imeli veliko časa. So pa igralci delali že v času odmora in niso prišli čisto nepripravljeni. Da bi se posebej pripravljali, pa se nismo. Treningi so potekali tako kot prej. Konkretno uspeha, ki smo ga dosegli, nismo pričakovali. Smo pa imeli cilj, da dosežemo drugo mesto v skupini in se posledično uvrstimo naprej, med osem najboljših ekip. Kaj uspeh pomeni za mlade nogometaše? Kaj se dogaja 'v glavah' mladih fantov, ko posegajo po takem uspehu? Najbrž je njihova vrlina tudi disciplina, timski duh? Disciplina je pomembna. Je pa tudi veliko dela na trenerju, kako se bo usmerjalo naprej. Treba je dobro preceniti, katere igralce spustiti, katere še spodbuditi. Seveda jih to ne sme ponesti in tudi sedaj, ko igrajo proti slovenskim klubom, ekip ne smejo podcenjevati, iti laže v tekmo. Treba je biti še bolj ambiciozen, to obrniti v svoj prid. Mislim pa, da jim je ta uspeh veliko pomenil. Kaj ekipo in seveda tudi vas čaka v nadaljevanju? Prihaja do menjave generacij . To ekipo U15 sem vodil pet let, sedaj odhajajo med kadete, dobili bodo novega trenerja. Tudi to je zanje sprememba, ki jo bodo morali dati skozi. Take spremembe jih bodo v karieri vedno čakale, trenerji se bodo menjali in ena od kvalitet igralca je tudi to, da se privajaš na različne trenerje, različne sloge igre in okolja. Najbrž ste spremljali tudi ekipo, ki sedaj prihaja k vam? Sem, in treba bo nekako priklopiti, začeti drugačne treninge, kot so bili s to ekipo, začeti od začetka. Tudi pri ekipi, ki sem jo imel do sedaj, nisem imel konkretnih ciljev. Treniraš, delaš in potem vidiš, kam to pelje. Delamo iz tekme v tekmo in potem te rezultati nagradijo sami po sebi. Čez nekaj let pa ponovitev uspeha z novo ekipo? Jaz upam, a ne upam ničesar napovedovati. Sproti bomo videli, kako bo potekalo, bi bilo pa zelo lepo. V Mladinskem nogometnem centru delate že kar nekaj let. Kako bi ocenili delo, kaj je vaš ključ za uspeh? Povedati moram, da imamo zelo dobre pogoje za slovenske razmere, imamo dobre trenerje in velik poudarek je na mladinskem pogonu. Že nekaj let zapored smo proglašeni za najboljšo mladinsko nogometno šolo, o čemer pričajo tudi rezultati. Z vsem tem dokazujemo, da dobri rezultati niso naključje. Seveda je ob vsem tem pomembno pravilno delo, strokovnost in mislim, da bo tako tudi naprej. Najbrž so prav vsi člani U15 zgodba zase, ko govorimo o mladih nogometnih upih. Za katere pa še posebej verjamete, da bodo v naslednjih nekaj letih postali ne le upi slovenskega, ampak svetovnega nogometa? Veliko se že sedaj govori o Mlakarju, ima pa cela ekipa oz. nogometaši, ki so v Manchestru zaigrali v prvi postavi, realne možnosti, da postanejo prvoligaški igralci v slovenskem prostoru. Za 4 do 5 igralcev pa je bilo veliko zanimanje že na tekmovanju v Manchestru in imajo realne možnosti, da dosežejo uspeh v katerem od evropskih klubov. Tukaj ne smemo biti preveč skromni, saj lahko posežejo še visoko. Torej je sedaj predvsem na njih, da glave ostanejo trezne? Tako je, normalno morajo trenirati in se ne zadovoljiti s tem, kar so naredili. Trenirati morajo še bolj, da bodo imeli spodbudo in motivacijo, da se to obrne na pozitivno, in mislim, da lahko pričakujemo še več. Kaj pa vaše ambicije? Trenutno sta pred menoj dve leti z novo ekipo, potem pa bomo videli, kako naprej. Računam na treniranje starejših generacij, mogoče nekoč tudi članov. O mednarodnih uspehih so se razgovorili tudi mladi nogometni upi Jan Mlakar: Teden, ki smo ga preživeli v Manchestru, je bil dober. Iz tekme v tekmo smo igrali bolje, a bili na koncu malo razočarani, ker vemo, da bi turnir lahko zmagali. Ampak 3. mesto je dober uspeh za Slovenijo. Pokazali smo, da smo bili ta teden boljši od vseh in se tudi veliki klubi niso mogli kosati z nami. Matija Rom: Iz tekme v tekmo smo rasli, ekipa je z vsakim zadetkom dobivala novo upanje, da lahko premagamo tudi največje ekipe - in uspelo nam je. Polfinale z Milanom bomo imeli še dolgo v mislih, tekma je bila fantastična, imeli smo pobudo vso tekmo, žal smo uspeli samo izenačiti. V rednem delu bi lahko celo zmagali, 11-metrovke pa so loterija. Tokrat nam ni uspelo in upamo, da bo prihodnjič bolje. Da smo sposobni velikega rezultata, smo začutili takoj po prvi zmagi, ko smo videli, da tudi največji lahko izgubljajo točke. Naš cilj je sedaj tudi v kadetski selekciji priti na sam vrh, s tem dosežkom smo še dodatno pokazali, da smo zelo kvalitetna ekipa in bomo nevarni tudi v kadetski selekciji. Igor Kondič: Fantje se med seboj poznamo, skupaj igramo že nekaj časa, odigrali smo s srcem, dali vse od sebe, a zmanjkalo je malo sreče. Od tega tedna si bomo najbolj zapomnili zmago za 3. mesto. Škoda, ker ni bilo finala, a smo zasluženo zavzeli 3. mesto. Vse, kar smo doživeli, je fenomenalna izkušnja, ki si jo mnogi želijo, ni je lahko dobiti, za to moraš garati. Zdaj nam bo laže, fantje smo se še bolj spoznali, postali smo še bolj trdna ekipa. □ SPORT slamnik@kd-domzale.si na kratko TAK Domžale 14. Mednarodno prvenstvo Domžal Bila je sobota, 29. 6. 2013, ko se je v Domžalah odvijalo 14. Mednarodno prvenstvo Domžal v olimpijskem dviganju uteži, na katerem so tradicionalno nastopili dvigal-ci uteži iz Madžarske, Srbije in Slovenije. Tekmovanja se je poleg številnih članov kluba, tekmovalcev in ljubiteljev športa udeležil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je v nekaj stavkih zaželel dobrodošlico vsem nastopajočim tekmovalcem. Poudaril je, da je za Težkoatletski klub Domžale to leto še posebej pomembno, saj obeležuje jubilejno petdeseto leto delovanja kluba. Ob tej priložnosti jih je tudi pohvalil in poudaril, da klub uspešno napreduje tako v razvoju kot prepoznavnosti in z odličnimi rezultati pobira lovorike, ki jih fantje in dekleta osvajajo na državnem kot tudi na mednarodnem nivoju. Za prvo ekipo TAK Domžal so nastopali Jernej Orešek z rezultatom poteg 122 kg, sunek 130 kg, olimpijski biatlon 252 kg -309,3 točke, Štefan Dominko z rezultatom poteg 99 kg, sunek 127 kg, olimpijski biatlon 226 kg - 266,3 točke, Tine Orešek z rezultatom poteg 103 kg, sunek 127 kg, olimpijski biatlon 230 kg - 265,2 točke za drugo ekipo Petra Pavlič z rezultatom poteg 55 kg, sunek 70 kg, olimpijski biatlon 125 kg - 167,9 točke, Karmen Klemenčič je na svojem prvem nastopu dosegla rezultat poteg 25 kg, sunek 35 kg, olimpijski biatlon 60 kg - 78,51 točke. Manica Šprin-ger z manjšim spodrsljajem pri disciplini poteg, ki je vse tri poskuse zgrešila in tako napravila neuspešne dvige. V sunku pa je dvignila 50 kg. 1. mesto je zasedla ekipa iz Domžal z osvojenimi 840,8 točke, 2. mesto ekipa iz Srbije-Sombor z osvojenimi 785,7 točke, 3. mesto ekipa iz Srbije-Bač z osvojenimi 732,6 točkami, 4. mesto ekipa iz Ma-džarske-Zalaegerzeg z osvojenimi 598,5 točkami in 5. mesto ženska ekipa iz Domžal. tania ŠAD Mavrica 2. Mavrično poletje 11. julija smo vaditelji Športno atletskega društva MAVRICA, pod streho športnega parka Domžale uspešno speljali 2. MAVRIČNO POLETJE. Pri izvedbi prireditve so nam pomagala domžalska društva in organizacije. V zaključnem delu programa smo gostili čarovnika in mlade domžalske talente v petju - Nina Peterlin, plesu - Niko Komac in igranju na instrument marimba - Aleksander Simionov. K otvoritvi talentov so pomagali otroci, ki so se pripravljali samo za to prireditev ter na ta način dodali piko na i celotnemu dogajanju. Vaditelji ŠAD MAVRICA smo hvaležni vsem društvom in posameznikom, ki so se odzvali našemu povabilu k sodelovanju, prijaznim sponzorjem in donatorjem (Enzo Grafika, ORPAL, d. o. o., Helios, d. o. o., Prodnik, Pelati skupina, d. o. o., Sadje zelenjava VIR, radio Hit, SAZAS - združenje), g. Simon Tomažič (foto) ter vsem ostalim, ki ste nam s svojim delom pomagali ustvariti prijetno poletno popoldne. Sama prireditev je potekala na dobrodelni osnovi, donacij za sofinanciranje gibalnih programov ŠAD MAVRICA, omogočanje brezskrbnih počitnic, tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, in ozaveščanju našega slogana, PRIVOŠČITE SI DAN BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA! Za dežjem vedno posije sonce ... Z roko v roki nastane MAVRICA, vedno v gibanju. Za ŠAD Mavrica, Moica Groizdek Luka Elsner novi trener NK Domžale! Sredi avgusta je vodstvo članske ekipe domžalskega nogometnega kluba prekinilo sodelovanje z dosedanjih prvim trenerjem Stevanom Mojsilovicem, ki je na klop domžalske ekipe sedel pred dobrim letom dni. NK Domžale Vodenje prve ekipe pa je nekaj dni kasneje prevzel njegov dosedanji pomočnik Luka Elsner, ki ga domžalska športna javnost pozna že nekaj let, saj je pred tem zelo uspešno branil barve našega kluba, med drugim tudi v vlogi kapetana. Njegov pomočnik je postal Rok Hanžič. Pika na i za odhod Mojsilovica je bil nedavni poraz proti velenjskemu Rudarju, ki je Domžale premagal s kar 3:1. Na srečanju je prvi zadetek padel že v 2. minuti, ko je gostom - tokrat Domžalčanom - mrežo zatresel velenjski Eterovic. V 47. minuti je Nejcu Skubicu uspelo zatresti mrežo svojega vratarja, Velenje pa so prešle v vodstvo 2:0. Deset minut kasneje se je nebo razjasnilo za Domžale, saj je zadetek dosegel Slobodan Vuk, ki je v igro vstopil v drugem polčasu. A v 73. minuti je sodnik pokazal na belo točko v prid Velenja. Po akciji v domžalskem kazenskem prostoru je Darko Zec posredoval z roko, kar je zadostovalo, da so nogometaši Rudarja dobili priložnost za povišanje vodstva. Eterovic je še drugič premagal vratarja Nejca Vidmarja in postavil končni izid 3:1. Ognjeni krst je novi trener Luka Elsner doživel proti ekipi Kopra v Športnem parku Domžale. Obe ekipi sta si na tekmi ustvarili kar nekaj priložnosti, a gostje so eno od svojih v 15. minuti tudi realizirali. Mrežo domačega vratarja je po podaji Žiberta zatresel Mitja Lotrič ter povedel Koper v vodstvo 0:1. Domžalčani so, po prekršku Palčiča v kazenskem prostoru Kopra, dobili priložnost za izenačitev, saj je sodnik pokazal najstrožjo kazen. A Goran Vuk tokrat ni imel sreče, saj je bil gostujoči vratar po strelu iz 11-ih metrov učinkovitejši in je ubranil njegov strel. Nenezic se je ta dan izkazal še nekajkrat, Domžalčani pa bodo priložnost za zmago z novo strokovno ekipo iskali 31. avgusta, ko gostujejo v Stožicah. Mateia Kegel Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar VPIS: Domžalska atletika Usein Bolt je super magnet za atletiko Atletika Pravkar končano svetovno prvenstvo v atletiki je navdušilo tako z dosežki kot z dogajanjem ob njem. Počitnice je popestrilo številnim domžalskim atletom, zagotovo pa so imeli svoje favorite pred TV-zasloni tudi številni mladi, ki še iščejo pravi šport, v katerem bi se lahko izkazali. Vse športne poti se začnejo s prvim treningom. Vse, ki se želite preizkusiti v tekih na kratke, dolge proge, čez ovire ali zapreke, ki ste radovedni, kako je metati kladivo, kopje, kroglo ali disk ali skakati v daljino ali Ana Tofant v reprezentanci Slovenije za 56. MEP (Ostrava, Češka) Mlada tekmovalka Ana Tofant je po desetih letih zopet obudila tradicijo mengeškega namiznoteniškega kluba. Namizni tenis Ta je v letih od 1999 do 2003 redno zapolnjeval reprezentančne vrste. Na evropskih prvenstvih so slovenske (in mengeške) barve branili: Špela Burgar, Natalija Lužar in David Orešnik. Ta izjemna čast in hkrati odgovornost je sedaj doletela Ano. Namiznoteniški selektor za mladino, g. Jože Urh, jo je vpoklical v ekipo kadetinj, in sicer po odpovedi ene od reprezentantk (zaradi poškodbe kolena). Odločitvi selektorja za njen vpoklic v reprezentanco so med drugim botrovali Anini dobri rezultati, saj se je v sezoni 2012/2013 izkazala kar nekajkrat. Na regijskih tekmovanjih MRNTZ Ljubljana, Alpe-Adria in Gorenjska regija je nanizala vrsto zmag in bila po številu prvih mest najuspešnejša igralka. Prav tako je na državnem prvenstvu za kadetinje postala viceprvakinja, 3. mesto v državi je dosegla na finalu šolskega tekmovanja in bila 3. Do 4. na zaključnem Masters turnirju za najboljših 16 tekmovalk Slovenije do 15 let. Nase je opozorila tudi na močnih mednarodnih namiznoteniških tekmovanjih (Varaždin in Zagreb), kjer je obakrat dosegla 5. do 8. mesto in s tem najboljši rezultat Slovenk na omenjenih tekmovanjih. Levji delež je prispevala tudi k zmagi v kadetski ligi MRNTZ Ljubljana in k 3. mestu na ekipnem prvenstvu Slovenije za kadetinje. Ana je bila tako kot reprezentantka od 22. Članice pred zadnjo fazo priprav na novo sezono Največja sprememba se je pripetila na trenerskem položaju, kjer je dosedanjega trenerja članic Petra Kristana zamenjal Milomir Mandič. Nogomet Prvega treninga, 22. 7. 2013, se je udeležilo 19 od 25 igralk, preostala dekleta pa so se ekipi priključila čez teden dni, saj so še dopustovala. V igralskem kadru je prišlo do nekaterih sprememb. Z aktivnim igranjem je končala Liza Penov, v DFC Leoben se je preselila Emina Todo-rovic, na študij v ZDA pa je odšla Pamela Begic. Poleg odhodov pa se nam je v Radomljah že pridružila Larissa Šoronda (iz ŽNK Krka), več novih obrazov pa vam bomo predstavili med pripravami. Z veseljem smo ponovno na zelenici spremljali Nino Predanič in Andrejo Babic, ki se počasi a vztrajno vračata po težjih poškodbah in polletni odsotnosti. Največja sprememba se je pripetila na trenerskem položaju, na katerem je dosedanjega trenerja članic Petra Kristana (ki bo najverjetneje nadaljeval delo v klubu kot vodja mladinskega pogona in vodenje ene izmed mlajših ekip) zamenjal Milomir Mandič, 54-letni dolgoletni trener (v pretekli sezoni se je z radomeljsko član- sko moško ekipo uvrstil v 1. MNZ ligo) ter bivši prvoligaški igralec Domžal, ki bo svoje izkušnje in znanje po več desetletjih trenerskega dela v moškem nogometu poskušal prenesti tudi na dekleta. Za konec še nekaj besed, ki jih je po treningu za našo spletno stran spregovoril trener Mandič: "Delo, delo, delo, le tako bomo dosegli želene rezultate. Za dekleta je po dopustu in v začetni fazi priprav težko, ampak ko bomo preskočili to oviro, bo vsem lažje. Največ pa je odvisno od deklet samih, saj jih le volja, redno prihajanje na treninge in njihove delovne navade vodijo do zastavljenega cilja, kar pa, mislim, ne bo problem, saj ocenjujem, da so vsa dekleta pripravljena na delo in bodo v prihodnjih dnevih in tednih dokazala, česa so sposobna." Več informacij o terminih tekem in novic si lahko preberete na naši spletni strani www.znk-radomlje.si. Uroš Juračič višino, vabimo, da se pridružite živahni in uspešni ekipi domžalskih atletov. Vabita vas Atletski klub Domžale in Atletsko društvo AS. Več informacij na spletnih straneh: www.ak-domzale.si in www.ad-as.si. Mavrica telovadi ŠAD Mavrica je s svojim več kot petsto-glavim članstvom (predvsem otrok) odraz, da je rekreacija v Domžalah in okolici za otroke potrebna. Kako se lotiti kvalitetnega izvajanja vadbe, dobrih odnosov, spodbude, dejavnosti na temo gibanje - zdravje, vaditelji Mavrice dobro vedo. Mesečno se-stankovanje, učenje, pogovori, povezave, predavanja, delitev idej prinašajo novosti, ki so dobrodošle, inovativne in predvsem v prid prebivalstvu občine. Tudi letošnje leto bomo uživali v programih, kot so: Atletska abeceda, Abeceda športa, Gibalne urice, Mavrična žoga, Angleščina, Pravljica, Kitajščina v gibanju in še veliko novosti, ki bodo name- njene tudi odraslim in mladostnikom. Vadbe atletike se bodo pričele takoj v septembru, ostali vadbeni programi pa v drugi polovici septembru, glavnina v oktobru. Na prenovljeni spletni strani wwwsadmavrica.si si lahko pregledate programe, ki bodo navduševali to šolsko leto. Seveda ne pozabimo naših prireditev, ki jih bomo izvedli še v letu 2013, to so Mavrični tek, Veter v laseh in Mavrična vila. Poletje je prineslo sveže moči in start bo lahko prijeten. Pridružite se nam kadarkoli. Moica Groizdek, predsednica ŠAD Mavrica do 25. junija na reprezentančnih pripravah na Muti ter od 29. 6. do 9. 7. na Otočcu. Po pripravah pa je seveda sledilo tekmovanje na evropskem prvenstvu v Ostravi (Češka). Na tekmovanju posameznic je uspešno prestala kvalifikacije in se prebila med 80 najboljših tekmovalk stare celine. Enak rezultat je dosegla v tekmovanju mešanih dvojic z Erikom Pavlinom, v dvojicah pa se uvrstila med 64 najboljših v Evropi, skupaj s sotekmovalko Gajo Paradiž. Janez Stibrič 0 1 Ana Tofant, članica slovenske namiznoteniške reprezentance na Evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je potekalo v Ostravi na Češkem (foto: Janez Stibrič) Športno društvo Želva vabi ob 15. letnici delovanja vse otroke stare od 3 do 7 let na OTROŠKO OLIMPIJADO v soboto, 28. septembra 2013, od 10. do 12. ure na športnem igrišču pri Osnovni šoli Preserje pri Radomljah preizkusili se boste v različnih disciplinah: tek, skok v daljino, spretnosti z žogo, poligon, ... Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil medaljo, malico in sok. Prijavnina 6€ V primeru dežja bo olimpijada v telovadnici. S seboj prinesite telovadne copate. Lepo vas pozdravljamo in se veselimo vaše udeležbe. Informacije: 01 722 73 36 Športno društvo Želva slamnik@kd-domzale. si ŠPORT v Dekleta ZNK Radomlje pripravljena na pričetek sezone 2013/14 Igralke našega mladinskega pogona (ekip U11, U13, U15 in U17) so se od 5. do 11. avgusta mudile na pripravah na prihajajočo sezono. Nogomet ŽNK Radomlje v drugem letu delovanja drugo leto zapored vstopa v vsa dekliška tekmovanja pod okriljem Nogometne zveze Slovenije in je eden redkih slovenskih klubov, ki tekmuje v vseh tekmovalnih kategorijah. Da bodo dekleta čim bolje pripravljena, smo v ta namen organizirali klubske priprave, ki so potekale v Radomljah z okolico. Za dekleti je naporen in izjemno vroč teden, a delovna vnema in volja do nogometa nista pojenjali, saj se tudi dekleta zavedajo, Po prvem poletju vodi Bojan Hribar Ciklus turnirjev v pospešenem šahu šahovskega društva Domžale se nemoteno nadaljuje. Doslej so odigrali sedem mesečnih turnirjev. Maja se je odzvalo 20 ljubiteljev šaha, zmagal pa je Bojan Hribar pred Boštjanom Jeranom, oba sta osvojila pet točk in pol iz sedmih partij. Sledila sta Babnik in Kragelj s petimi točkami, šele peti je bil mojster Črepan, ki je zbral pol točke manj. Med domačini je bil tokrat najboljši Mirko Čokan, ki je s štirimi točkami osvojil 9. mesto. Na junijskem turnirju je sodelovalo 14 ljubiteljev šaha, tudi tokrat pa je zmagal Hribar, ki je oddal le en remi, zbral je šest točk in pol, s točko manj pa je bil na drugem mestu Kragelj. Sledila sta Babnik in Janez Hribar, ki sta zbrala 4 točke in pol, peti je bil Nesib Jukan s štirimi točkami. Med domačimi je bila tokrat najbolj zbrana Petra Grošelj na devetem mestu, zbrala je 3 točke. Na julijskem turnirju je z udeležbo, sodelovalo je 12 šahistov, nekoliko presenetil mednarodni mojster Leon Mazi iz Kranja, ki je zmagal brez težav in premagal vse nasprotnike, torej je zbral vseh sedem možnih točk. Kar z dvema točkama manj je bil drugi Bojan Hribar, štiri in pol točke sta osvojila Boris Skok in Ivačič, ki je bil tudi najboljši domačin. Sledila sta Veskovič in Papež s štirimi točkami. V skupnem seštevku po šestih turnirjih s 109 točkami močno vodi Komendčan MK Bojan Hribar, ki je odigral vseh šest Klub borilnih veščin Domžale Pred vrati je evropsko prvenstvo kadetov in mladincev v disciplinah point figting, light contact, kick light, K 1-r in musical forms, katerega se bo udeležila tudi slovenska kadetska in mladinska reprezentanca. NeKlub borilnih veščin Domžal bodo zastopali: ka- da bo pridobljena osnova izjemnega pomena celotno sezono. Treningi so bili naporni tako s kondicijskega kot tudi vremenskega vidika, kar so nam potrdila tudi dekleta sama. V ponedeljek so se dekleta zbrala ob 8.30, se namestila v OŠ Preserje pri Radomljah in ob 9.30 odšla na prvi trening. Sledilo je kosilo s počitkom, popoldanski trening, zvečer pa so dekleta pripravljala navijaške rekvizite za obisk torkove tekme slovenske reprezentance v Odrancih. Po koncu so dekleta legla k zasluženemu počitku po napornem in vročem turnirjev. Drugi je Kamničan Igor Kra-gelj, 75, ta je izpustil le prvi turnir. Sledita Zdravko Vošpernik 60 in Oberč 40, oba sta Ljubljančana in sta odigrala štiri turnirje. Med domačini je po šestih turnirjih najboljši mojster Vlado Ivačič na osmem mestu, ki ima 34 točk, vendar ni sodeloval na dveh turnirjih. Solidna je tudi mojstrica Pavla Košir na 13. mestu, zbrala je 20 točk, manjkala pa je na enem turnirju. V prvi polovici leta se je domžalskih turnirjev udeležilo 53 ljubiteljev šaha. Prvak Gorenjske med upokojenci Karnar, tretji Ivačič V Domžalah je potekalo prvenstvo članov društev upokojencev Gorenjske v pospešenem šahu. Dokaj zanesljivo je zmagal Marjan Karnar DU Komenda, zbral je šest točk iz sedmih pol pred Dragom Buho DU Radovljica, Vladom Ivačičem DU Domžale in Primožem Bajžljem DU Radovljica, vsi trije so zbrali pet točk in pol. Peti je bil Lužnik, DU Žirovnica, s petimi točkami, štiri točke in pol pa so osvojili Franc Ravnik in Esad Haliov, oba DU Jesenice, Prestrl DU Radovljica, Ristov DU Škofja Loka, Trebušak in Mezek, oba DU Komenda in Grčar DU Kamnik. Med ženskami je bila najboljša Pavla Košir, DU Kamnik, ki je končala na 17. mestu, osvojila je tri točke in pol. Prvenstva V Domžalah se je udeležilo 40 upokojencev, tekmovanje je zgledno vodil sodnik Boštjan Grošelj, sicer predsednik ŠD Domžale. Jože Skok detinji Teja in Hana Mihelčič ter mladinec Andrej Repnik, ki se za prvenstvo pripravljajo že dalj časa. Tako so uspešno končali priprave, ki jih je organizirala Kickboxing zveza Slovenije v Izoli, konec avgusta pa se bodo udeležili obveznih priprav kandidatov za člane kadetske in mladinske reprezentance na Rogli. Držimo pesti, da bi dosegli kar najboljše rezultate. Klub borilnih veščin Domžale pa tudi sicer ne počiva, saj se bliža jesen, ko bodo začeli uresničevati program vadbe, v začetku avgusta pa so nastopili tudi v okviru prireditev ob krajevnem prazniku KS Dob, tako v športnih aktivnostih (nogomet) kot pri predstavitvi borilnih veščin, predstavili pa so se tudi s svojo stojnico. Na njihovo priljubljenost kaže tudi veliko število hrabrih in borbenih tekmovalcev, ki so se jim pridružili pri predstavitvi njihovih veščin. Vera Vojska prvem dnevu.Torek je dekletom malce priza-nesel. Po zajtrku, dopoldanskem treningu in kosilu so se z avtobusom odpravila na kvalifikacijsko srečanje za EP slovenske dekliške reprezentance do 17 let in tako tudi one z bučnim navijanjem pripomogle k zmagi Slovenk, ki so s kar 8 proti 0 odpravile Litvo. Med strelke sta se vpisali tudi igralki našega kluba. Dvakrat je zadela Katarina Gadnik, enkrat pa kapetanka izbrane vrste, Lara Ivanuša. Dekleta so se domov vrnila v večernih urah, se najedla in nato zaspala z mislimi na sredo. V sredo so dekleta prvič obiskala domžalski bazen in si privoščila osvežitev. Dekleta ekipe U17 so se do osvežitve odpravila s tekom, za mlajše igralke pa je bil organiziran prevoz. Po kosilu in počitku je sledil popoldanski trening in lahko nam verjamete, da se dekletom že pozna utrujenost, ujele pa so tudi že kak žulj. Tako so ob 22. uri nekatera že nabirala moči za nov naporen dan, ob 23. uri pa je vladala tišina. Četrtek je bil namenjen obisku gora, dekleta so se zjutraj odpravila na Veliko planino, kjer so imela organizirano kosilo, nazaj v Radomlje pa so se vrnila v popoldanskih urah. Večer je nato minil v zabavnem vzdušju, saj so se igralke med seboj pomerile v družabnih igrah. Sankukai karate klub Domžale Nekateri smo si najbolje zapomnili jutranje treninge, ko smo se prebudili s tekom ob obali, ter trening zaključili na bazenu, kjer smo po maksimalnem razgibavanju vsi veseli poskakali v vodo. Drugi smo vsak dan komaj čakali na igro odbojke, na kateri smo se zbrali tako karateisti kot spremljevalci in odigrali marsikatero napeto igro. Spet tretjim je v spominu morda najbolj ostal trening v morju, ko smo kar v kimo-nah odkorakali v vodo, izvedli raznovrstne tehnike in tako ugotovili, da je v morju izvajanje tehnike nekoliko drugačno in vsekakor zabavno. Vsi pa smo si zagotovo zapomnili ples kimon, ko smo videli napet prikaz karateja. Najlepši del pa je bila za nekatere vsekakor podelitev diplom, ko so tisti, ki so uspešno opravili izpit za višji pas, prejeli diplomo. Med tistimi, ki so se v Umagu veselili novega pasu, je bilo tudi veliko Domžalčanov: 8. kyu: Mark Lukšič 6. kyu: Franci Knavs, Luka Lukšič 5. kyu: Tadej Kadunc, Oskar Ivanec, Nejc Vrbovšek 4. kyu: Anže Kastelic, Nina Vajde, Liam Cimperman, David Aljoša Pavlin, Nik Čelan 3. kyu: Žan Cerar, Aleksander Jože Pod-pečan Predzadnji dan priprav so ekipe opravile po dva treninga, večer pa so dekleta ponovno preživela ob zabavnem programu, ki so ga zanje pripravili trenerji in animatorji. Sobotno dopoldne je bilo rezervirano za zadnji trening. Po treningu je sledilo kosilo in odhod domov. Pohvale vsem igralkam, ki so se udeležile priprav in se na najboljši način pripravile na pričetek nove sezone. Za izvedbo priprav se zahvaljujemo ustanovam, donatorjem, sponzorjem, podjetjem in posameznikom, ki so omogočili dekletom izjemne pogoje za delo: VAR-IKS Bojan Rojc, s. p., TRIMER, d. o. o., Stanko Juračič, s. p., Frigologo, d. o. o., CORIS, Podravka, Center projekcije, d. o. o., Picerija Jaka Homec, Fast food Dželo, Jarški dom na Mali planini, Sadje in zelenjava Pe-lati Radomlje, Nogometna zveza Slovenije (g. Jaklič in ga. Vasilič), Avtobusni prevozi Florjančič, Športni Park Radomlje, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, NK Radomlje, OŠ Preserje pri Radomljah, Domžalec.si, širši in ožji družini Jereb, vsem mamicam, ki so pekle pecivo za naša dekleta, Anžetu Jerebu in Urbanu Ledererju za vodenje ter trenerjem ŽNK Radomlje. Uroš Juračič 2. kyu: Borut Rresnik, Lara Šinkovec 1. kyu: Grega Vrečar Vsem ob uspehu iskrene čestitke in veliko uspehov še najprej! S septembrom se zopet začenjajo treningi tako za mlade kot malo starejše. Kot vsako leto tudi letos poteka vpis v treninge San-kukai karateja. Če si torej želite trenirati karate ali se naučiti nekaj osnov samoobrambe, se nam pogumno pridružite na naslednjih lokacijah: Domžale, Radomlje, Mengeš, Rodica, Dob-Krtina, Dragomelj in Trzin. Za več informacij pa lahko obiščete spletno stran www.sankukai.org ali pokličete na telefonsko številko: 031-231-440. Vpis bo potekal od 3. do 19. septembra. Želimo vam dober začetek leta in veliko uspeha! Tjaša Šinkovec Foto: Maja Kotar Trening članov v vodi. Kondicijske priprave NTS Mengeš Priprave v Kranjski Gori so že tradicija v namiznoteniškem klubu Mengeš, letošnje pa so verjetno ene najštevilčnejših do sedaj: sodelovalo je 29 igralcev in 5 trenerjev. Program dela je zaobjemal splošno in specifično (namiznoteniško) telesno pripravo. Namizni tenis Največ programa se je odvijalo v naravi, ki jo ima Kranjska Gora v izobilju. Poleg napornih treningov je bilo na urniku še kopanje, večerni obisk centra mesta in skupinski tek (pohod) v Krnico ter kopanje v jezeru Jasna. Poskrbljeno je bilo za primerno nastanitev, vsem sponzorjem, donatorjem in staršem, ki so priprave omogočili in nam pomagali pri organizaciji se toplo zahvaljujemo. Priprave so potekale konec julija in začetek avgusta, že naslednji dan po povratku pa so se treningi nadaljevali v telovadnici ŠD Partizan Mengeš, kjer mladi namiznotenisači v treh vadbenih skupinah že nabirajo zalet za novo sezono. Vsi, ki bi se želeli pridružiti igranju namiznega tenisa, bodisi tekmovalno, bodisi rekreativno, ste seveda vabljeni,da se nam pridružite. Namiznoteniška šola poteka v dveh turnusih: 1. TURNUS: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.30 do 16.30 2. TURNUS: ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 Treningi potekajo v telovadnici NTS Mengeš (ŠD Partizan Mengeš), ki je blizu slaščičarne Flere) v Mengšu. Cena vadbe je 20 € mesečno. Vadba namiznoteniške šole se prične s ponedeljkom, 2. septembra. Vsi zainteresirani pa se lahko oglasite v klubu (telovadnica ŠD Partizan), vsak dan od 15.30 do 20.00. Vpis je seveda možen tudi med letom. Za ostale pa je v okviru NTS Mengeš organizirana tudi vadba v obliki rekreativnega namiznega tenisa, ki poteka ob ponedeljkih in petkih od 20. do 22. ure ter v nedeljo dopoldan. NTS Mengeš pa skrbi tudi za kvalitetna izobraževanja za vse, ki bi želeli postati namiznoteniški sodniki, tako na najnižji stopnji kot tudi na najvišji (mednarodni sodniki). Naše delo in aktivnosti si lahko ogledate na spletni strani www.partizan-menges. si/nts/ ali na Facebook-u: NTS MENGEŠ. Podrobnejše informacije glede vpisa v NT šolo so vam na voljo tudi na GSM 031 502157 (David Orešnik - mail: david.oresnik@ gmail.com), informacije glede namiznote-niških sodnikov in organizacij tekmovanj na GSM 031 612-835 (Janez Stibrič - mail: janez.stibric@siol.net), glede rekreativnega namiznega tenisa ter vseh ostalih zadev pa preko elektronske pošte partizan.men-ges@siol.net (Jože Mlakar). Janez Stibrič KK Pirueta Na državnih prvenstvih so vsi izpolnili svoja pričakovanja, tako umetno-stniki kot tudi hitrostniki. Pri umetnostnih kotalkarjih sta naslova prvakov osvojili LEJA ŽAJDELA in seveda nova članica TANITA KAJA ČERNE. Pri hitrostnih kotalkarjih so člani KK PIRUETE osvojili več naslovov državnih prvakov, vendar sta najpomembnejša v kategoriji članov, in sicer sta prvo mesto osvojila obetavni JANEZ OREHEK in PETRA POKO-VEC pri članicah. Oba sta pokazala odlično pripravljenost. JANEZ OREHEK je letos nastopil prvič, vendar je njegovo znanje rolanja na nivoju udeležencev na evropskih prvenstvih. Klub je v velikem pričakovanju tekmovalke v kategoriji mlajših mladink TANITE KA-JE ČERNE, ki se bo od 3. do 8. septembra v italijanskem mestu Calenzano poleg Fi-renz bojevala s svojimi konkurentkami za stopničke zmagovalnega evropskega odra. Anton Grilj Evropsko prvenstvo kadetov in mladincev Sedaj nas čaka Evropa Po končanih domačih tekmovanjih v klubu pričakujejo dogajanja na bližajočem se tekmovanju v umetnostnem kotalkanju, to je evropsko prvenstvo. Boj za osvojitev naslova državnega prvaka. Turnirji v pospešenem šahu Letna karate šola je bila nepozabna Poletje se počasi približuje koncu, nam pa misli še kar uhajajo k lepim spominom na letošnjo letno karate šolo. OKOLJE slamnik@kd-domzale.si Na terenu s smetarsko službo Spoznajte, kako poteka delo naših smetarjev, ki dan za dnem skrbijo, da so naši zabojniki prazni. Miha Ulčar Foto: Miha Ulčar Rana ura, zlata ura Ker se po jutru dan pozna, začnejo smetarji delo že pred šesto uro zjutraj. Najprej vozniki kamionov pri vodji odvoza in zbiranja odpadkov Simonu Urankarju napišejo potne naloge, nato pa se odpravijo na teren, ki jim ga je dodelil vodja službe. Vsak dan je na terenu devet ekip, ki praznijo zabojnike, saj pokrivajo občino Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovico in Moravče. Vsaka ekipa ima svoj teren in določeno vrsto zabojnikov, ki jih prazni. Mene so dodelili v ekipo bratov Tomaža in Roberta Poljanca, ki praznita zabojnike za biološke odpadke in jih hkrati še opereta. Na teren smo se odpravili na Homec. Robert, ki skrbi za praznjenje in pranje zabojnikov, delo opravlja že do- bro desetletje, Tomaž, ki je šofer kamiona, pa osem let. Hitro sem tudi ugotovil, da v svojem delu uživata in da ga opravljata zelo vestno. Na usposabljanje v Avstrijo Tomaž in Robert opravljata delo s kamionom, ki je star eno leto in ima posebno nadgradnjo, ki omogoča pranje zabojnikov. Zaradi kompleksne nadgradnje je bil Robert dvakrat na usposabljanju v Avstriji. Oba poznata kamion bolje kot lastni žep, ves čas sta zelo pozorna, da vse deluje, kot mora. Kamion ima poleg prostora za odpadke še cisterno s 1.800 litri vode in poseben zbiralnik, kjer se zbira odpadna voda od pranja zabojnikov. Z enim rezervoarjem opereta 250 zabojnikov. Prazen kamion tehta 16 ton, poln pa 24 ton. Ob strani kamiona sta dve posebni hidravlični roki, na kateri so tri šobe, ki operejo zabojnike s 140 bari pritiska. Pranje zabojnikov traja osem sekund. Takšen sistem zelo dobro opere zabojnike, o čemer sem se prepričal tudi sam. Robert in Tomaž na dan spraznita in opereta od 500 do 650 zabojnikov. Po vsakem praznjenju vedno očistita vse filtre na kamionu. Na posebni hidravlični roki so tri šobe, ki operejo zabojnike s 140 bari pritiska. Robert vedno preveri vsak zabojnik, če je dobro opran. Na dan pobereta od 8 do 10 ton bioloških odpadkov V mesecu dni obiščeta vseh pet občin. Na dan spraznita in opereta od 500 do 650 zabojnikov. Na leto vozilo prevozi 21.500 kilometrov in opravi 2.000 delovnih ur. Povesta mi tudi, da na dan pobereta od 8 do 10 ton bioloških odpadkov. Največ teh odpadkov je spomladi in jeseni. Vsak dan po končanem delu v pralnici na Centru za ravnanje z odpadki v Dobu opereta kamion, tudi kabino, kar sem opazil že takoj zjutraj pri vstopu v kamion. Eno soboto na mesec pa Robert nameni še dodatnemu notranjemu čiščenju kamiona, saj je to potrebno, da vse deluje, tako kot mora. Najteže je pozimi Ker smeti odvažajo v vseh letnih časih in vseh vremenskih razmerah, sem ju vprašal, kdaj je najteže. Tomaž mi pove, da je najteže pozimi, kadar zapade sneg in ceste še niso splužene. Velikokrat se šoferjem zgodi, da zaradi teže zakopljejo in obstanejo, zato jim mora takrat prihiteti na pomoč drug kamion. V šoferski kabini sta tudi dva posebna zaslona. Na enem zaslonu kaže, kaj se dogaja zadaj, kjer Robert prazni in pere zabojnike, saj je zadaj nameščena kamera. Na drugem zaslonu pa, koliko zabojnikov sta izpraznila. Vsak zabojnik ima namreč vdelan čip, ki ga senzor pri praznjenju zazna, vse skupaj pa se zabeleži. Ko praznita in pereta zabojnike, kamion nekaj časa obstane na določenem mestu, zato me je zanimalo, kako je z ostalimi vozniki. Tomaž mi pove, da je včasih kakšen voznik malo nervozen, drugače pa so vozniki kar strpni. V zabojniku so tudi umrle živali Tudi sam sem se pridružil Robertu pri de-skanju (kot pravijo smetarji), da sem lahko iz prve roke opazoval, kako poteka praznjenje in pranje zabojnikov. Hitro sem tudi opazil, da ljudje v zabojnike za biološke odpadke odlagajo tudi stvari, ki ne sodijo v ta zabojnik. Robert mi je povedal, da se znajde v teh zabojnikih marsikaj: steklenice, umrle živali, nevarni odpadki, embalaža itd. Je pa teh odpadkov čedalje manj v zabojnikih, kot jih je bilo na začetku. Pranje zabojnikov Robert je po pranju vsak zabojnik preveril, če je čist. Včasih pa je moral kakšen zabojnik na pranje dvakrat. V enem primeru pa se je zgodilo, da se zabojnika ni dalo oprati dovolj dobro, ker so uporabniki vanj odložili mast, ki se je sprijela. Ob tem mi je še povedal, da se zgodi, da nekateri ljudje odlagajo v rjav zabojnik tudi vroč pepel, takrat se zabojnik poškoduje. Robert je vedno vsak zabojnik odložil tja, kjer ga je dobil. Pove mi tudi, da ju ljudje tudi pogosto marsikaj sprašujejo. Med drugim tudi, kam se odlaga akumulatorje, baterije in podobne odpadke. Takrat jim razloži, da lahko takšne odpadke pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dob. Okrepitev Ko smo prispeli pred OŠ Preserje pri Radomljah, se nama je pridružil tudi Tomaž, saj so tam večji zabojniki, ki jih je treba pripeljati do tovornjaka. Nato pa smo se odpeljali še v SPB v Domžale, kjer pa je treba do vhoda pripeljati vse zabojnike, saj kamion zaradi prevelike višine ne more v garažo. Takrat se jima je pridružil še kolega iz podjetja, ki jima je pomagal voziti zabojnike. Tehtanje odpadkov Ko smo podelali prvi začrtan teritorij, smo se odpravili proti Centru za ravnanje z odpadki Dob. Števec je kazal, da smo spraznili 175 zabojnikov. Tomaž pove, da smo zbrali približno 3 tone odpadkov. Tehtnica je pokazala, da jih je res toliko. Ko smo odložili odpadke, ki so jih nato odpeljali na Vrhniko, smo odpeljali odpadno vodo od pranja v poseben prostor s čistilno napravo. Medtem ko je voda odtekala, sta Tomaž in Robert oprala vse filtre. Sledilo je še polnjenje rezervoarja za vodo. Kmalu je bil kamion pripravljen za praznjenje in pranje novih zabojnikov. Sledila je še pot do Domžal, kjer smo se poslovili, Tomaž in Robert pa sta nadaljevala pot proti Lukovici. □ 2013 SEPTEMBER/ KIMAVEC 30 pe I rak 31 so Off voda »mokro pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati list lev ogenj • toplo srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine_ plod devica 05 ce zemlja «hladno prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolj korenina tehtnica zrak «sveže svetlo cvet M. dan pismenosti kolki, ledvice, mehur maščoba, olje 09 po škorpijon voda « mokro list 10to Dan slov. planincev | 11 SR S. dan prve pomoči I spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati_ strelec ogenj • toplo plod stegna, vene beljakovine 14 so kozorog zemlja • hladno sklepi, kolena, kosti, koža_ sol, korenina, gomolji korenina vodnar zrak «sveže svetlo cvet goleni, vene_ maščoba, olje 18 ribi sr voda «mokro stopala, nart, prstni na nogah ogljikovi hidrati list oven 21 so M. dan miru 2M ogenj«toplo glava, možgani, oči beljakovine plod bik 23 po zemlja' hladno vrat, tilnik, ušesa, zobje_ sol, korenina, gomolji korenina dvojčka zrak'sveže svetlo cvet dihala, ramena, roke, dlani_ maščoba, olje 27 pe S. dan turizma Izzid Slamnika rak voda'mokro list slamnik@kd-domzale. si OKOLJE DOMZALE, ENERGETSKO UČINKOVITO MESTO? TUDI Z VAŠO POMOČJO! Tudi pri nas imamo kar nekaj dobrih primerov trajnostnega razmišljanja, od vključevanja šol in vrtcev v projekt Ekošol, Šolskih vrtov, pa vse do Bio dneva in podobnih projektov. A kljub temu ideje, kako postati še bolj energetsko učinkoviti, vedno pridejo prav. In tukaj je nekaj primerov, ki so jih že izvajale tuje občine ali obstajajo in bi se vanje lahko vključili tudi v Domžalah. Mateja A. Kegel Kozlevčar Nova evropska finančna perspektiva prinaša več kohezijskih sredstev za področje energetike, ki bodo v letih od 2014 do 2020 predstavljala 17 milijard evrov za obnovljive vire in ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Še dodatnih 6,5 milijarde evrov bo skozi projekt Horizont namenjenih za inovacije in raziskave na področju varne, čiste in učinkovite energije, pravijo na Evropski komisiji. Zakaj je to pomembno za nas? Ker sredstva so, pa ne le zaradi ukrepov za energetsko učinkovitost, pač pa posledično tudi za povečevanje števila delovnih mest, ki jih nudijo tovrstni ukrepi. Ne nazadnje pa tudi zaradi kvalitete našega bivanja, zaradi trajnostne prihodnosti, v katero se aktivno usmerjamo. In zakaj tudi Domžale ne bi postale energetsko učinkovito mesto? Razloga za to v resnici ni. So pa vsekakor razlogi, da bi lahko postali trajnostni vsi prebivalci Domžal. Seveda je velik del odgovornosti na odgovornih za investicije in ukrepe v naši občini, a nikakor ne smemo pozabiti niti na lastno odgovornost, na vse tiste navidezno male ukrepe, ki pripomorejo k temu, da je končni mozaik v podobi, kot jo želimo živeti. V Stockholmu, švedski prestolnici, so prepričani, da če želimo, da je naše lokalno okolje trajnostno, moramo biti v to idejo in aktivnosti vključeni vsi prebivalci. Seveda je pomembno, da varčujemo v svojem domu, da si s tem znižujemo stroške za električno energijo, stroške ogrevanja, vode. Prav je, da poskrbimo, da je naš dom energetsko učinkovit, a to ni dovolj, da bi bilo energetsko učinkovi to tudi okolje zunaj našega doma. Če želimo pripomoč k temu, moramo razmišljati o energetski učinkovitost na vsakem koraku. Mesta po Evropi in svetu so se razvi la s pomočjo različnih društev in organizacij, predvsem nevladnih, katerih ideje seveda podprejo tudi lokalni od-ločevalci. Aktivne so tudi izobraževalne ustanove - šole in vrtci, vsi pa stremijo k istemu cilji - boljši kvaliteti bivanja in trajnostni prihodnosti. Trajnostni projekti za športnike, voznike, vsa gospodinjstva Domžale so športno mesto, uspehi naših športnikov na različnih področjih segajo prek naših meja. Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera že nekaj časa izvaja projekt Čista zmaga, ki je namenjena organizaciji športnih dogodkov na trajnostni način. Tako danes že obstajajo kriteriji za športne dogodke, ki so vsem organizatorjev športnih prireditev lahko v pomoč, da bodo njihove športne aktivnosti lahko usmerjene v družbeno še odgovornejše projekte. Eden izmed ukrepov, ki so ga že izvedli v tujini, je kampanja ,Napolnite svoje pnevmatike', s katero so občane osveščali, da z ustrezno napolnjenimi pnevmatikami lahko pripomorejo k prihranku emisij toplogrednih plinov. Raziskava v projektu je prinesla podatek, da kar 65 odstotkov vozil ni imelo ustrezno napolnjene pnevmatike. ,Porabi pametneje' je projekt, v katerega so v Stockholmu vključili 40 gospodinjstev, ki so shranjevala vse prejete račune. Na koncu testnega obdobja so dobili podatek o posredni in neposredni realni porabi energije posameznega gospodinjstva, na podlagi katerega so družine oziroma sodelujoča gospodinjstva lahko videla, kje so še njihove rezerve, da bodo živeli bolj trajnostno. Še eden od zanimivejših projektov je t. i. podnebna tehtnica. Prebivalci mesta, v katerem so izvajali akcijo, so v vrečke zložili vse, kar običajno porabijo v enem dnevu, in s pomočjo podnebne tehtnice so izračunali svoj ogljični odtis. Če se vrnemo na slovenske dobre prakse, jih je še kar nekaj. Focus, društvo za sonaraven razvoj, se je z mednarodnim projektom lotilo problematike energetske revščine. Skozi projekt Achieve, ki predstavlja skupino energetskih svetovalcev, izvajajo brezplačne energetske preglede v gospodinjstvih, ki se soočajo s težavami pri pokrivanju svojih osnovnih energetskih potreb. S pomočjo svetovalcev se naučijo, kako prihraniti energijo in s tem posledično zmanjšati stroške. Obrnite se na brezplačno energetsko pisarno Poletje se še ni dobro zaključilo, ko se naše misli že počasi usmerjajo v kurilno sezono, ki se bo pričela že čez dober mesec. Prepričani smo, da se marsikdo med vami, ki svojega osnovnega energenta, ki ga koristi za ogrevanje, ni uspel obrniti k varčnejšemu, sprašuje, kakšna bo letos zima in koliko stroškov bo prinesla zaradi mraza. Ob tej priložnosti vsekakor velja omeniti, da imamo v občini Domžale brezplačno energetsko pisarno, ki je občanom na voljo vsako sredo, od 18.30 do 20.30 ure (prijave vsak dan od 8. do 12. ure, na 01 722 01 00). Ker se poletje zanesljivo poslavlja, velja razmisliti, da jih še pravočasno obiščete in se pozanimate o možnosti, kako prihraniti energijo in predvsem kako postati bolj trajnostno usmerjeni. Za skupno, boljšo, predvsem pa kvalitetnejšo prihodnost nas in zanamcev. KOLÜMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK? VODNI STRES Anton Komat Slovenija je v vodnem stresu. Zanj je značilno hkratno pojavljanje poplav, suše in upad nivoja podtalnice. Področja poplav in suše so si nenavadno blizu, tem pojavom pa je skupno zmanjševanje zalog podtalne vode. Zaradi negativne vodne bilance je ogrožena vodna varnost dežele, ki je izjemno pomemben del nacionalne varnosti države. Ljudi so v kratkem obdobju večkrat prizadele hude poplave in suše. Hitro sledeči si dogodki nam jasno in dokončno razkrivajo, da problem vodne varnosti Slovenije ni več rešljiv v okvirih obstoječe družbene paradigme. Ta se je razgalila v vsej svoji bedi in z vsemi tveganji, ki jih prinaša. Vodni stres je samo eden izmed pokazateljev, samo ena izmed posledic katastrofalnega stanja, v katerega je zabredla družba. Ogrožena vodna varnost je zgolj fizična podoba razkroja družbenih vrednot in prioritet. V vodnem stresu niso samo ljudje in njihovo premoženje, tokrat je v stresu imunski sistem družbe. Poglejmo, kako in zakaj? Hidrosistem pokrajine je dinamičen naravni sistem, na katerega vpliva množica dejavnikov, ki ne delujejo linearno. Torej posledice niso sorazmerne z vzroki, ker ne gre za determinističen sistem, ki je predvidljiv in napovedljiv. Le ena majhna dodatna motnja (vzrok), ki sama zase ne bi bila problematična, je lahko zadostna, da sproži katastrofalno dogajanje v prostoru in času (posledica). Le rahel sunek od zunaj zadostuje, da sproži kaotično dogajanje. Le rahlo krcnemo po zadnji stoječi domini in padejo vse domine! Osredotočimo se na človekove posege v naravni vodni krog in takoj lahko ugotovimo, da so popolnoma neusklajeni in neurejeni. Zamislimo si povirje slovenske reke, ki obsega več občin. V prvi občini so pravkar zgradili traso avtoceste, v drugi so posekali gozd in na poseki dokončali veliko poslovno-zabaviščno cono, v tretji gradijo sosesko stanovanjskih hiš, v četrti so pravkar zasuli poplavni gozd, v peti občini pa so sredi regulacije reke in poglabljanja njene struge. Torej imamo pet pokonci postavljenih domin in poglejmo si jih. Prva domina je zaprla pretok talne vode in omogočila kopičenje vodnih mas na eni strani trase avtoceste, druga in tretja sta iz- M Najprej se je treba znebiti splošno razširjene iluzije, da lahko naravne zakonitosti vodnega in obvodnega prostora obvladujemo s sodobno tehniko. Potem moramo priznati in prepoznati, da je rekam odvzet obvodni prostor, torej smo si prilastili nekaj, kar po naravi stvari človeku ne pripada. jemno pospešili odtekanje vode z asfaltiranih površin v vodotoke, hkrati pa izguba gozda, tako kot uničenje poplavnega gozda v četrti občini, pomeni izgubo naravnega zadrževalnika vode, peto domino pa predstavlja nenadno pospešen odtok vode iz pokrajine. No, sedaj pa pride močno in dolgotrajno deževje in domine se zrušijo. V povirju reke pride do poplavnega vala in ljudje zgroženi strme v kaotični splet posledic. Pričenja se dramatično dogajanje, saj poplavi hitro sledi uničujoča suša. Na tem mestu ne bi želel govoriti o krivcih za nastalo stanje, pač pa o vzrokih za razpad sistema preventivnih ukrepov, ki so sestavni del poplavne varnosti. Poudarjam preventivnih, kajti reševanje ljudi in njihovega premoženja so vrli gasilci, vojaki in enote CZ opravili po najboljših močeh in z vso požrtvovalnostjo. Še dobro, da imamo gasilce! Toda če smo spremljali medijske vesti, smo lahko ponovno slišali večne izgovore politikov, češ sistem prostorskega planiranja je zelo zahtevno strokovno delo, ki zahteva svoj čas. Ampak za božjo voljo, saj so ga postavili politiki sami! Zakaj neki imamo sistem, ki je tako zapleten, da sploh ne deluje? Politikom se zdi samoumevno, da štejejo le njihove teorije ali modeli državnih uradnikov. Toda v svobodni družbi se problemov ne rešuje s teorijami in modeli prostorskega planiranja, temveč skozi odločitve ljudi, ki jih ti problemi prizadevajo. Filter so torej državljanske pobude, katerih ne smejo ovirati zemeljski bogovi. Grozečega kaosa ne moremo rešiti z abstraktnimi idejami in zapletenimi modeli prostorskega planiranja, kakor so postavljeni danes. Ali tako, da z regulacijami rek najprej osušimo pokrajino, potem pa bi jo radi namakali. Izvajalci so isti in služijo z nenehno reprodukcijo težav. Reševanje nakopičenih problemov porušenih vodnih režimov in onesnaženja voda je zaradi sedanje sektorske organiziranosti stroke in množice 'gospodarjev' vode skoraj nemogoče. Vsakdo 'gospodari' s svojim delom vodnega kroga, ki si ga je prilastil v upravljanje. Čeprav se voda pretaka skozi celoten ekosistem, se gospodarjenje z vodami obravnava ločeno od oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z zemljo ločeno od zavarovanja vodnih ekosistemov, talnico obravnavajo ločeno od površinskih voda in še bi lahko naštevali. Ob številnih konkurenčnih interesih rabe in eksploatacije je vodni ciklus nespametno razdrobljen na majhne konceptualne in upravljavske dele. Vse skupaj pa naj bi nadzirala množica odgovornih institucij, ki uporabljajo različne, pogosto neprimerljive metode nadzora. Nihče pa nima celovitega vpogleda v vodni krog, niti uvida v dogajanje v celotnem povirju reke, torej v hidrosistem pokrajine. Nihče!!! Popolna zmeda in razsulo! Prava pot bi bila, da se prilagodimo in z vedenjem o naravi sodelujemo z naravo. Izhod iz zagate so novi načini sobivanja ob upoštevanju stoletnih modrosti naših prednikov. Poglejmo si poplave in se spomnimo številnih ponesrečenih primerov spreminjanja poplavnih travnikov v njive ali naivne poskuse poselitve rečnih bregov. Eksperimenti s poselitvijo poplavnega sveta so se slej kot prej končali tragično in se bodo enako tudi v prihodnje. Naši predniki so dobro vedeli, da so najnižja dolinska dna struge ob visokih vodah in da z utesnjevanjem tokov rek povečujemo njihovo rušilno moč. Ob vsej današnji tragični vsesplošni zaplankanosti oblast deluje le še s pomočjo gasilcev (ob ujmah), sicer pa zgolj na deklarativni ravni, kajti pri njej ni niti ni sledu o dejanski preventivi. Poplave in suše so poleg potresov najhujše naravne ujme. Če je pred potresi zanesljiva varna le potresno varna gradnja, se je poplavam najbolje prostorsko izogniti, proti suši pa deluje zgolj zadrževanje vode v pokrajini. Poplavne ravnice ob rekah pripadajo vodi, zato človek tam nima česa iskati. Najprej se je treba znebiti splošno razširjene iluzije, da lahko naravne zakonitosti vodnega in obvodnega prostora obvladujemo s sodobno tehniko. Potem moramo priznati in prepoznati, da je rekam odvzet obvodni prostor, torej smo si prilastili nekaj, kar po naravi stvari človeku ne pripada. Ko to postorimo, nam bo laže priznati, da so regulacije vodnih teles (ki so v različnih tipologijah krajine kot tehnične rešitve povsem enake) barbarsko dejanje uničevanja narave in tradicionalne krajine in vodijo naravnost v suše in poplave. In končno pridemo do najbolj v nebo vpijočega problema, ki ga predstavlja prostorsko nedefiniranje vodnega in obvodnega prostora z mejo in površino. Tu pademo v pravni vakuum, ki omogoča dokončno uresničitev barbarskih dejanj nad našimi rekami. Tu se prične Divji zahod ob slovenskih rekah. Kdor prej pride, si prilasti, kdor je prvi, je njegovo! Toda reka ne more biti lastnina nikogar, ne moja, ne tvoja, niti njegova. Ona bo tekla po svoji strugi še milijone let in vprašanje, kaj bo takrat s človeško vrsto. V EU je prevladujoča alternativa revitalizacija rek, ki jo predstavlja vrnitev pokrajine v stanje, ko so bile struge še naravne. Prvi so s tem pričeli Nemci, ki so začeli razbijati betonske oklepe vodotokov in s težko mehanizacijo rekonstruirajo meandre rek in na njihove osvobojene bregove zasajajo obrežno vegetacijo. Natančni, kot so Nemci vedno bili, pri tem uporabljajo celo stare fotografije krajine. Razumni Nemci so ugotovili, da je najcenejša voda tista, ki sama priteče, in so si zadali za cilj, da jo čim dlje zadržijo v pokrajini. 'Narava zna to najceneje' mora postati vodilo tudi nam Slovencem. Posebej sedaj, ko prek poplav vstopamo v obdobje vse pogostejših suš. Motiti se je človeško, zmote ne popraviti pa je norost! Neverjetno, kakšno lahkomiselnost in nespamet si dovolimo pri 'gospodarjenju' z vodami. Najdragocenejši naravni vir obravnavamo kot podjetje v stečajnem postopku, pri čemer si vsak upnik prilasti košček premoženja propadlega podjetja in jo pobriše domov. Toda narava ni propadlo podjetje, v stečajnem postopku je naša civilizacija! Naš odnos do voda je podoba mentalnega razkroja in duhovne nemoči ljudi, ki vodijo to družbo. In še nekaj, za obdobja suš in poplav veljata dva malo znana naravna zakona. Noetov pojav in Jožefov pojav. Noetov pojav pomeni nezveznost, količina vode v strugi se lahko spremeni poljubno hitro in skokovito. Jožefov pojav pa pomeni vztrajnost, suša (poplava) vztraja tem dlje, čim dlje je že trajala. Naravni pojavi so nepredvidljivi in se jih ne da napovedati, vendar v kaotičnih dogajanjih narave obstoji vzorec, podobnost prek meril. Bodite pozorni! OBJAVE siamnik@kd-domzaie.si Niti zbogom nisi rekel, niti. roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Nepričakovano nas je 11. julija 2013 zapustil Matija Šorn Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sočustvovanje, cvetje, sveče in denarno pomoč. Še posebej hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga obiskujete ter mu prižigate svečke. Vsi njegovi žalujoči ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat Jožef Gerlica s Potočnikove ulice 33 Domžale Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede, darovane svete maše, sveče in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovemu osebnemu zdravniku Milanu Banku, Poloni Kunstelj, reševalni službi iz ZD Domžale, pevcem, gospodu župniku Janezu Šimencu ter pogrebni službi Vrbančič. Naj bo spokojen spanec tvoj, v srcu te vedno nosimo s seboj. V SPOMIN Mineva žalostnih pet let, odkar si se za vedno poslovila od nas, draga Doroteja Steinberger Vsem, ki jo kakorkoli nosite v spominu, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki. vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 20. avgusta je minilo pet let, odkar nas je zapustila Leopoldina Mežnaršič iz Domžal Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči.. Dom je prazen in otožen ker te več med nami ni. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 70. letu sklenila naša draga žena, mami, babica, tašča, sestra in teta Štefka Rode, roj. Čretnik, iz Doba, Ljubljanska 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Lepa hvala dr. Starbek in sestri Vidi za zdravstveno oskrbo in bodrenje. Hvala onkološkemu oddelku, dr. Bocu in sestri Marti. Hvala tudi govornici Rdečega križa. Hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem ter g. župniku Juretu Ferležu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 90. letu je sklenila življenjsko pot Frančiška Umar z Vodopivčeve 4, Domžale. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, zahvala tudi pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti za vedno živiš. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil Jože Kurmanšek Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega očita, dedka in tasta se iskreno zahvaljujemo sosedom, sodelavcem, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena pisna ter ustna sožalja, tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala stricu Romanu z družino za vso pomoč v teh žalostnih trenutkih ter za ganljivo napisan govor. Posebna zahvala sodelavcem z BKS BANKE za vse razumevanje, podporo in pomoč. Hvala tudi g. Mateju Primožiču za lepo prebran govor. Iskrena hvala podjetju Sintal, d. d., za častno spremstvo, zdravnikom In medicinskemu osebju bolnišnice Golnik, pogrebni službi Vrbančlč, župniku luretu Ferležu za lepo sveto mašo In pogrebni obred ter pevcem Grm za lepo petje. dHevdaklaat,utadsi tais,tibmra, tkai sintesntraimcana kakršenkoli način pomagali, a vas nismo posebej omenili. Vsem in vsakemu posebej hvala, ki ste našega očita pospremili k veKnemu počitku in ste s cvetjem ter svečami prekrili njegov poslednji dom. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij su žuljave dlani, za vse še ^nkrat hvala ti dobrota nvojega srca nikdar ne bo pozabljena, ker vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, in tu z vso ljubeznijo ostanejo... hči Karmen, sinova Boštjan in Tomaž z družino Mami, tiho, skromno si živela, b menoj veliko si. problemov imela. Hodil sem po širnem oaolišu, daljina in tujima sta bili med nama, srci in misUpn vedno z nama. Potožile si mi sem pa tja, ali bo temu kdaj kraj. Sonce bo tudi. tebi posijalo, mami, sOebmbtoildeečjiailzgteudbaij.dragega moža, očeta, Mnogo let ti je sijalo, najmočneje pa ob zadnjem slovesu od nas. Hvala, mami! Zdravko ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babi, sestra in sestrična Vida Križnar iz Doba Ob teäfl izgubi za vse nas se iskreno zavealjujsm ženi Jožici za dolgoletno skrb, očetu in njegovi druäni ter teü Heleni z družino pa nesebično pomoči Hvala bratrancem in sestričnam, sedanjim in nekdanjim sosedom, szdeiavcem, piijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala sosedi Veri za ganljive besede slovesa ter župniku Marku Stegnarju za zadnje slovo. Hvala Društvu upokojencev Naš dom Dob. Za dolgoletno skrb se zahvaljujemo zdravnici Gabrijeli Kovač Moher in ostalemu zdravstvenemu osebju, hvala Domu upokojencev Domžale ter vsem, ki ste jo obiskovali v njem. Hvala Pogrebni službi Vrbančič. Žalujoči: sin Zdravko, snaha Joži, vnuk Gorazd, vnuk Rok z družino, sestra Helena ter ostalo sorodstvo Je pot, ki jo moramo vsi prehoditi, most vzdihljajev, ki vodi v večnost. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 94. letu starosti sklenila naša draga mama, sestra, babica in prababica Pepca Jožefa Grahek iz Sr. Jarš Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DI Domžale, Sožitju Mengeš, Društvu upokojencev Domžale, TD Jarše Rodica za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju Doma počitka Mengeš, g. župniku Štefanu Babiču in Andreju Jemcu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hči Nada in vsi njeni Veš, da je vee nako, kot je bilo. V/večM stvari si, ki je v hiši, v mmsM si, besedah naših, sdoal,zcaeliojevizsaončjia. h, lDeodma jkeoprarakzseentivnojotožen, mč več ne stiH... (J. Medvešek) dOZebdAbkoaHl,etčaisVitzagA,ubbrLiadtarAaingesgtrai cmaož Tiho se je od nas v 76. letu starosti poslovil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric Franc Bevc izznDanocbeam. za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in Tjplo se zahvaljejemo vsem, ki sie mu lepšali življenje, ga ipoštovali in imeli radi. Prav tauo se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sposgerdeobmni,splurižjabtieVljrebmaninčičznzanocregmanziazaiczirjeočepnoagrpeibsan.a in ustna sožalja, Haroeano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govornici, ge. Tatjani Gregorin, za izčrpen opis njegove življenjske poti, praporščakom in pevcem. VHsvianlajedgr.oSvtiarbkovi, sestri Vidi in vsem zdravnikom, ki ste mu pomagali in lajšali bolečine. Hvala gospodoma župnikoma Jožetu Tomšiču in Juretu perležu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravljeno zadnje slovo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dr. Marije Šiška se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste s cvetjem, svečami, darovi v humanitarne namene, s prispevki za mašo ter s svojo prisotnostjo pripomogli, da smo se dostojanstveno poslovili od pokojne. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov v Kamniku, Travmatološke klinike in Onkološkega inštituta. Vsi, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali. slamnik@kd-domzale. si OBJAVE Kogar nostš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen tn spomtn na skupne dni, ostaja upanje na sntdenje, tam med zvezdamt. V SPOMIN Novembra bo minilo štirinajst let, odkar je odšla k večnemu počitku mama Jožefa, marca pa je minilo petnajst let, odkar nas je zapustil Ivan Štrukelj, Kovarjev ata Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate sveče in nanj polagate cvetje ter ju ohranjate v lepem spominu. Vsi njuni 3A V SPOMIN Marjanu v slovo V spomin in opomin. Poslovili smo se. Zemeljsko, kajti tam, kjer si, je za nas nezavedno. Pa vendar nam ostajajo razmišljanja o tebi, o tvoji vsestranski ustvarjalnosti, o nas, ki smo s teboj živeli, sodelovali, paberkovali, prijateljevali. Mnogo, preveč, da bi se dalo zapisati nekaj vrstic o tebi: kot osebi, človeku, sosedu, krajanu. A za tabo ostaja niz tvoje vsestranske ustvarjalnosti na vseh področjih KS Jarše-Rodica, občine Domžale ter širših okolij in ravneh. Tako ne bom ponavljal besed in misli, ki so jih izrekli ob tvojem zadnjem slovesu številni predstavniki KS, PGD, društev, organizacij in ustanov. Sam pa bi ti rad izrazil, kako je pri meni ostala vrzel, ki je žal povsem odveč. Kar skoraj leto dni sva se dogovarjala o predstavitvi informacije tvoje prihajajoče 35-letnice mentorstva, vzgoje mladih gasilcev. Kakor da bi slutil, skoraj rotil sem te, da to opraviva karseda čimprej. A bil si neomajen. »Bova, ko bo polno 35 let.« In tako namesto vrstic o tvoji plodoviti živi sili dejanj, pišem besede spomina. So stvari, ki jih ljudje za časa tuzemskega bivanja ne umevamo, nočemo, ne sprejemamo. A znanost nas vedno bolj in bolj preseneča s svojimi spoznanji, razkritji onostranstva. Kdo vedi, vsak jih sprejema, razumsko po svoje. A tu v tvojem nekdanjem okolju ostajajo neizbrisne sledi tvoje neutrudljive pokončne drže, ustvarjalnosti. Klenih besed in sproščenega nasmeha. Sled nenehnih zdravih idej. Idej, ki si jih vcepil, prenašal, realiziral iz roda v rod prihajajočih generacij. Odlikovala te je vrlina, da si znal prisluhniti sogovorniku in svetovati, a tudi vztrajati v svojem prepričanju. In tako lahko, pravzaprav si upam, ponoviti tvojo misel: «Veš, Leon, živimo več ali manj z zmotami, nenamernimi napakami, ampak popravljamo. Večina nas je takih.« In v to sam trdno verjamem, saj poznam vrsto takih, ki celo namerno počenjajo prav obratno. In v tvoje besede so bili prepričani in so verjeli vsi tisti, ki so ti izročili množico priznanj, odlikovanj vključno s srebrnim priznanjem Občine Domžale. Preveliko vas je, da bi našteval posamezno. Ampak tem podeljevalcem zares hvala. Dali ste jih osebi, ki se je razdajala za skupno javno dobrobit vseh nas. In s temi besedami zaključujem svoj zapis IN MEMORIAM Marjanu. Rodica, 30. julija 2013 Leon Senger V SPOMIN V slovo Iztok Zemljič V krajevni organizaciji združenja borcev za vrednote NOB Simona Jenka Domžale smo se v juliju poslovili od Iztoka Zemljiča, našega zvestega člana. Vsaka smrt, še posebej pa tako nenadna in veliko prehitra, je tragična in boleča za prijatelje, zlasti pa za svojce, ki jih je zapustil. Presenečeni in nepripravljeni smo morali sprejeti vest o njegovem odhodu. Kot naš član je bil Iztok zvest izročilu spomina na NOB in se je udeleževal spominskih pohodov ob pomnikih partizanske preteklosti. Tako se je kot pravi športnik po srcu peš udeleževal tudi proslave na Oklu, kjer je med ostalimi padel tudi njegov stric. Neizmerno dober je bil tudi kot družinski mož in oče. Svojima hčerkama Špeli in Maši je vedno stal ob strani in jima nudil največ, kar je mogel. Posebej srečen dogodek njegovega prehitro končanega življenja je bilo rojstvo vnukinje Ajde. Poleg družine je bilo njegovo veliko veselje kolesarjenje in pohod po naravi, v kateri je nadvse užival in si v njej nabiral moči. Ves čas je bil zelo pozoren tudi do drugih članov širšega sorodstva, rad se je družil z njimi in jim prisluhnil. Takega poznamo tako v naši organizaciji kot tudi širše in takšen bo ostal v našem spominu. Zadnje prebivališče ga je pričakalo v družbi hčere Nine in očeta Ignaca. Želimo mu, da v njuni družbi mirno počiva. Krajevni odbor ZB Simona Jenka Domžale OBČINA DOMŽALE V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžale objavlja J A V N I R A Z P I S ZA ODDAJO TRŽNEGA PROSTORA NA POKOPALIŠČU V DOMŽALAH, ZA OBDOBJE OKTOBER 2013-SEPTEMBER 2014 i. Predmet javnega razpisa je oddaja/zakup tržnega prostora, standardnih zaprtih stojnic - kioskov na pokopališču v Domžalah, ki so v lasti Občine Domžale, za obdobje oktober 2013-september 2014. Tržni prostor in stojnice - kioski se dajejo v zakup za prodajo: a) cvetja - 1 stojnica/kiosk, b) sveč - 1 stojnica/kiosk. II. Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje oz. za prodajo izdelkov, ko ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. Zakupniki ne morejo biti prosilci, ki jim je bila v preteklih dveh letih odpovedana zakupna pogodba zaradi kršitev določil zakupne pogodbe. Na tržnem prostoru je preprodaja prepovedana. III. Zakupnina za prodajni prostor oz. izhodiščna cena za standardno zaprto stojnico/kiosk znaša 288,20 EUR na mesec oz. 3.458,10 EUR za prodajni prostor za standardno zaprto stojnico/kiosk za obdobje oktober 2013-september 2014. Zakupniki stojnic/kioskov morajo izvajati prodajo izdelkov minimalno 5 dni tedensko. Prosilec mora poravnati zakupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba. IV. Uporaba stojnic/kioskov in tržnega prostora je praviloma možna od ponedeljka do nedelje, od 8. do 20. ure oz. do zaprtja pokopališča v Domžalah. V. Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče/Razpisi. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa stojnic/kioskov. Obrazcu morajo prosilci priložiti naslednja dokazila: • dokazilo o registraciji poslovnega subjekta - Poslovni register RS; • trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje, tako kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo o izdelovalcu artiklov, ki jih želijo prodajati (npr. priglasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register); • drugi posamezniki: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo izdelke, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno); • dokazilo, da ni proti kandidatu uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali likvidacijski postopek ali drug sorodni postopek; • dokazilo, da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne državne ali lokalne dajatve, v skladu s predpisi države ali lokalne skupnosti, v kateri ima sedež. VI. Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana ponudbena višina zakupnine za eno standardno zaprto stojnico/kiosk za obdobje oktober 2013-september 2014, ob enakih cenah dveh ali več ponudnikov pa tudi pestrost ponudbe. Ponudniki bodo pisno obveščeni o izboru. Z izbranimi ponudniki bodo za obdobje oktober 2013-september 2014 sklenjene zakupne pogodbe. VII. Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali jih pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, do 10. septembra 2013. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur, na tel. št. 01/724-20-22. OBČINA DOMŽALE ŽUPAN TONI DRAGAR Ljubezen, kt st nam jo podartl, dobroto, ki. si nas učil, še vedno slišimo tvoj glas, ki ga ne bo uničil čas. V SPOMIN 18. septembra mineva 20 let življenja brez tebe, ljubi mož, oče in dedek Vinko Juhart Srečni smo, ker smo te imeli. Vsi tvoji! Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v septembru 2013_ Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, razen ob praznikih. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora. NAZIV PRODAJALCA PRODAJNI ARTIKLI DNEVI PRODAJE Černivec Alojzij, Radomlje mleko iz mlekomata 24 ur na dan Sašo Žaljec, s. p., Domžale jajca, nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, okrasne sveče petki, sobote Vrabec Rikardo, Dutovlje vino, likerji, žganje, sadni sokovi * Alija Škerič, Rožno, Blanca različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis * VI-JA, d. o. o., Žalec sveče * Domes, d. o. o., Zajelše, Dol pri Ljubljani suhomesnati domači izdelki in polizdelki * Anžič Branka, Bišče, Domžale mlevski izdelki (žita, izdelki in polizdelki), različna zelenjava, orehi, fižol, med, propolis, jajca, domače žganje ter različni izdelki iz žganja Srček, d. o. o., Lukovica kruh in peciva, drobtine, slaščičarski izdelki, slaščičarsko pecivo, testeninarski izdelki in vse vrste testenin HUBAT, d. o. o, Mengeš rezano cvetje, ikebane, lončne krizanteme, mačehe, enoletnice in trajnice Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana mleko, maslo, skuta, smetana, kajmak, kislo mleko, jogurti, različne vrste sirov in jajca Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas siri, namazi, sveži siri, skuta, smetana, surovo maslo, mleko, sirotka, fermentirani izdelki in ostali mlečni izdelki Globočnik Dušan, Radomlje mesnine iz svinjskega mesa (klobase, salame, hamburška slanina, panceta, bržola, krušna slanina, ocvirki in zaseka) in konjskega mesa (klobase, salame, pršut) Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani sadike zelenjave, sadike lončnic za grede in balkone, krizanteme v skledah, loncih in rezano cvetje Bohinec Jamnik Dragica, Kamnik zelenjavne in okrasne sadike vsi dnevi obratovanja Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda zelenjava ter kislo zelje in repa sobote Erklavec Valentin, Domžale različne vrste zelenjave, sadje in jajca torki, srede, petki, sobote Loboda Štefi, Domžale različne vrste zelenjave sobote Tomažin Vinko, Straža pri Raki vino cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino petki Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje in jabolčni sok torki, srede, petki, sobote Ostanek Jože, Male Pece, Šentvid pri Stični zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena paprika, vložene kumarice, vložen stročji fižol, vloženi pekoči feferoni, sušeni in mleti: paprika, peteršilj ter zelena sobote JDJ-Avrikelj, d. o. o., Sp. Brnik sadike: zelenjave, balkonskega cvetja, za gredice in grobove, zelišč in dišavnic; rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, zelenjava, sokovi, konzervirano sadje in zelenjava, žgane pijače, naravna mila ter eterična olja srede, petki Žugec Barica, Domžale solata, krompir, čebula, paradižnik, paprika, radič, motovilec, začimbnice, korenje, peteršilj, zelena, koleraba, cvetača, jajčevci, zelje, ohrovt, fižol, grah sobote Kopač Janez, Podgorica, Ljubljana - Črnuče različne vrste zelenjave četrtki, petki, sobote Moder Elizabeta Marjeta, Domžale različne vrste zelenjave petki in sobote Konjar Jure, Dobrovo v Brdih kozji sir - poltrdi in mehki z dodatki ali brez, dimljen kozji sir, skuta, dimljena skuta, mleko in sirotka 7. 9. in 21. 9. 2013 Rumpret Andraž, Šentjernej sadje (jabolka, namizno grozdje, breskve), sadni sokovi, jabolčni čips, jabolčni kis, solatnice, plodovke (paprika, paradižnik), gomoljnice (zelena, koleraba), zelje, repa in jagodičje srede, petki Pirnat Stanislav, Ljubljana - Črnuče krompir, solate, zelje, repa, koleraba, rdeča pesa, zelena por, cvetača, brokoli, korenje, peteršilj, česen, čebula, fižol, paprika, paradižnik, majaron, špinača, motovilec, grah, brstični ohrovt petki, sobote Adamič Jožef, Komen kraški teran in teranov liker 6. 7., 20. 7., 3. 8., 10. 8. in 24. 8. GORŠEK HILDA, Frankolovo različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, različne vrste kruha in potice, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budžola, pašteta) petki, sobote Opomba: V seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila. MALI OGLASI IN POGREŠANO Prodamo hišo v Kresnicah, L1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 95.000 EUR. HIŠA NEPREMIČNIN RE, d. o. o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. t: 040 414 141 ŠIVALNI STROJI; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker, s. p., Slamnikar-ska 3b Domžale. t: 041/920-149 Prodam DRVA v paleti,bukove bri-kete in pelete. Prevoz zagotovljen. Info: Henrik. t: 040 438 733 INŠTRUKCIJE MA in FI na vašem DOMU. Za redno in izredno šolanje. Klemen. t: 040 168 454 Oddamo v najem 2-sobno opremljeno stanovanje v Mengšu. Cena: 350,00 EUR + stroški t: 031 325 126 Izgubil se je pes pasme resasti jazbečar, ki sliši na ime ALI. Za vse informacije prosimo, pokličite na t: 051 268 344 Najditelja čaka nagrada. Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. PISMA BRALCEV slamnik@kd-domzale. si Nikogaršnja zemlja V Domžalah se lahko pohvalimo z dobro ureditvijo večine javnih prostorov, tudi zelenic - Češminov park, recimo, ponuja prostor za različne (občasne) športne, kulturne in druge aktivnosti. Lepo je urejen tudi park s starimi drevesi ob nekdanji tovarni Toko. Le eno ulico stran pa je situacija čisto drugačna: stanovalci Miklošičeve ulice se že vrsto let pritožujemo zaradi zanemarjenega parka, ki ga nihče noče imeti za svojega, čeprav je vedno poln otrok, sprehajalcev, starejših ... Še pred vpisom v zemljiško knjigo smo se stanovalci cele Miklošičeve ulice dogovorili za skupno vzdrževanje (košnjo) s ciljem, da se po vpisu, ko bo tudi zelenica last stanovalcev, ta praksa nadaljuje. Polna tri leta je naš dogovor držal, a se je postopek vpisa nerazumno zavlekel, kar je pri ljudeh izzvalo nejevoljo in so po preteku triletnega obdobja odstopili od dogovora. Če je KS Slavka Šlandra na naše urgence zamižala na eno oko, je Občina zamižala na obe. Čeprav je lastnica omenjenega parka, ki je javna po- Več razsodnosti, prosim! vršina, nikakor ne najde interesa za njegovo vzdrževanje. Pomen takšne zelenice v naselju večstanovanjskih blokov je velika, sploh z vidika socializacije in medgeneracijskega povezovanja otrok, mladih in starih. Park je tudi okras (to bi vsekakor moral biti) vsakega bivalnega okolja. Zaradi mačehovskega odnosa KS, občine in upravnika stavb se je nekaj prostovoljcev lotilo vzdrževanja na lastno pobudo, a tudi oni niso mogli v neskončnost kriti vseh stroškov vzdrževanja. Glede na dejstvo, da smo tudi stanovalci Miklošičeve ulice davkoplačevalci in prispevamo sredstva za ureditev domžalske infrastruktura, pričakujemo, da se tudi ta zelenica uvrsti na seznam vzdrževanih s strani občine. Tako se dogaja, da se lomijo in padajo drevesa na pešpoti v parku (počena veja leži že cel mesec na tleh), da razpadajo klopi, da ni košev za smeti (na vsej sprehajalni poti od zdravstvenega doma do Kamniške Bistrice je samo en koš za smeti!), da nam grmovnice zaraščajo in napol postrižene kazijo okolico, da o zastarelih igralih sploh ne govorimo! S čim smo si zaslužili tak ignorantski odnos vzdrževalnih služb, ne vem, prav tako ne vem, kolikokrat bo treba napisati tak komentar, da se bo kaj spremenilo. Kdo je dolžan vzdrževati zelenico - tisti, ki je lastnik, ali tisti, ki zelenico uporablja? Saj so vse parkovne in igralne površine javno dobro, kar pomeni, da so vsem dostopne, kar je tudi prav. Vendar se lastnik ne more skrivati za uporabniki in pustiti, da stvari pridejo tako daleč, da nastaja trajna škoda na zelenicah. Poleg rednega vzdrževanja (košnje) je treba po tolikih letih nekaj investirati tudi v obrez drevesnic, grmičkov, ureditev klopi. Investicija v ohranitev zelenic je dolgoročna in zvišuje vrednosti občinskega zemljišča. Še enkrat pozivam h konkretni akciji za ureditev zelenice na Miklošičevi ulici, saj smo Domžale zelena občina, ki se rada ponaša z urejenostjo okolja in prijaznostjo do svojih prebivalcev. Miomira ŠEGINA Vsak dan na bazen V neznosno vročem juliju sem se iz Zaloga vsak dan s prijateljico in njenim vnukom iz Zadobrove vozila v domžalski bazen. Ob io. uri nas je bilo še malo - 'lepa gospa', 'šarmer', 'raztegovalka' (gospa je telovadila v bazenu), 'gospa ladjica' (stara gospa s plavalnim obročem) in dva ali trije trenin-gaši. Tako je Mark lahko plaval v nižjem delu bazena, midve s Stano pa gor in dol po celem bazenu. Potem so začele prihajati družine z malimi otroki (zraven večjega je tudi manjši bazenček s plitvo vodo), večji otroci in skupine otrok s plavalnimi vaditelji. Nad vsemi so budno pazili reševalci iz vode in vodja tobogana, ki je najbolj razveselil otroke, ko ga je odprl. Dolga vrsta otrok je bila neumorna pri dričanju po zavitem koritu tobogana. Res ni ležalnikov in senčnikov, a v tuših je bila topla voda, voda v bazenu čista in čista Plešoč sirtaki na plaži Avtor razmišljanja z zgornjim naslovom je gospod Janez Markeš, odločen razumnik in politični analitik: vsem ljudem pa seveda še Bog ne ustreže, kakor pravi slovenski pregovor. Markeš zanimivo pravi, da smo najprej postavljeni v lastno demokracijo in moralno izprijene elite in nato v kužni sum poigravanja zgodovine s kapitalskimi interesi močnih držav. Daje nam pravzaprav eksistenčno lekcijo, da se moramo primarno opieti na lastne sile z lastnimi politiki in ne za morebitno nezadovoljstvo za vsako ceno kriviti EU, kajti porazno sporočilo slovenskemu državljanu, pravi Markeš, bi bilo, da potem, ko ne more več zaupati niti lastnim politikom, tudi ne more več zaupati EU. Naj se ustavim ob plesu sirtakija na plaži, da pojasnim, od kod tak naslov, ki ga razloži sam Markeš, zakaj namreč sirtaki ravno na plaži; gre namreč za razmerje med Basilom in Grkom Zorbom, ki se je v filmu spustil v veliko investicijo žičnice za spuščanje hlodovine z bližnjega hriba proti morski obali - in na koncu je vse zgrmelo v kose, vse je šlo v nič. In? Grk Zorba in Basil sta se prijela za ramena in iz čiste namoči na obali (od tod tak naslov) zaplesala znameniti sirtaki. Sicer kakor popolnoma vdana v usodo, vendar je kruta resničnost ostala. Kakor pri nas, ko gre dostikrat za ali kakor za poigravanje atomov, in sicer za naravnost kaotično srečevanje atomov, ne oziraje se na smernice delovanja in brez zazrtosti v rezultanto. Po domače bi rekel: ne ve se, kdo pije in kdo plača. Skratka, plešoč sirtaki na plaži ni mogel spremeniti resničnosti in je pomenil le kratkotrajno in omejeno tolažbo. Toda slovenski kljubovalnosti, nadaljuje Markeš, bi bolj ustrezale žvižgajoča koračnica iz filma Most na reki Kwai, ko so Japonci vodili projekt 'železnice smrti', ki so ga gradili angleški ujetniki, ki so kljub poniževanju ohranili lastno dostojanstvo. In prav to v jeziku slovenskih državljanov pomeni, da brez ohranjanja lastnega dostojanstva ne moremo splavati iz godlje, v kateri smo se znašli predvsem po lastni krivdi, in prav to je po mojem mnenju hotel povedati tudi Markeš, in da je treba probleme reševati tam, kjer so nastali, ne plešoč sirtaki v ne vem kakšnih sobanah, ampak tam, kjer se je zgodba usodno zaključila: na plaži. To je v poduk slovenskim državljanom. Prav res, EU pa bi kljub postavljanju na lastne noge morala biti alternativa proti slovenskemu pajdaškemu kapitalizmu in politični nehigieni. Že ves čas se pri nas lovita levica in desnica. Prvak slovenskih socialdemokratov, Zahvala V Slamniku, ki je vse boljši, sem na strani Kultura prebrala celostranski intervju vaše sodelavke z Danico Šraj, menda novinarko, sicer pa predsednico društva Senožeti, ki je porabnik javnega denarja, kjer se ljubitelji učijo slikanja pod vodstvom akad. slikarja, ki to počne poklicno. Vse lepo in prav, da gospa počne, kar ji terja duša, toda od kod nezaslišana vehemenca v sodbah, kaj je v slikarstvu dobro in kaj ni? Priporočam, da si gospa ponižno prebere vsaj knjigo Slikarsko mišljenje pokojnega Milana Butine in da se zamisli nad svojimi izjavami, ki so polne samohvale o tem, kaj vse društve-niki obvladajo, predvsem pa kje vse so že bili (turizem) in kaj so tam videli. Toda ali so navajanja gospe Šraj, ki so v tisku pogosta, lahko referenčna, ko se tako fotografira ob mizer-ni sliki, ki je že neštetokrat prežvečena tema teksta v podobi, s katero se je lani ukvarjala armada tečajnikov. JSKD je že razpisal novo temo parafraz, prisvojitev itd., na katero bodo spet slikali v vseh društvih v državi, sklad stranišča. Otroci so se lahko posladkali s sladoledom, odrasli s kavico in pijačami. A najbolj razveseljuje cena kopanja. Kje v Ljubljani bi lahko ves dan plaval za 3 EUR ali celo sezono za 15 EUR?! Zato bi se rada zahvalila v imenu vseh kopalcev županu, gospodu Dragarju, za to, da je bazen še odprt (veliko so jih že zaprli), z željo, da bi bil bazen odprt tudi še naslednje leto in še naprej ... Magda Oman, Zalog gospod Igor Lukšič, je na kongresu stranke vehementno izjavil: »Socialni demokrati imamo srce. To je edini rdeči monopol, ki je še ostal, in desnica bi nam izruvala še tega. Srca ne damo.« Boris Pahor je nedavno izjavil: »Nobena prava vlada ne more nastati brez levih kristjanov, ker je večina ljudi še vedno krščanska.« In nadaljeval: »Nekateri pogrešajo komunizem . Ljudje se spominjajo, da marsičesa ni bilo treba plačevati, tako kot se plačuje danes, predvsem kar se tiče socialnega skrbstva. A je treba razumeti, da to ni bila zasluga komunizma. Komunizem so živeli in preživeli, ker so imeli od 1948 tujo pomoč ... Danes ljudem ne manjka komunizem, ampak blaginja, ki so jo imeli takrat po zaslugi pomoči, ki so jo dobivali. Vendar je treba ljudem povedati, da to ni razlaga komunizma .« Janez Markeš ošvrkne tudi stranko SDS, ki zahteva izredno sejo državnega zbora zaradi TEŠ, in jo spomni na kratek spomin. Summa summarum: Ne sirtaki kjerkoli, ne kakorkoli žvižgajoča koračnica, ne Lukšičeva zagledanost v lastno stranko, ne kratek spomin SDS, ne karkoli drugega nas ne bo izkopalo iz krize. Nič nam ne bo navrženo: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Ivan Kepic, Dragomelj pa jim ponuja tudi priročnik, ki je delo njihovega mentorja. In tako se vrti. Po državi nastale tisoče slik bodo še bolj razvrednotile tudi najboljše slikarske stvaritve in silile ugledne akademske avtorje v drugo delo za borno preživetje, da recimo učijo neznalce, ti pa jim potem s prodajo slik odžirajo kruh. V Sloveniji je nekaj tisoč amaterskih slikarjev (društvenikov), ki so z galerijskih sten in trga, tudi že iz zavesti ljudi, odrinili vrsto tudi mladih poklicnih slikarjev, ki kakovostna dela ustvarjajo v tišini domov - brez denarja iz javnega sklada, medtem ko likovna društva z javnim in sponzorskim denarjem ter lokalnimi zvezami zavzemajo galerijske prostore po državi in vandrajo po svetu. Ustvarjanje v društvih ne more biti model, kako ljudem zagotoviti dobro umetnost kom-petentnih samostojnih ustvarjalcev. Ta model je napačen in zanima me stališče domžalskih akademikov. Nana Hover, Trzin Pohvale in čestitke Vida Repanška kot znanega in priznanega fotografa bolj ali manj poznamo vsi, ne vem pa, če je vsem znano, da je Vid Repanšek desna roka župana Tonija Dragarja. No, pretekle dni je tako naneslo ali je sam Bog tako hotel, da smo slavljencu lahko nazdravili na sami večnamenski prireditveni ploščadi v podaljšku domžalske tržnice, za katero (ploščad) je zaslužen sam Repanšek, kar je treba posebej poudariti. Škoda je le, da prireditveni prostor meji na neurejeno parkirišče: tu mislim zlasti na prašenje ob uporabi vozil skozenj - in je prav neumestno, milo rečeno, da gostje doživljajo prah kot 'začimbo'. Naj bo ta skromen zapis kot opozorilo občini - v imenu somišljenikov -, da tudi na tem področju nekaj ukrene. Nekaj torej proti zapraševanju, ki moti tudi sosednji upokojenski dom. Vsa pohvala in čestitke pa veljajo vodstvu domžalske občine, z županom Tonijem Dragarjem na čelu za naravnost estetsko urejanje Kolodvorske ceste. Vse naše priznanje pa zasluži tudi podjetje Lavaco: delavci so res zdržljivi in usposobljeni - skratka, pravi mojstri, pa še prijazni so povrhu. Ker sem že ravno pri pisanju, pa ne morem mimo županove predaje gasilskega čolna s pripadajočo opremo v uporabo; predal ga je pretekle dni poklicnim gasilcem Centra požarne varnosti Domžale, ki ga bodo uporabljali tudi člani civilne zaščite, za operativno delo na vodah, pri reševanju ljudi in premoženja na območju vodnih površin v primeru poplav v domžalski občini. Poklicni gasilski enoti in civilni zaščiti bo nova pridobitev v veliko pomoč in olajšanje dela ob raznih neprilikah. Torej iskrene čestitke, dragi Toni, in AD MULTOS ANNOS, dragi Vido. Bog živi! Ivan Kepic Oglasno sporočilo Zabavno utrjevanje angleščine z jezikovno šolo DUDE Dne 18. julija sem podpisana v centru Domžal padla s kolesom na prehodu za pešce. Kot na ukaz sta prihitela na pomoč brata Cirikovic, uslužbenca iz Lidla: eden je pripeljal kolo, drugi pa me je v ta ksiju spremil domov. Obema bratoma se za hitro, učinkovito in nesebično pomoč najlepše zahvaljujem. Rina Čebokli, Domžale Tudi letos je jezikovna šola DUDE pripravila zanimiv in poučen program za tiste najbolj pridne, ki želijo utrditi svoje znanje angleškega jezika že pred začetkom novega šolskega leta. Letos so se podali v zgodbo srednjega veka. Že prvi dan so se odpravili v knjižnico Domžale, kjer so prebirali najbolj pogumne viteške pripovedke. V torek so si v Narodnem muzeju Slovenije ogledali razstavo Vitez, dama in zmaj. V sredo pa so se v Arboretumu Volčji Potok podali po skrivnostni poti izgubljenega meča, kjer so izvedeli veliko novega o vitezih, gradovih, princesah in življenju v srednjem veku. Tudi letos so se potepali na kmetiji v Tu-njicah in se spoprijateljili z živalmi, zatem pa po gozdu iskali žabjega princa. Zadnji dan so organizirali tradicionalni piknik, ki so ga popestrili s srednjeveško glasbo in viteškim turnirjem. Učitelji so tudi letos poskušali pripraviti nekaj izvirnega in poučnega, a hkrati tudi nekaj, kar bo narisalo nasmehe na otroške obraze. Slednje so prav gotovo dosegli, kar kažejo tudi fotografije, ki so nam jih prijazno posredovali. Jezikovna šola DUDE se vsem udeležencem iskreno zahvaljuje za dobro voljo in odlično preživet teden. slamnik@kd-domzale. si KRIŽANKA Km^liilik^ priwila atXH-rJcB ^ ,-J.o OBVESTILO! Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Izpostava za kmetijsko svetovanje Domžale, ki pokriva območje Upravne enote Domžale in je do sedaj delovala ne enotah v Lukovici, Moravčah in Jaršah bo od i. septembra 2013 dalje poslovala na novi lokaciji in sicer na naslovu: Šaranovičeva cesta 21a, VIR pri Domžalah, v prostorih Obrtne zbornice Domžale Irena Zlatnar: 01/724 18 45 irena.zlatnar@lj.kgzs.si Pavla Pirnat: 01/724 48 55 pavla.pirnat@lj.kgzs.si Uradne ure Ponedeljek in sreda od 8. do 10. ure Sreda od 14. do 15. ure ter po dogovoru RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV - JESEN 2013 OBČINA DOMŽALE 30/ 09/ 2013 14.30-16.00 KS Vir Pri uvozu na Avtoodpad 16.30-18.00 KS Jarše - Rodica Pri gasilskem domu 01/ 10/ 2013 14.30-16.00 KS Venclja Perka Parkirišče pred veleblagovnico Vele 16.30-18.00 KS Simona Jenka Parkirišče Prodnik d.o.o., Savska cesta 34 02/ 10/ 2013 14.30-16.00 KS Slavka Šlandra Parkirišče Bistra (N.Tesla 16) - pri vrtcu 16.30-18.00 KS Dragomelj - Pšata Pri osnovni šoli 03/ 10/ 2013 14.30-16.00 KS Ihan Športni park 16.30-18.00 KS Dob Športni park (pri nogometnem igrišču) 04/ 10/ 2013 14.30-16.00 KS Krtina Pri zbirališču mleka v Brezjah 16.30-18.00 KS Homec - Nožice Pri gasilskem domu 05/ 10/ 2013 09.00-10.30 KS Preserje Ob odcepu Igriške ulice s Pele-chovo cesto 11.00-12.30 KS Radomlje Pri parkirišču Kulturnega doma 13.00-14.30 KS Rova Pri gasilskem domu Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje. OPOZORILO: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja, - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano, - odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije, - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale var stveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. DRUŠTVO LIPA - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMZALE Vse aktivnosti in programi našega društva so namenjeni aktivnemu in kvalitetnemu življenju starejših. V številnih izobraževalnih oblikah obnavljamo, razvijamo in dopolnjujemo svoje znanje. V mnogih oblikah poskrbimo za kulturno ustvarjanje in v dobro obiskanih skupinah je naša skrb namenjena ohranjanju telesne kondicije in spoznavanju lepot domovine. Veseli bomo, če se boste vključili v katero od oblik, ki vam jih predstavljamo: Začetni in nadaljevalni plesni tečaj: prijava na tel: 041 727 873 Univerze za III. življenjsko obdobje »LIPA« v Domžalah. Pričetek 3. oktobra 2013 ob 12.00 uri. Jezikovni tečaji: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, ruščina. Splošno izobraževanje: svetovne religije in verstva, astronomija, etnologija, bralna značka v slovenščini in tujih jezikih, geografija - slovenska in svetovna, Domžale in Kamnik, moje mesto, računalništvo, umetnostna zgodovina, zgodovina in kultura tujih ljudstev, logika, zabavna matematika, razgovor - ustvarjalna pot reševanja sporov. Kulturne oblike in ustvarjanje: literarni krožek, pevski zbor, igramo na ci-tre, keramika, likovno ustvarjanje, punčke Unicef, klekljanje, gledališka delavnica, kaligrafija, orientalski ples, skupinski ples, lepota prešanega cvetja. Šport in rekreacija: joga, telovadba, pohodništvo, kolesarstvo. Te oblike dopolnjujemo z zanimivimi predavanji in obiski zgodovinskih in naravnih lepot doma in v tujini. Vpisi za šolsko leto 2013/2014 bodo potekali v septembru, vsak ponedeljek in sredo, od 10. do 12. ure, in popoldne, od 16. do 18. ure. Društvo Lipa Domžale vabi občane, da se vključite v aktivnosti, ki ohranjajo življenjsko aktivnost! RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV - JESEN 2013 OBČINA DOMŽALE DATUM ZAČETKA AKCIJE KRAJEVNA SKUPNOST ZAJEMA NASELJA 16/ 09/ 2013 KS Radomlje Hudo, Radomlje, Škrjančevo KS Rova Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče 17/ 09/ 2013 KS Homec - Nožice Homec, Nožice 18/ 09/ 2013 KS Preserje Preserje 19/ 09/ 2013 KS Jarše - Rodica Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše 20/ 09/ 2013 KS Venclja Perka Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas 23/ 09/ 2013 KS Slavka Šlandra Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt 24/ 09/ 2013 KS Simona Jenka Domžale (predel KS Simona Jenka) 25/ 09/ 2013 KS Tomo Brejc - Vir Količevo, Podrečje, Vir 26/ 09/ 2013 KS Dob Brezovica, Češenik, Dob, Gorjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnik KS Krtina Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico 27/ 09/ 2013 KS Dragomelj - Pšata Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel 30/ 09/ 2013 KS Ihan Brdo pri Ihanu, Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE sodijo: nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov; avtomobilski deli; akumulatorji; gume; sodi; gradbeni material; veje drevja in živih mej. Kosovni odpadki morajo biti na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov. V primeru morebitnih vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki 01/729-54-30 ali elektronskem naslovu info@jkp-prodnik.si NAGRADNA KRIŽANKA 8 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nagrade pa so: 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave NAGRADNA KRIŽANKA 8 Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale NAGRADNA KRIŽANKA 7 NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 7, 2013 Urban Štamcar, Savska 45, 1230 Domžale, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Tatjana Slabanja, Kajuhova pot 1, 1241 Kamnik, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Helena Juvan, Karlovška 4, 1230 Domžale, prejme 2 vstopnici za ogled filma v KD F. Bernika za sezono 2013/2014 Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke: MATEJ PUC, BORIS CAVAZZA, JOAQUIN PHOENIX, LUTKE, BERNIK, KINO V PARKU, JURE IVANUŠIČ Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 16. 9. 2013, na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. septembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. septembra 2013, do 12. ure. ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER (EU0, ] DELAVSKI RAZRED GRE V RAJ) TRIINDVAJSETA ČRKA GRŠKE ABECEDE VRHOVNI SODNIK V GR. MITOLOŠKEM PODZEMLJU POSA. MEZNA RASTLINA VINSKE TRTE ROWAN ATKINSON MOČNA, KRČEVITA JEZA ŠP. MOTO-CIKUSTV RAZREDU MOTOGP, ČLAN YAMAHE EHO, ODMEV KONICA RETO SAVIN PREMINULI ANGLEŠKI PEVEC (ROBIN) FRANCOSKA IGRA S KARTAMI RUSKI SLIKAR (MIHAIL) OTO PESTNER ITALUAN-SKA RTV MADŽARSKI SKLADATELJ (FERENC) NEKDANJI ZIMBAB-VEJSKI POLITIK (JOSHUA) ZEMELJSKO NAD-GLAVIŠčE ZASTAREL IZRAZ ZA PLUG MESTO V KITAJSKI PROVINCI ŠANTUNG AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (SEKSV MESTU) NEZNANKA V MATE- MERA ZA RITEM NOČNO ZABAVIŠČE PRAVOSLAVNA SVETA PODOBA MATIKI MEMORIJA VZDEVEK, NAZIV LETOPIS AVTOR: GREGA RIHTAR KRATICA ZA HRVAŠKO POŠTNO BANKO ANGLEŠKI NOGOMETAŠ FERDINAND DESNI PRITOK VISLE DEJAVNA MOČ, ZMOGLJIVOST TUR. ROČKA ZA KAVO PLAVALEC TAHIROVIČ PODJETJE ZA IZDELAVO USNJA PRILOGA JEDEM NA ŽARU RAZGRAJANJE, TRUŠC ANGLEŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO TRENJE IGRANA SREČO MANJŠE GOSTIŠČE V GORAH VOJKO ANZEUC JEZERO NA V. TURČIJE AZIJSKI RAKUNJI AUKUNJI PES IZKUPIČEK, DENAR, PREJET ZA DOLOČENO STORITEV. PRESKRBO S ČIM RDEČE VINO IZ TOSKANE, CH1ANTI BARVA POLTI PRIST A-NIŠKO MESTO V SEVERNI DALMACIJI DELO NAJETEGA DELAVCA NA KMETIH LENNONO-VA VDOVA (YOKO) METRIČNI POUDAREK VLADAR SUMERSKIH BOGOV MESTECE V FRANCIJI ANGLEŠKA FILMSKA IGRALKA THOMPSON (HOWARDOV KOT, JUDEŽEV POLJUB) ŽENSKI PRINCIP KIT. FILOZ. PRETR-GANJE DEVIŠKE KOŽICE MESTO V S. BELGIJI DELOVNA VNEMA ANGLEŠKO SVETLO PIVO ANGLEŠKI IGRALEC (HUGH) FRANCOSKI ŽENSKI PLES NEBESA PARADIŽ TEMNI DEL DNEVA ČAS BREZ VOJNE ONASSISOV VZDEVEK AMERIŠKA PEVKA ROSS SUROVINA ZA PLATNO VRHUNSKI ŠPORTNIK ERNA MUSER LANTAN MOŽ LEPE HELENE V GRŠKI MI-TOLOGUI ANTIČNO IME ZA REKO ANIENE SEZNAM, SPISEK DOMOVINA ARAMEJ-CEV VELIKA ŽIVINOREJSKA FARMA V ZDA ČEŠKI ROMANOPISEC JIRASEK POMOČ: ETAIN-mestece v Franciji, INKASO-denar, prejet za določeno storitev, JANTAJ-kitajsko mesto, KANKAN-francoski ženski ples, KJANTI-rdeče vino iz Toskane, LARIONOV-ruski slikar (Mihail), MENELAJ-mož lepe Helene v grški mitologiji, SPOMIN-memorija Koledar dogodkov Pripravila: Maša Rener, foto: Matija Kralj, promocijski material SREDA, 28. AVGUST 2013 Festival KC Litija razstave pisanih tropskih metuljev - naj vas po-žgečkajo metulja krila! Popeljite se skozi čaroben svet zelenega parka z vlakcem in prisluhnite, kaj vam bodo zašepetale krošnje mogočnih dreves. Tridnevni festival Slovo poletju Letošnji že sedmi glasbeni festival Slovo poletju se bo odvijal od 28. do 30. avgusta na prostem, pred Športno dvorano v Litiji. Festival bodo odprli z dalmatinskim večerom, na katerem vas bodo očarali Eroika in moška vokalna skupina Lipa. Naslednji večer boste prepustili ritmom Nine Pu-šlar in Pihalnega orkestra Litija. Zaključni večer pa vas bodo v ritmu harmonike zazibali Ansambel Roka Žlindre, Nejc Grm in ženska vokalna skupina Lipa. Vstop je prost, zato toplo vabljeni! PETEK, 30. AVGUST 2013 Za mlade Študentski klub Domžale Kopalkanje 2013 Študentski klub Domžale letošnje leto pripravlja že 11. tradicionalni poletni večer elektronske glasbe na domžalskem bazenu pod imenom Kopalkanje. Letos vam bodo postregli z dogodkom, ki se bo odvijal pod taktirko priznanih didžejev, ki vas bodo sukali v prijetnem okolju domžalskega bazena. V petek, 30. avgusta, se bomo poslovili od poletja ter uživali v eksklu-zivnih poletnih ritmih pod rokami obetavnih dvojic elektronske scene La Familia ter Vanil-laz. V ceno vstopnice je všteta konzumacija za eno pijačo. Karte v predprodaji lahko kupite v Študentskem klubu Domžale in Kamnik. Organiziran bo brezplačen prevoz z mesta prireditve do 20 km (Ljubljana-Domžale-Kamnik).Več informacij na spletni strani www.kopalkanje.com. SOBOTA, 31. AVGUST 2013 Misterij na prostem KUD Pod lipo Adergas Predstava Slehernik Slehernik je delo Huga Von Hoffmannstahla, ki je bilo premierno uprizorjeno leta 1911 v Berlinu, od leta 1920 pa ga vsako leto uprizorijo na salzbur-škem festivalu. V slovenski jezik ga je prevedel Oton Župančič, na naših tleh je bil prvič uprizorjen leta 1931 v ljubljanski Drami, razkriva pa nam 'kako bo pred večnega sodnika glas poklical slehernika''. Dramo bo v septembru oživilo kulturno društvo Pod lipo Adergas. Več kot 50 igralcev bo s tem dogodkom obeležilo 850-letnico župnije Ve-lesovo in 75-letnico kulturnega društva. Zaigrana bo na prostem, pred cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu, tako kot so jo zaigrali že leta 1938. V obsežni in zahtevni vlogi Slehernika bo nastopil Anže Sirc, režiserska taktirka pa bo v rokah Silva Sirca. Predstave bodo v soboto, 31. 8., in nedeljo, 1. 9. ter v petek, 6. 9., in soboto, 7. 9. 2013, vse z začetkom ob 20.uri. Ker bodo predstave odigrane na prostem, v primeru naliva odpadejo. Rekreacija Sad Mavrica Mavrični tek Prireditev, ki bo potekala v Češminovem parku, je namenjena družinam, ki želijo skupaj izkoristiti čas in premagovati ovire. Zabavne ovire na poti do cilja bodo celotni družini prinesle veselje in radost do gibanja. Skupaj bodo premagali vse, kar je na poti, in osvojili slastno medaljo. Dodatne informacije Mojca Grojzdek, 031 314 870. Sprostitev Zdravilni gaj Tunjice Sprostitev in revitalizacija v Zdravilnem gaju Tunjice Program, ki traja dve uri, je primeren za vse starostne skupine. Obiskovalce se razdeli v manjše skupine in se jim na dinamičen način predstavi pravilne načine gibanja, revitalizacijo telesa skozi energijske centre ter sprostitveno meditacijo s pomočjo tehnike vizualizacije. Možna je tudi degustacija žive vode. Priporočena je športna obutev. Več informacij na 041 785 675 ali spletni strani www.zdravilnigaj.si. NEDELJA, 1. SEPTEMBER 2013 Za družine Arboretum Volčji Potok Čarobni dan Prireditev je družabne in dobrodelne narave, v prvi vrsti je namenjena družinam, ki želijo aktivno preživeti prosti čas. V Arboretumu se bodo poleg programa na glavnem odru v okviru prireditve odvijale tudi različne delavnice, predstavitve in ponudba za otroke in starše. Kot vsak Čarobni dan je tudi ta dobrodelno obarvan. S pomočjo pokroviteljev in partnerjev, katere navajamo na tej strani, bomo obdarili otroke iz socialno ogroženih družin, da bodo lahko obiskovali različne tečaje in druge obšol-ske aktivnosti. Arboretum Volčji Potok vabi vse obiskovalce Čarobnega dne, da si ogledajo tudi razstavo orhidej, se pozabavajo na čudovitih igralih in se ohladijo pod čarobnimi pršilnica-mi vode. Nikakor pa ne smete zamuditi ogleda ČETRTEK, 5. september 2013 Kulturna prireditev TIC Kamnik 43. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine Kamnik, ki leži v zelenem naročju Kamniško--Savinjskih Alp, že tradicionalno vsak drugi septembrski konec tedna zaživi v barvah bogate oblačilne dediščine. Letos bo staro mestno jedro od 5. do 8. septembra 2013 gostilo že 43. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se zadnja štiri leta ponašajo z nazivom mednarodni folklorni festival in so del mednarodne mreže folklornih festivalov CIOFF. Svojo prepoznavnost in odmevnost prireditev razvija skozi paleto različnih, med seboj povezanih samostojnih dogodkov, ki segajo vse od razstav, plesnih in pevskih nastopov, koncertov priznanih slovenskih skupin, godb in ansamblov do sejemske prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti. Obiščete lahko tudi gledališke predstave, tekmovanje za naj avbo in še številne druge zanimive dogodke. Osrednji dogodek bo že tradicionalna povorka narodnih noš, na kateri se bo skozi staro mestno jedro sprehodilo več kot dva tisoč udeležencev v narodnih nošah, med katerimi bodo tudi številne skupine in konjske vprege. sobota, 7. SEPTEMBER 2013 Turizem Občina Domžale Dolina Soče, dobrodošla v Domžalah! »Dobrodošli v Domžalah« je slogan prireditev, ki se odvijajo na večnamenski ploščadi pri tržnem prostoru v Domžalah, kjer gostimo različne slovenske pokrajine in njihove kulinarične značilnosti, običaje, turistične zanimivosti in znamenitosti. Sobotno dopoldne bodo popestrili gostje iz Občin Tolmin, Bovec, Kobarid. sreda, 11. SEPTEMBER 2013 Glasbena delavnica Glasbeni svet, Inštitut za zgodnjo glasbeno vzgojo Glasbena delavnica za dojenčke in malčke ter njihove starše Na glasbeni delavnici bodo predstavljene in aktivno izvedene različne glasbene dejavnosti, primerne za otroke, stare od 0 do 4 leta. Starši pri vseh dejavnostih aktivno sodelujejo. Skupaj bomo peli, plesali, igrali, se učili bibarije in rimarije ter druge zabavne glasbene igre. Glasbena delavnica se bo začela ob 17.30, v prostorih podjetja Alternativa - zdravje v Radomljah (Škrjančevo 1 c). Vstop je prost. Zaželene so informativne prijave na info@glasbeni-svet.si. Več informacij dobite na elektronskem naslovu www.glasbeni-svet.si. Vabljeni v čudoviti glasbeni svet. sobota, 14. SEPTEMBER 2013 Razstava Arboretum Volčji Potok Razstava buč Arboretum Volčji Potok se poslavlja od poletja s tradicionalno razstavo buč. Če vas mika sprehod po čudovitem okolju, če iščete rastline in čebulnice, ki jih zasajamo jeseni, ali če se želite udeležiti katere izmed številnih septembrskih prireditev, vabljeni v objem narave v Arboretum Sejmarjenje Občina Domžale Hitovo sejmarjenje V soboto, 14., in nedeljo, 15. Septembra, vas vabimo na tradicionalno Hitovo sejmarjenje v centru Domžal. Tudi letos bo sejmarjenje v znamenju pestrega programa in bogate ponudbe na stojnicah. Vabljeni. SREDA, 18. SEPTEMBER 2013 Večer za starše Knjižnica Domžale Za vse starše Prisrčno vabljeni na Večer za starše v Knjižnici Domžale, ki bo v sredo, 18. septembra 2013, ob 18. uri. Naslov tokratnega predavanja bo 'Jaz sem punčka! Vzgoja in razvojne potrebe deklice'. Če se tega zavedamo ali ne, smo starši gradniki in graditelji naše družbe! Zato se moramo ves čas spraševati kako naša osebna in naše skupno življenje graditi tako, da bo vse lepše in lepše. Večer bo vodila Nataša Bider Humar, mamica, žena ter zakonska in družinska tera-pevtka. Vstop je prost. petek, 20. SEPTEMBER 2013 8. koncert domače glasbe in obuditev starega običaja Društvo krajanov Limbarska gora Slovo poletju z glasbo Ob 20. uri bodo v Kulturnem domu v Moravčah nastopili Ansambel Zajc, (mladi) Ansambel Po-ljanšek, Ansambel Skrivnost, Erika in Karmen Vehovec, drugi mladi glasbeniki, Johanca z ljudskimi pevkami iz KUD Domžale. Letos bo dekle Johanca v moravškem narečju razmišljala o ženskih kmečkih opravilih. Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred prireditvijo. Pridite! Prijetno in zabavno bo! sobota, 21. SEPTEMBER 2013 Nogometni turnir Društvo krajanov naselij Spodnjega in Zgornjega Tuštanja 5. nogometni turnir veteranov nad 40 let Prijavite se lahko do četrtka, 19. 9. 2013, pri g. Franci Cerar 041/530-030, pri katerem dobite tudi vse ostale informacije. Tekma bo potekala v rekreativnem centru Cegunca, v Tuštanju. Pravila: igra se sistem 5 + 1, igra traja 2 x 15 minut s 5-minutnim odmorom, obvezna oprema so športni copati ali copati za umetno travo, žrebanje ekip bo v petek, 20. 9. 2013, ob 20. uri, v društvenih prostorih, žrebanja se mora udeležiti vsaj en predstavnik ekipe, prijavnina je 25 EUR in se plača na dan žrebanja, ob prijavi vsaka ekipa brezplačno prejeme bone za pijačo. Po končanem turnirju bomo lahko ob hrani in pijači še malo pokramljali. Sobota, 21. SEPTEMBER 2013 Mihaelov sejem KD Mihaelov sejem 21. Mihaelov sejem v Mengšu V soboto, 21., in nedeljo, 22. septembra, bo v Športnem parku Mengeš, potekal že 21. Mihaelov sejem z bogatim programom. Sejem je ena najstarejših ohranjenih tradicij v kraju, ki ima vsako leto poudarek na neki stari dejavnosti, npr. pečarstvo, slamnikarstvo, kmečka opravila. Več informacij o letošnjem dogodku najdete na spletni strani www.td-menges.si. NEDELJA, 22. SEPTEMBER 2013 Za otroke Kulturni dom na Močilniku v Dobu Otroška gledališka predstava Štirje muzikantje bodo kot prvi stopili na oder v novi sezoni otroškega gledališko-lutkovnega abonmaja ŽIV-ŽAV 2013/14. V izvedbi gledališča FRU-FRU iz Ljubljane bodo otroci navdušeni nad pogumom in iznajdljivostjo živali, ki so na poti premagali razbojnike ... Informacije in rezervacije vstopnic na telefon: 041 420 610. Vabljeni! ponedeljek, 23. SEPTEMBER 2013 Srečanje z ustvarjalci Knjižnica Domžale Matjaž Brojan: Počivajoči Domžalski spomin Matjaž Brojan je v vročih poletnih dneh izdal novo knjigo triinpetdesetih zanimivih zgodb o usodah ljudi, življenjskih poteh, dogodkih, nenavadnostih in usodah kot pravi »svojih Domžalcev in Domžalk«, o preteklosti našega kraja in nekaterih svojih zgodbah in dogodkih. Pogovor ob 19. uri bo vodila Cveta Zalokar- Oražem. Vstop prost! Žl AV KULTURNI DOM DOB GLEDALIŠČE ZA OTROKE Kulturno društvo Jožef Virk Dob v mesecu seotembru začenja novo gledališko sezono 2013/2014. Kot v preteklih letih bo tudi v tej sezoni društvo poskrbelo zs živahno dogaja nje v Kulturnem domu v Dobu. Za znanja in dogodivščin željnih malčkov, njihovih staršev, babic in dedkov bo, v okviru že tradicionalnega nedeljskega abonmaja, pripravilo gostovanja kvalitetnih gledališč z gledališkimi in lutkovnimi predstavami, Z novo gledališko predstavo ra otroke se bo predstavila tudi domača gledališka skupina. Vabljenii k vpisu ABONMAJA za otroke GLEDALIŠKO-LUTKOVNI ŽIV-ŽAV saj si z vpisom abonmaja, poleg ugodne cene, zagotovite stalni sedež v dvorani Kulturnega doma v Dobu. V abonma bo vključenih 7 predstav. Predstave bodo ob nedeljah popoldne, enkrat mesečno. Seveda pa bodo vse predstave namenjene tudi obiskovalce m izven abonmaja. Za uvod v letošnjo sezono se bo v nedeljo, 22. septembra ob 16. url. predstavilo gledališče FRU-FRU Ljubljana, z znano pravljico bratov G ri mm ŠTlRdE MUZIKANTWE Informacije o vpisu abonmaja in rezervacijah vstopnic na telefon 041/ 420 610 Dom upokojencev Domžale, Knjižnica Domžale in Mestni kino Domžale OBELEŽITEV SVETOVNEGA DNEVA ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, kije najpogostejši vzrok demence, vas vabimo na prireditev, ki bo 25. septembra 2013 ob I7.uri v KD Franca Bernika Domžale. Demenca spada med bolezni, ld jo pogosto prikrivajo, o njej ne govorijo ali pa jo skušajo prezreti, čeprav dementni bolniki in njihovi skrbniki potrebujejo veliko podpore in razumevanja. Družbena stigma je posledica pomanjkljivega znanja o demenci, povzroči pa lahko različne posledice, med drugim dehumanizacijo bolnika, pomanjkanje ustrezne oskrbe za bolnika in njegove skrbnike, zapoznelo diagnozo in pomanjkljivo podporo. Nagovorom predstavnikov častnega pokrovitelja prireditve Občine Domžale bo sledila projekcija filma DEKLICA IN DREVO ter pogovor z režiserjem Vladom Škafarjem in glavnima igralkama Štefko Drolc in Ivanko Mežan. Rezervacije in nakup vstopnic na blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale telefon 7225050 www.kd-domzale.si MestniKino Domžale