izdaja Cp^gorenTSkitisR« • urejuje uredniški odbor - glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor kocijan - tel. uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 27-75 - tekoči račun pri narodni banki v kranju 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KHANJ, SREDA, 14. NOVEMBRA 1962 ST. 132 CIALISTIČNE ▲ EGA LJUDSTVA ZA IZHAJA OD OKTOBRA 1947KOT tednik - od 1. januarja 1956 kot poltednik - od 1. JAnuarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah - letna naročnina 1300 din, mesečna naročnina 110 - posamezna številka 10 din GORENJSKO Pred kratkim so v novih prostorih Plamena v Kropi že začeli z redno proizvodnjo. Ta proizvodnja pa še nI organizirana, kot Je to predvideno z načrti, ker v novih halah še vedno montirajo najrazličnejše itroje Turizem skozi prizmo dinarja Investirajmo tam, kjer bo učinek največji Na izredni skupščini S alne konference mest, ki je bila pred kratkim v Titogradu, so govorili tudi o turizmu na celinskih območjih. Menili so, da se je uveljavila pretirana misel, češ da brez morja ni turizma. Po tem ključu so doslej dajali tudi preveliko prednost investicijam za obmorske kraje in premalo na celinska območja. Med temi prizadetimi kraji, kot je bilo tam slišati, je tudi naša Gorenjska, ki pa ima izredne možnosti za ra/.voj turistične dejavnosti. Ta ugotovitev je bila vsekakor točna. Res pa je, da se sedaj žc mnogo jjradi in da je razumevanje za investicije tudi v takih krajih vse večje. Samo za sedem večjih objektov, ki so sedaj v gradnji in bodo končani prihodnje leto, bo skupno vloženih skoraj milijardo dinarjev. (Gre za nov hotel »Frisank« v Kranjski gori, žičnico na Vogel in druge objekte.) Izdelani so tudi načrti za deset drugih večjih objektov, katerih investicijska vrednost bo znašala več kot 850 milijonov din. Več tujih in manj domačih gostov Iz podatkov o turističnih nocit-»ab v prvih devetih mesecih letošnjega leta v 30 najvažnejših taristicnih krajih v Sloveniji je razvidno, da je bilo letos 5 odstotkov manj vseh nočitev, vendar pa 19 odstotkov več nočitev inozemskih gostov kot lansko leto. Tudi podatki iz nekaterih gorenjskih turističnih krajev kažejo na porast števila inozemskih in upadanja števila domačih gotov. Na Bledu je bilo 6 odstotkov manj vseh nočitev, a 16 od-»totkov več inozemskih nočitev, " Bohinju 1 odstotek manj vseh nočitev in 31 odstotkov več ino-fcmskih. na Jezorekem 17 odstotkov manj skimnih nočitev in 19 odstotkov već inozemskih, v Kranjski gori 7 odst. manj skup-fc'h in 19 odst. več inozemskih ftd. Močno je porasel poslovni turl-lem, kar dokazujejo podatki o ločitvah v Kranju, kjer je bilo letos 27. odist. več vseh nočitev fa 53 odst. več nočitev inozemskih gostov. * Vzrok padcu števila domačih turistov srre iskati predvsem v »orastu cen v gostinskih podjet-i'h, ved inozemskih gostov pa je » večji mer! posledica uspesnej-iega nastopa na inozemskem tr-ftiču. Možnosti propagande zaradi pomanjkanja sredstev še daleč* niso izkoriščene, vendar zadnje obdobje le pomeni določen napredek tudi v tem pogledu. M. Vedno manj zasebnih obrtnikov Družbena obrtna dejavnost bi lahko bolj sodelovala z industrijo Število zasebnih obrtnih delavnic, posebno šc tistih, ki so proizvajale za trg in industrijo, naglo pada. Zaradi tega je potrebno posvetiti več pozornosti večanju zmogljivosti družbene obrti. Tej se odpirajo velike možnosti s povečanim sodelovanjem z industrijo, ki potrebuje številne obrtne usluge, pa tudi z močnejšim medsebojnim sodelovanjem. Fo družbenih obrtnih delavnicah so namreč še mnoge strojne kapacitete neizkoriščene, potrebno delo pa si je že z majhno iznajdljivostjo mogoče zagotoviti, saj so možnosti poslovnega sodelovanja med industrijo In obrtjo zelo velike. Gospodarska zbornica bo družbenim obrtnim podjetjem posredovala podatke o kooperaciji med industrijskimi podjetji in obrtjo in jim tako svetovala, v kakšno proizvodnjo naj se usmerijo. Kot primer širokega sodelovanja obrtnega podjetja z industrijo lahko navedemo »Okovje« Kamna gorica, saj sodeluje kar s 6 tovarnami in opravlja zanje storitve in izdeluje predmete, ki se tovarnam samim ne splačajo. V podobno kooperacijo se dobro vključuje tudi »Kovinoobrt« v Bohinjski Bistrici in drugi. Od druge polovice lanskega leta do sredine letošnjega se jo število zasebnih obrtnih delavnic zmanjšalo od 1153 na 10:}8. število zaposlenih pa za 283. Moil-no opadanje zasebne proizvodnje obrti je opaziti od leta 1959 naprej. Bolj bi morali podpirati posebno zasebno uslužnostno obrt, ki ima v našem družbeno-ekonomskem sistemu vse pogoje za obstoj in za razvijanje svoje iniciative. Zasebni obrtniki so v preteklih letih okoli 40 odstotkov vrednosti zasebne obrtniške proizvodnje proizvajali za trgovino in industrijo. Lansko leto se je s proizvodno obrtjo ukvarjalo 151 obrtnikov ali 13 odstotkov. Največjih je izdelovalo copate (27), čevlje (19), tekstilno galanterijo (17), lesno galanterijo in pletenine (14), kovinsko galanterijo (12) itd. Največji padec prometa je mogoče opaziti pri čevljarjih, ki so v letu 1958 prodali trgovini za skoraj 193 milijonov dinarjev čevljev, v letu 1961 pa le še za 72 milijonov. V istem obdobju je padel promet žičnega pletilstva od 54 na 23 milijonov, tekstilna galanterija od 46 na 24,5 milijona dinarjev itd. — Porast je mogče opaziti pri kovinski galanteriji in še pri nekateri drugi obrti. Poročilo gospodarske zbornice, ki obravnava položaj zasebne obrti, navaja kot vzrok za opadanje predvsem dostimulativno obdavčenje in pa samo orientacijo nekaterih obrtnikov. Mnogi so 6e namreč ukvarjali z obrtjo le toliko časa. da so si ustvarili določen dohodek, potem pa so se ponovno zaposlili v družbenem sektorju. - M. S. Predvidenih pa je na Gorenjskem še 28 drugih večjih objektov za gradnjo v prihodnjih letih, za kar bi morali vložiti več kot dve milijardi dinarjev investicij. Obstajajo možnosti, da bi take načrte uresničili. To zlasti, če bi uveljavili nekatere sedanje predloge ,da bi bila namreč soudeležba zveznih in republiških skladov odvisna od ustvarjenega tujskega prometa na določenem območju. Za vsak dolar naj bi bila ta udeležba izven občine in okraja še 500 dinarjev. Gorenjska, ki že dosega 1 milijon dolarjev prometa samo iz nočnin tujskega turizma, bi torej lahko računala najmanj na pol milijarde dinarjev letne soudeležbe pri turističnih investicijah. Pri vsem tem pa se vsiljuje zlasti misel o udeležbi oziroma o sodelovanju samega prebivavstva pri razvoju turizma. Najvažnejša pri tem je brez dvoma možnost oddajanja privatnih sob. Opaziti je, da se to ne razvija tako, kot bi bilo zaželeno. Letos spomladi, ko so po vseh naših krajih ►►izvedli akcijo« za te investicije, so ljudje prevzeli komaj 22 milijonov dinarjev za opremo sob, čeprav je bilo tega denarja več na razpolago. To je bil denar, ki 60 ga prejeli privatniki za opremo in ureditev svojih sob, ki jih bodo oddajali tujcem. Cez štiri leta, ko bodo ta denar vrnili, ne bodo imeli nobenh obveznosti več. Sobe so in ostanejo popolnoma njihova stvar. In vendar jo premalo interesentov za te oblike razširjanja hotelskih zmogljivosti. Tudi ponujanje teh kreditov v jeseni je pokazalo prav isto. V Gomjesavski dolini, v dolinah obeh Sor in drugod pa so velike potrebe po tem in hkrati tudi možnosti. Turistična društva, gostinska podjetja in druge organi- Tokrat o kruhu in mesu Zadnji poizkus pred dokončno odločitvijo adaptacije klavnic — Ukinitev nočnih izmen v pekarnah — Zakaj mečemo kruh v smeti Upravni odbor društva živilskih hi prehranskih strokovnih delavce* Je na svoji zadnji seji obrav-■aral dve pomembni vprašanji: •re*krbo 7 mesom in preskrbo s kruhom. Donrovorili so se tudi, da •od« na seji prihodnji mesec obdelali problematiko prehrane v nezi z družbeno prehrano. Ko poročilu o klavnicah na Go-flenjakem so se prisotni, razumlji-*o, največ zadrževali pri kranjski ift Jko/jeloški klavnici. V teh dveh •o razmere še posebno nemogoče In nezdrave, že mnogokrat obljubljen denar za popravila, kot vse kaže, tudi za prihodnje leto ne bo fcgotovlje-n. Ker res ne gre čakat! ■a to, da bi znradi nepravilnosti Pri ravnanju z mesom prišlo do W/.ih obolenj (zaradi preobre-»"errenosti obratov, pomanjkanja hladan: h prostorov, prodaje nedo- zorelega mesa) in Sele potem najti potreben denar, bo društvo formiralo posebno komisijo, ki bo še enkrat poskusila najti razumevanje za te probleme pri ustreznih občinskih organih. Razen tega da bo komisija proučila stanje v kranjski in škofjeloški klavnici, bo skušala najti še možnosti za nekatera popravila klavnico v Radovljici. Ta je sicer naša najsodobnejša klavnica, vendar par bi bilo zaradi predvidenega povečanja prometa v njej potrebno popraviti nekatere napake objekta, ki 60 predvsem higenskega značaja. Na eni izmed zadnjih sej upravnega odbora društva je bil sprejet sklep, naj se pripravi vse potrebno za ukinitev nočne izmene v pekarnah. Kolektivi pekarn so razpravljali o tem predlogu (verjetno zelo radi) ia ugotovili, da so možnosti za to, da bi pekli kruh samo podnevi in da pri tem potrošniki ne bi bili na' slabšem. Se vedno pa so brez. potrebnega odmeva vse razpravo o tem, da bi se naši peki le začeli ukvarjati še s peko boljšega kruha. Tu ne gre za različne, tako ali drugače prepletene ali narezane oblike, ampak za izboljšavo testa, da se kruh ne bi tako hitro izsušil (praktično ni svež niti en dan). Cene za kruh so re.s določene, vendar le za navadne vrste kruha. Nad nekaj višjo ceno zares kvalitetnega kruha se ne bo nihče pritoževal, posebno Se, če bo ob tem vedel, da bo kruh dober tudi še dva dni po nakupu. Ta zahteva je utemeljena tudi z ekonomskega 6tališča. 6aj 6edaj velike količine kruha, ki ga nismo takoj porabili, zaključijo 6vojo pot v posodah za smeti. - S. SteSs?; \ kz?* «*■ *« zacije bi v mnogih primerih lahko ugotovile prav pri tej obliki sodelovanja prebivavstva še velike in neizkoriščene možnosti za povečevanje hotelskih zmogljivosti, in sicer brez večjih sredstev.' Take investicije bi dalo razmeroma dosti velik ekonomski - učinek. - K. M. Delavci na kmetih in njihovi minimalni prejemki Po naših vaseh je še zelo malo zasebnih kmetovavcev, ki imajo stalno tuje delavec. Delovne inšpekcije pa so v nekaterih primerih morale posredovati in spraviti stvari na pravo mesto,- tako da ti delavci niso prizadeti pri prejemkih, da si hkrati zagotovijo ustrezno zavarovanje, štetje delovne dobe in drusre delavske pravice. Izšla pa so tudi republiška navodila v tem smislu. Spričo tega ustrezni okrajni organi že precej časa zbirajo podatke o 6tanju teh delavcev in pripravljajo predloge o minimalnih zaslužkih delavcev na zasebnih kmetijskih gospodarstvih. Glede samih prejemkov obstajajo predlogi, naj bi se le-ti gibali v minimalnih razponih od 12.000 do 24.000 dinarjev mesečno. Odvisno je pač od sposobnosti, samostojnosti in dosedanjih službenih let teh delavcev. Prejemki v natu-ralijah pa smejo znašati največ polovico omenjene vsote. Morda bo okrajni ljudski odbor 6prejel odlok o tej zadevi že na svoji prvi seji in tako zaščitil minimalne pravice teh delavcev. • Toda s tem bodo zaščitili le manjše število 'prizadetih delavcev, zakaj pri nas na Gorenjskem teh primerov ni veliko. Industrija in vse druge gospodarske dejavnosti — vključujoč tudi kmetijska posestva socialističnega sektorja, ki v splošnem iščejo delavce in jih morajo »uvažati« iz bolj oddaljenih krajev, so dale in dajejo možnost za korenito odprav-', ljanje »hlapčevstva« v stareni smislu. Vendar pa se prav ob teh.spre-^ membah pojavljajo ti problemi* v<< drugi obliki. Avtobusi in vlakih vsako jutro pripeljejo številne de-r lavce iz vasi v industrijska sre-f; disca. Popoldne pa se ti delavci^ vračajo na deželo. Velik del le*5 teh je še v skupnem gospodinji stvu s svojimi sorodniki in j« (Nadaljevanje na 2. str.) Zanimanje za zimsko sezono Nekaj novih objektov v nekaterih naših zimsko turističnih središčih dovoljuje, da smemo zimski turizem pogumneje propagirati tudi na tujem tržišču. Največ zanipumja za našo zimsko .sezono je na Švedskem, na Danskem, v Angliji, Franciji, Italiji, Švici, Avstriji in še v nekaterih drugih državah. Kot vsako leto bo tudi letos Kranjska gora po vsej verjetnosti najbolje obiskana, saj so vse njene kapaciteta razprodane že za celo sezono. Med letošnjimi novostmi naj omenimo dogovor med cestnim podjetjem in turističnimi organi, v'katerem je določeno, da bo podjetje v primeru, če do 20. decembra v Kranjski gori ne bo dovolj snega za smučanje, poskrbelo za prevoznost ceste do koče na Gozdu. V njeni okolici so namreč zelo dobra smučišča, ki so vso zimo prekrit« z zadostno plastjo sneg*. TE DNI PO SVETU e KONČAN PREVOZ SOVJETSKIH RAKET V zvezi z ameriško zahtevo, da B Kube odstranijo tudi sovjetsko bombnike —Iljušin — 38« je ha-vanski radio poročal, da jc to sa mi) izgovor za nadaljevanje sedanje krize. Ameriško obrambno ministrstvo pa je objavilo vest, da je Sovjetska zveza končala s prevozom 42 sovjetskih raket. 0 RAZOROŽIT V E N A KONFERENCA PRELOŽENA •Na soji političnega odbora Generalne skupščine Združenih narodov je sovjetski delegat Zorih predlagal, naj ženevska konfercn ca o razorožitvi nadaljuje delo konec prihodnjega tedna. -■-„ ^ , ■ , i. . aTjHi° =n dogodki • Ljudje in dogodki • Hnd»o In do-ojkj in dogodki • Ljudje in dogodki«^* m .- _________ Ljudje Smerokazi, ki sta jih v kuban- nimi razgovori najbrž še ne go- ogroženost Z»A, ko so razglasile .ski krizi prižgala sovjetski pre- vori, da je delo v celoti ©pravlje- zaporo. Zakaj, kako bi si sicer mier Hruščov in ameriški pred- no. Sovjetski lirik .Tevgenij Jev- raztolmaoili izjafo ameriškega sc- sednik Kenned.v, Se vedno v pre- tušenko, ki ga je moskovsko natorja Homer Capeharta, ki jc sledkih utripajo, čeprav je morda uredništvo »Pravde« poslalo na apostol »trde politike« Kube, ko še prezgodaj, dav bi od veselja Kubo s potnim listom vojnega pravi: »Tudi če bo Hruščov držal »metali klobuke v zrak«. Sprav- dopisnika, je lahko za svoj Mst vse obljube v zvezi s Kubo, osta- pospravljanje raket dejstvo, da jc komunizem od-samo 90 jevniško razpoložene članice pri- "dreče svojega vplivanja na Lapor očal e sedanje mere, dokler bo tinsko Ameriko, s Kube prihajal zgled izpodkopa-vanja zakonitih vlad. Za te na/o Podobni nevarne osnutki l.ianjo kubanskega primera v arhiv gre občutno počasneje, kot ,o nekateri mislili in na mnogih mestih so na tekoči kubariski ra zbiral podatke o opravkih sovjet- .»- - meje Kamo , s-kih strokovnjakov v kubansk»i ua .jen opo/icija iS re- pristaniščih. ki čakajo, da S P«- Vrst v tej in drngae- spravljenimi in natovorjenimi ra- >,ub>'k^*:"aj, ,eno prcdsedn.ka CZ7~i Z i;,Hi:,h meplu.ie.io ni obliki_ graj s Ru_ * PRITISK NA KUBO Do zdaj so se tri latinskoame-rlške države pridružile vojaški pomorski zapori okoli Kube. To so Argenlina, Vene/uda in Dominikanska republika. Opa/.ovavci v Havani ne izključujejo možnosti za podobno odločitev še drugih držav. 4 ULTIMAT U TANTA V četrtek poteče rok, ki ga je SačasnL generalni sekretar U Tant določil katanškemu secesionistu Comboju, da stori ukrepe za pridružitev h Kongu. Združeni narodi se bodo lotili konkretnih ukrepov, če do 15. novembra ne bo napredka. % ADENAUER V VVASHINGTONU Zahod iu» nemški kancler Ade- nauer je prispel na uradni obisk v VVashinglon. Ameriški krogi so dijo, da bosta Zahodna Nemčija in ZDA proučevali nemški in berlinski problem v novi luči po izbruhu kubanske krize. # KAIRO OPOZARJA Na saudskom ozemlju blizu je menske moje so uredili vojaška oporišča 'za sprejem jordanskih če!. V sporočilu jemenskega vojaškega poveljstva je rečeno, da so odbili napade bivšega imama El Badra. % OfANEV NAPOVEDUJE NOVO USTAVO Predsednik pip/idija narodnega Sobranja Bolgarije (lanev je na konjrrcsu bolgarske komunistični partije v Soliji dejal, da bo treba spremeniti bolgarsko ustavo. Dodal je, da v času kulta osebnosti narodno sobranje še zdaleč ni imelo tiste vloge, kot mu jo daje ustava. Delavci na kmetih (Nadaljevanje s 1. strani) manje materialno ali pa vsaj*moralno vezan. Tam stanujejo, tam delajo v prostem popoldanskem času itd. Pri tem pa se odpira' cela vrsta neurejenih odnosov, kar v posameznih > primerih spominja na prikrito »hlapčevstvo« v da našnjih razmerah. Celo pisali smo že o primerih, ko je tovar miška delavka za sobo morala de lati vsak dan pozno v noč, pi-»ali;smo o »služkinji«, ki ni sme Ra na noben sestanek, in tako dalje. Ti problemi se seveda ne morejo rešiti z odloki kot v gornjem primeru.' Gre v glavnem za stanovanjske težave v industrij skih središčih. Jasno pa jo, da so ti pojavi vredni vse pozornosti K. M. ljivo in nenačelno. svei ian*u »umirjen, v.. — Dvomim« >------- Evolucija kubanske krize te- ricani s svojimi ladijskimi J ki M. jc vnel med amcušk.mi tem. ali Je zapora nerazumsko, koristolovskn h s lovsko bi. se je zc začelo. Do te točke jc vrat svet lahko pomirjen. Ce so Ame- še jamčiti. melji na teh podatkih. Ob Ust— Mskega Podpredsednika v ado L^"" £ U Anastii/i Mikoim. i . , Podmornic v Karibskem zalivu, državami o it-.... in n^\o ČTZti^ £ ^ *" P"datka ni ""dno vzeti v zadnje sredstvo pritiska proti Ku-/Ivel brez ppl,- preircs 1)re/ dv(>m()v W> bodo odstranili raketno -----" vvc- orožje, ki ogroža zahodno poloblo. —leriških drža konec tedna, so nekatere bo- ANASTAS M1KOJAN in nedeljo je prozivci urez. pon- ureires »rat uvi»i»». orožje, ki ogroža. '«.......... ličnih stikov v Havani. Zapustil Nedvomno pa je dvomov v _ ^7 srstanku .svela amen jc havansko glavno mesto in se /i s Kubo še precej. Dvon k- je bil sklica« « odpeljal na podeželje. Ta vmesni lahko npr., če so bile sov» ^ prcj§njcga tedna, so neka presledek med dolgimi in napor- rakete na Kubi edini vzro«v re bi bilo ameriško jamstvo, da bo spoštovala kubansko ozemeljsko celovitost in nedotakljivost preuranjeno, dokler se Kuba nc imaj« zelo zgrešene osnove, Ovržcmo jih žo z ugotovitvijo, da jc vplivanje vedno vzajemno. Zakaj bi bilo torej Kubi prepovedano nekaj, kar jc drugim dovoljeno? V tem obsegu postaja kubansko vztrajanje pri enakopravnosti in jamstvih vsaj v sj—jI na mestu, čeprav ga iz širših okvirov pospešenega deleža pri urejanju kubanske krize včasih vendarle ne moremo in nc smerno postavljati na prvo mesto. Kuba za osnovo svojega pobotanja t ameriškimi sosedi postavlja pet načel, ki jih kubanski predsednik vlade Fidcl Castro zagovarja, preden je pripravljen na nagovarja-nje Mikojana za nadzorstvom na mestu sam«m sprejeti v popolnosti. Havana ni pripravljena sprejeti mednarodnega nadzorstva na svojem o/.cmlju, dokler no bo razčiščena usoda gospodarske bloka-de, opuščena sovražna dejavnost zoper Kubo iz tujine, prenehani gusarski napadi na odprtem morju, opuščeno kršenje kubanskega zračnega prostora in ukinjeno ameriško oporišče Guantanamo na Kubi. ZDRAV KO TOMA2EJ Ljudje in dogidki © Ljudje in Kdo nai skrbi za javne nasade •J . . ^ .kiawnv in.novitcv ustrezne Osnova: več denarja, strokovni center in potrebni predpisi Zo mnogokrat smo ugotavljali, da ne skrbimo dovolj za javne nasade, ki jih že imamo, in da imamo še veliko neurejeni h zemljišč — določenih v te namene. To velja še prav posebno za okolico novih stanovanjskih naselij, katerih so še vedno ogromni kupi zemlje in kamenja, kjer je ob vseh velikih investicijah v stanovanjske objekte zmanjkalo prav toliko denarja, kolikor ga je potrebno za isplaniranje zemljišča (da o kakšnih nasadili sploh ne govorimo)« O teh nepravilnostih, ki lepoti naših naselij močno škodujejo, prav posebno pa so občutne v samem Kranju, so se pred kratkim pogovarjali predstavniki hortikul-turnega društva Kranj, hortikul-turnega društva za Gorenjsko, kmetijskega posestva Šenčur, turistični delavci in nekateri drugi. Sprejeli so nekaj dobrih sklepov, ki bodo, če jih bodo občinski organi upoštevali, lahko v marsičem izboljšali sedanje stanje. V-zadnjem času je bilo večkrat govora, o tem, naj bi za useditev ..___~ Na ome- vanjsko skupnosti same. njenem posvetu so menili, da je sicer ta iniciativa pohvalna, da je zaželeno čim močnejše sodelovanje širokega kroga prebivavcev pri teh delih, vendar pa se tu nujno pojavi vprašanje strokovnosti. Nenačrtnost, neenotnost in trganje sredstev ko stvari, ki dajejo prednost dobro organiziranemu strokovnemu centru za urejevanje nasadov. Stanovanjske skupnosti pa bodo veliko pri)->o mogle, če bodo sodelovale pri pridobivanju sredstev, pri načrtih za urejevanje in njihovi izvedbi Zato so se strinjali s predlogom naj bi proučili anožnosti za usta Ljudte in dogodki • Ljudje in dogodki » T>*rHP H Pomembno pionirsko tekmovanje V vseh občinah kranjsk*ga e«kra. ja se ze marljivo pripravljajo m prvo okrajno pionirsko tekmovanje pod geslom »Pokaži, kaj vel m znas o prometu«, ki k«. novitev ustrezne organizacijske oblike v okviru kmetijskega po- estva Šenčur. Ta ima že več vrtnarij in močno materialno baz.o in je torej veliko na boljšem kot komunalni servis, ki je odvisen samo od pičlo odmerjenih občinskih sredstev. Osnova pa jo seveda, da bi bilo v ta namen zagotovljeno več denarja. Letos jo bilo v občinskem proračunu odmerjeno za kranjske nasade i milijona 400 tisoč dinarjev, v Celju pa na primer kar 12 milijonov, v Ljubljani celo 80 milijonov dinarjev. Za načrtovanje in nadziranje dela so udeleženci posvetovanja predlagali, naj bi ustanovili nadzorni organ pri zavodu za razvoj turizma. Nujno bi bilo, da bi pri občinskem ljudskem odboru v Kranju (prav tako pa tudi drugod) do segli, da bi izdal posebne odločbe o obveznem hortikulturncm urejevanju novih gradenj, tako da bi investitorji že v načrtu morali predvideti ureditev okolico in za njo tudi zagotoviti denar. — S. prometu«, ki bo v na- deljo, 25. novembra. d<^ 11 na občinskih tekmovanjih (tS bila po vseh občinah v mssc cu maju in juniju letos). Naj omenimo, da bodo nja znatno težja kot pri obciasfcft tekmovanjih, saj bodo na priinsf tekmovavci tretje težavnostne stopnje obvladati snov, ki ^O rajo znati šoferji-amaterji. Tekmovanje bodo snemali tod. na filmski trak. Sodeloval pa bo tudi del godbe LM iz Ljubljane in drugi. Okrajna komisija je sa to tekmovanje predvidela tudi kolektivne m individualne nagrade. To bo eno največjih tovrstnih tekmovanj do sedaj na Gorenjskem. — B, Slovenski izseljenski koledar 1963 - »i dokončno urejen, jc železniška po-Ker iztovornl prostor in skladišča na kranjskem kolodvoru se ni ^m iztovarjaj0 ^ potrebe staja v Naklem že dlje nekakšen pomožni iztovornl prostor. Najpogo-kranjske »Save« premog, ki ga v tovarno prevažajo s kamioni Slovenski izseljenski koledar slavi z letnikom 1963 svoj desetletni jubilej. Prav zato se je uredništvo še posebej potrudilo, da ga bodo TOjaki v tujini pravočasno prejeli in da bo njegova vsebina in oprema kar najlepša. Po koledarju jc veliko povpraševanje tudi doma. ker ga mnogi kupujejo in pošiljajo svojcem v ^bližnje in daljne dežele kot to-jpel novoletni pozdrav iz domovine, vedno bolj pa segajo po njom domača podjetja za svoje poslovno prijatelje v tujini. Vsem, ki jih bo dosegel, bo koledar približal Slovenijo in Jimoislavijo z zanimivim berilom, s članki, reportažami, leposlovnimi sestavki in s pesmimi kar na 288 straneh, ki so izredno bogato ilustrirane - » 212 črno-belimi in s štirimi b»r^ nimi fotografijami. Na naslovni in zadnji tirani ovitka sta umetniški repeodsfekM Pirana in Istranke — delo sMtff ja Mihe Maleša. Njegovo delo to tudi Stitl Teprodukeije v baiva^ — Portorož, Šibenik, Dubrovnik in Korčula. Letois je uvednisHO želelo s članki in slikami še zlasti poudariti razvoj turizma v Jugoslaviji v zadnjih letih. Koledar vsebuje 13. velikih fotografij -posnetkov najlr-pših letovišč in otokov. Iz razprav o osnutku nove zvezne ustave Statuti morajo biti odraz posebnosti vsake posamezne obeine (Nadaljevanje in konec) Kar se tiče krajevnih skupnosti, Je stvar že tako močno prediskuti-rana, da tu ni možno več še kaj posebnega dodali. Poudarili bi le, da bodo tudi krajevno skupnosti sprejele svoje .statute, s katerimi bodo urejale to samoupravno področje, in da se značaj ter naloge krajevnih skupnosti (v razmerju do sedanjih stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov) znatno spreminiajo in razširjajo. V prihodnje ne bodo krajevne skupnosti kot samoupravna organizacija občanov na določenem teritoriju reševale samo komunalnih in socialnih problemov, ampak vse družbene probleme na svojem področju, predvsem kul- turne, prosvetne, zdravstvene, so- | cialne, komunalne itd. Tudi tu je seveda važno, kakšno območje naj obsegajo, da bo po eni strani to skupnost, ki bo svoje samoupravne pravice sposobna opravljati, po drugi strani pa tako blizu občanov, da bo samouprava slehernega občana prišla do dovolj jasnega izraza. Vprašanje referenduma — kot ono izmed oblik neposredne demokracije — je postavljeno v sedanjih občinskih osnutkih v glavnem tako kot v osnutku zvezne oz. republiške ustave; statut naj le jasno določi, kateri problemi in katere zadeve naj gredo na re-I ferendum. katera vprašanja mo-|rajo občinski organi, predvsem občinska skupščina, preden o njih odloči, postaviti z referendumom pred občane. V obravnavah so pretežna mnenja, da jc težko postavljati na referendum vprašanje statuta, ko gre za izredno obširen akt, medtem ko referendum predstavlja samo odgovor »-da« ali »ne«, Isto velja za družbeni plan itd. V takih primerih je seveda treba dobiti dn poiskati druge oblike za pridobivanje mnenja občanov o tem, kaj je v družbenem pUmu ali statutu prav in primerno. , Končno statuti urejajo tudi organizacijo občinske samouprave, t. j. vprašanje občinske skupščine in njenih organov. Novosti, ki so znane iz osnutkov obeb ustav o organizaciji zveze in republike, fio v glavnem enake za občinske razmere. Občinska skupščina bo imela občinski /bor in zbor delovnih organizacij, v slednjem pa bodo zastopana vsa samoupravna področja in ne le področje gospodarstva. Vprašanje števila članov : odbornikov pa je treba še predi-skutirati v merilu vsake občine in glede na razmere zavzeti primerno stališče. Kar se tiče dela odbomiških komisij in svetov je treba poudariti, da so položaj, funkcija in značaj svetov kot politično izvršilnih organov tudi v novih statutih ostali nespremenjeni. Pač pa se nekoliko spreminja značaj odbomiških komisij, ki no bodo več organi za obravnavanje vseh vprašanj, o katerih naj odloča .skupščina na svojih sejah, ampak jih bodo sveti neposredno predlagali občinski skupščini. Sistem odborniskih komisij pa 6e ohranja še naprej. Nobene bistvene spremembe tudi ni, kar gc tiče položaja in funkcije občinske uprave. V diskusiji o ustavi in predvsem tudi o statutih smo v za* četku stali na stališču, da jc treba v ustavo in statute vstaviti posebno poglavje o vlogi družbenopolitičnih organizacij v občini. Tako kot jc v primeru osnutka ustave, je tudi v primeru slatu tov to stališče nekoliko spreme-' njeno, tako da je treba v statutih o družbcno-političnih organizacijah zlasti o Socialistični zvezi — izreči jasno besedo, vendar ne v posebnem poglavju, ampak na začetku, tako da bi tudi statut imel določen uvod, v katerem bi se postavila vloga SZDL in drugih organizacij v razmerju do dela in dogajanja v občini. Poudaril bi še to, da je statut okraja seveda manj problematičen in kompliciran, kot je statut občine, kar je povsem razumljivo, ker se vsa družbena razmerja rešujejo v občinah in je zaradi tega tudi drugačen po s*oji sestavi . in vsebini. Okrajni statut pred-' stavlja le jasno konkretizacijo in obdelavo nalog in značaja okraja predvsem v razmerju do občin — in pa 6cveda organizacijo okrajnih organov. PAVLE ZUPANČIČ obmorskih Kot vsako leto je tudi leten koledarju lotoreportaža -Novo slovenskih krajih« siovcnsKin .Krajih« in fotograf-.ie z zadnjega obiska naših rojakov v domovini, na šestih straneh pa so slikovno prikazane razne vejo športa v Sloveniji itd. Lovci in ribiči bodo z zanimanjem prebrali sestavke o lovu in ribolovu v Sloveniji in na Hrvatskem. Za mnoge bodo zanimive reportaže o Skof ji Loki. Suhi kra jini, Kočevski in o Savinjski do lini. V angleščini so objavl^n Jo- so objavljen, lankl o ribolovu, iz življenja studentov in pa o razvoju medicine v Jugoslaviji. Crtice^m zabavne sestavke so prispevali pisatelji Bevk, Ingolič, Godina, Klopčič, Perocijeva, Hofrrian Mevlja in drugi. Spoznali boste tudi ŽJStjmfldhi zgodbe vidnih ameriških Slovencev, neutrudnih društvenih in kulturnih delavcev — Franceta Keržcta, Ivana Molka, Josephina Tratnik, Antona Terbovca in drugih. Omenimo naj šc sestevk« o pomoči ameriških Slovencev na-', narodnoosvobodilni borbi. Ce boste segli po koledarju, boste z njim lahko obiskali slovenskega Parižana, slikarja Vena Pilona in hodili po poteh dolenjskega rojaka Janka Karla Planinska, ki je živel med Eskimi in postal celo njihov poglavar. BELEŽKA- »tffctM, 11. novembra TIR* je letos na valu 202 „Tukaj radio Tržič" Številni prebivavci tržiške občine se že dlje z velikim za nimanjem sprašujejo, kaj je z njihovo radijsko oddajno postajo, za katero so približno pred enim letom s prostovoljnim občinskim posojilom zbrali potrebna sredstva. Pretekli ponedeljek pa nam je glede tega dal predsednik ObO SZDL MARJAN MARKIč, naslednje pojasnilo: »Pred kratkim smo si na osnovi sklepa IO ObO SZDL ogledali •odobno lokalno radijsko oddaj-00 postajo, kot jo bomo imeli v Tržiču, v Šmarjah pri Jelšah. Tam raajo radijski oddajnik že osem •** in jim je v veliko korist za obveščanje občanov. S sredstvi, ki smo jih zbrali z •Očinskim posojilom, pa smo tudi Tržieani na RTV Ljubljana kupili podobno novo radijsko oddajno aparaturo. Za oddajnik fino že nakazali 1,200.000 dinarjev in bomo oddajnik v kratkem prepeljali v Tržič. Predvidevamo, da bomo že za letošnji dan republike lahko po etru na valovni dolžini 202 metra poslali vsem občanom iskrene čestitke. S tem pa seveda zadeva glede lokalnega radij. oddajnika še nc bo urejena. Imeli bomo samo napravo, za katero pa bomo morali urediti tudi potrebni prostor. Za to delo bo potrebnih precej sredstev, ki jih bomo morali zagotoviti s proračunom za prihod- Vse možnosti še niso izkoriščene nje leto in zadevo že spomladi dokončno urediti.« £ Bi nam povedali, kako potekajo dela po krajevnih organizacijah SZDL, kjer s pomočjo prostovoljnega posojila urejajo družabne prostore? lltŽIŠKI VESTJVI Pretekli petek je zasedal ObLO fržič, nekaj (dni prej pa tudi CbSS Tržič. Na obeh sejah so ped drugim obravnavali tudi gospodarjenje v prvih letošnjih detetih mesecih. Zaključki so bili glede tega na obeh zasedanjih eflaki; najpomembnejša ugotovita pa je, da bi bil kljub doseganju ali preseganju planskih oJ^ez izvoza le-ta lahko še večji 0b tem zaključku je v ospredju predvsem tovarna pil »Triglav Jd se je zanašala na svoje zdru-#nje, ki pa ni plasiralo razen tvorcev nobenih izdelkov na ino jonsko tržišče. V Tržiču menijo, v so bile doslej že v Podlju-?*ijfl in Lešah, v ponedeljek zve-pa so razpravljali o ustavi ^Jjvci v Bistrici. ^AKLJUCEN f^ODNEVrVI ^MINAR »^cteklo soboto je bil v Podvi-Zaključen trodnevni seminar, *^^ta ga v sodelovanju priredila iži^a Delavska univerza in Seminarja so se udeležili ^cJsedniki ekonomskih enot tr-^glh gospodarskih organizacij in ^j^teri najaktivnejši delavci ^Tjjkatih. Na seminarju 60 ob-fijf&vali novo ustavo, občinski **ti*t, statute gospodarskih orga-,£ij, družbene službe, združe- vilnikov^ glede delitve CD in OD. Pri tem gre za to, da je potrebno izboljšati kontrolo glede formiranja cen svinjskemu in telečje- j mu mesu in da je potrebno pri tem dosledno upoštevati že omenjena pravilnika. Precej nepotrebnega ».prahu-« pa je bilo zlasti na plenumu ObSS zaradi napačnih podatkov o Avto-opremi. Plenum je namreč ostro obsodil omenjeno podjetje, ker je razpolagal s podatkom, da ima Avtooprema ob tretjem četrtletju na skladih le 33.000 dinarjev. Takšen podatek pa je nastal zaradi hude pomote in poznejša ugotovitev je pokazala, da ima podjetje dejansko na skladih 5,700.000 dinarjev. — B. »Doslej povsod s pridom uporabljajo namenjena sredstva. V Scničnem že postavljajo nov leseni objekt, dom v Lomu je že pod streho, v Lešah in Kovorju bodo v kratkem povsem preuredili notranjost domov, na Brezjah so si že kupili opremo, radijski in televizijski sprejemnik, televizor pa imajo že tudi v Bistrici in Gozdu. Točnega obračuna doslej porabljenih sredstev sicer še nimamo, vendar pa bomo že za občinsko konferenco SZDL lahko inv-li točen obračun, ki ga bomo posredovali vsem občanom.« B. F. S trgovskimi lokali so v Tržiču, kljub temu da so jih že precej obnovili, še vedno na tesnem. Zato je za tamkajšnje preblvavce toliko bolj razveseljivo, ker se Je kranjska »Agraria« pred kratkim lotila ureditve svojega lokala za prodajo sadja in zelenjave Uspehi in obeti kulturno-prosvctne dejavnosti v Selški dolioi Pred kratkim je bil občni zbor DPD Svoboda Železniki. Udeležilo se ga je še enkrat toliko članov, kot jih je bilo na lanskem ustanovnem občnem z.boru tega društva: vendar je bila udeležba še vseeno preskromna. V zvezi z občnim zborom DPD Svoboda Železniki bi bilo prav, Iz obeh dolin »REKONSTRUKCIJA KLAV- taborniki odreda »Svobodni £ ,•• 7 kmetijsko posestvo v Kamnitnik« pripravljajo na bkoiji Loki je pred dnevi sklicalo licitacijsko komisijo v zvezi z rekonstrukcijo škofjeloške klavnice. Odzvali so se Btirje ponudniki: SGP »Teh svoj redni letni občni zbor, ki bo 25. novembra. O KONFERENCAH KO BZDL — Na ponedeljkovi letni nik« in komunalno podjetje konferenci, KO SZDL Skofja -Remont« jz Škofje' Loke" L°ka, ki se je je udeležilo kar »Kranjsko gradbeno podjetje« 'eP° število občanov, bo med Jz Kranja in gradbeno podjetje drugim razpravljali o reorgn- »Obnova« iz Ljubljane. Pri n'zaciji KO SZDL. ustanavlja- tem naj omenimo zanimivost, nJu »krajevnih skupnosti In o da je od vs^h ponudnikov naj- kmetijski politiki. V zvezi z cenejša ljubljanska »Obnova«, dejavnostjo stanovanjsko skup- Koneni dogovor oziroma po- nost' so poudarjali, da je no- godba še ni sklenjena « £\v?IPRAVE ZA OEDKA B RAZA - O letošnjem praz trebno izboljšati stanje. Gre predvsem za to, da bi izboljšali kontrolo opravljenih delovnih ur za raznovrstne uslu- novanju dedka Mrazn v iir^t ioin*n «kxi • t raza v SKof" ge. Doslej se je namreč dogn- IMrE nffl •.b°d0 raz^v- ialo, da so te ure potrjevali vnl „ v J^-Snjem posveto- po dveh mesecih, odbor' SnP fklicuje občinski Minuli teden so bile tovrstne nh i« (Posvetovanje bo konference tudi v Bukovici. JoBRA?ifvT.»0rcev)- Oostečah. Javorjah, Pu,talu in #v 55 S i TABORNIKOV Stari Loki, bodo pa še na v ten dneh se škofjeloški Trati, Lučnah in Sv. Duhu. da si nekoliko pobliže ogledamo kulturno življenje zgornjega dela Selške doline in da obenem opozorimo na nekatere probleme in uspehe s tega področja v zadnjih nekaj letih. V letih 1957 do 1961 se je za ta del Selške doline večkrat slišal izraz »mrtev kot«, ker je bilo kulturno življenje več kot skromno. Redno je delovalo le kino podjetje; vsako leto je bila mogoče še ena predstava domače igravske skupine; še najbolj aktiven pa je bil v tistih letih pevski zbor, ki je nastopal po vseh proslavah in ob mnogih drugih prilikah. Razen tega je bilo sem in tja še LOŠKI kakšno gostovanje. Napaka je bila, ker je dejavnost zajela premalo ljudi, predvsem premalo mladine. Dokler je bila mladina se šoloobvezna, se je nekako vključevala v delo, po končani osemletki pa je skoraj vsak prekinil z delovanjem. Potrebno bo čimorej najti neki način povezave med šolo in DPD Svobodo, ki naj mladino še v času •šolske obveznosti krepko pritegne k delu in naj jo po končanem šolanju tudi obdrži. Dnig problem v tem času je bilo zlasti pomanjkanje primernih prostorov. Končno pa je treba omeniti tudi vodstvo; zakaj če bi bili v vodstvu društva ljudje, ki bi se res posvetili delu, bi kljub slabim pogojem lahko le-to doseglo boljše uspehe. fl^fje in splošnte vloge sindikatov, tega pa so udeleženci 6e rdri Tjj^rja v razpravah konkretno tf^vnavali tudi nekatere proble-& jz njihovo občine. Med dru-so precej govorili o poman j-P^A inšpekcijski službi in ugo-J>Wfjali, da niti inšpektorji mno-tf^jtft ne vedo, kaj so njihove rf^. Ko pa je bilo govora o ^spravljanju. so sprejeli #^Jog, ki naj bi ga sprejeli tudi P>yl(Ielav6ki sveti tržiških podje-£adeva je v tem, da bi moti)' biti vsaj vsako pomembnej-fS^adivo, ki bo obravnavano na j* p, članom delavskih svetov "^zpolago že en teden pred za-ljem. Takšno postopanje bi potrebno zlasti pri potrjeva-W^ letnih bilano. na kar se že fftff ali tako večina članov DS ali pa skoraj nič ne spozna. tfP\j zaradi tega so tudi sprejeli f^>. da bodo za člane delavskih ^*^v se letos priredili poseben ^{Par, na katerem bodo obrav-ii predvsem probleme glede seminar pa bo priredila dirala Torkarjevo dramo »Pozabljeni ljudje« in je z njo trikrat nastopila. Pevsko društvo je priredilo spevoigro »Mlada Breda«, razen tega pa je moški zbor nastopil še na mnogih proslavah in drugih prireditvah. Mnogo je bilo storjenega za oživitev klubskega življenja. V prostorih, ki jih je društvo dobilo v ta namen, se je odvijalo klubsko življenje: bilo je več predavanj itd. Na žalost so bila predavanja dekaj slabo obiskana. Ustanovljen je bil nadalje tudi jazz ansambel, ki je igral na mladinskih plesih in na drugih prireditvah. Letošnji občni zbor je pokazal, da je bil v preteklem letu vsekakor dosežen določen napredek; vendar dosedanji uspehi društva ne smejo uspavati. Delo naj bi se v prihodnjem letu odvijalo po zelo široko zasnovanem programu. Ne bi smeli zanemariti dramske sekcije; le-ta mora v letošnji sezoni naštudlrati tri ali štiri dela. Pevsko društvo bo delovalo naprej tako, kot je doslej: dobro bi bilo le, da bi zbor nekoliko okrepjftj z mlajšimi močmi. Ce bo mogoče, bo pevski zbor priredil samostojen koncert ali pa bi organizirali revijo pevskih zborov Selške doline. Knjižnica naj bi se povezala s centralno občinsko knjižnico, da bi lahko nudila bravcem večje število novitet. — Tudi jazz orkester bo še deloval in bo igral vsak teden na mladinskem plesu. S pridobitvijo novih prostorov se bo klubsko življenje še bolj popestrilo. V načrtu je poživitev dela šahovske sekcije, ustanovitev filmske sekcije, ki naj bi prirejala zanimive debatne večere; pionirje pa naj bi pritegnila predvsem lutkovna sekcija, ki jo namerava druitvo ustanoviti. Skratka, program za prihodnje leto je zelo pester in bo društvo, če ga bo popolnoma realiziralo, res naredilo dokajšnji korak naprej. Po občnem zboru je bila otvoritev novih klubskih prostorov, v katerih je bila urejena razstava reprodukcij slikarja-impresionista Ivana Groharja. Kolikor bo za take razstave zanimanje, bo društvo razstavilo tudi dela drugih slovenskih umetnikov. — Tone Mohorič KOT BI IZZIVALI NESREĆO O mostu v Rctnjah, med Ko-vorjem in Krizami čez Bistrico, smo v našem glasilu že pisali. Toda vse kaže, da jc bilo doslej vse to pisanje zaman. Občani, ki so odgovorni, da bi uredili zadevo glede mostu, odlašajo z delom, kot bi nalašč čakali, da bi prišlo do nesreče. Da jc pred kratkim narasla Bistrica odplavila jez in kasneje tudi most, smo že zapisali. Kmalu nato so začeli z deli za gradnjo novega mostu, toda delo Je obtičalo pri začetku. Med tem časom je bila čez Bistrico le zasilna brv, ki so jo sestavljali trije debelejši trami: zaradi zadnjih'nalivov, pa je Bistrica porušila tudi to brv. Zadeva jc zato že dlje precej kritična. Otroci, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole, morajo vsak dan iz Kovorja v Križe, in ker ni mostu, so si sami naredili zelo nevarno in ozko brv. Cez to skrajno nevarno brv gredo otroci vsak dan, ob vsakem &asu (tisti, ki se vozijo iz Kranja z av* tobusom) in ob vsakem vremenu. In čeprav obstaja velika nevarnost, da bo prej ali slej padel kdo izmed otrok v vodo in je vpraša-nje, kako bi se lahko rešil, se gradnja novega mostu nikamor ne premakne. Tako počasno reševa-« nje zadeve je skrajno malomarno in vredno vse obsodbe. — 15. PRIZADEVNI SANKAČI Sankanje je med Tržičani^zla-sti pa še med okoličani (Lom« in Podljubelj) že od nekdaj zelo priljubljen zimski šport. Zanimivo je, da so prav med Tržičani številni tekmovavci, ki so doslej posegali na najrazličnejših domačih sankaških prireditvah po.najvišji h mestih, čeprav sami na rvojttll območju za treniranje nimajo pravih pogojev. Nekdajl zelo priljubljena sankaška proga z Ljubelja je odpadla spričo vse večjega prometa, prav tako tudi cesta v Lom, v perspektivi pa bo moralo na omenjenih cestah od-pasti vsakršno organizirano ali pa neorganizirano sankanje. Kljub temu da je glede sankanja že nekaj let opisana situacija, pa se za sankače že letos obetajo lepši časi. Skromna peščica navdušenih tekmovavcev — članov sankaške sekcije pri TVD Partizan Tržič že dlje skrbno pripravlja novo sankaško tekmovalno progo v podnožju Zelenice. Čeprav gre le za skromen začetek, pa bodo tržiški sankači, predvsem pa Podl.jubeljčani, letos na približno 100 metrov dolgi progi le prišli na svoj račun. Bržkone bo proga že toliko usposobljena, da bodo letos lahko tudi v Tržiču manjše in večje sankaške ■ prireditve. Za začeto delo bi morali dobiti člani sankaške sekcije le potrebno priznanje in vsestransko podporo, saj gre za ureditev športnega objekta, ki zagotavlja množičen zimski šport'.in mnogokrat pogrešano rekreacijo. — B. PRIPRAVE NA NOČNI VELESLALOM Smučarska sezona je že pred vrati in prireditelji vsakoletnega spominskega tekmovanja »Po ste-« zah partizanske Jelovice« se že pripravljajo. TVD Partizan Iz Železnikov je pripadla naloga pri« praviti progo za nočni veleslalom. Za to tekmovanje so bili pripravljeni že lansko leto, ker pa ni bilo snega, je tekmovanje odpadlo. Letos upajo, da s snegom nc bo nevšečnosti, zato se na tekmovanje že sedaj zelo skrbno pripravljajo. Teren je komisija že pregledala. Potrebnih bo le še nekaj zemeljskih del, postaviti drogove in napeljati žico. Vse to bodo že v tem mesecu opravi« li s prostovoljnim delom. — P. Delavci kranjskega cestnega podjetja so v ponedeljek začeli z buldožerjem Izravnavati kupe zemlje na obeh straneh mostu na Suhi TUDI V ŠKOFJELOŠKI OBČINI PLESNE VAJE V letošnji sezoni so se začela društva »Partizan« v škofjeloški občini zanimati tudi za plesno vzgojo, zakaj mladinci in mladinke se želijo v plesnih dvoranah dostojno zabavati. Za plesne vaje se je zavzela tudi občinska zveza za telesno vzgojo, ki jih bo skušala organi-irati povsod, kjer je to mogoče. Ta bo dobila plesnega učitelja, za vse ostalo pa bodo društva morala poskrbeti sama. Plesne vaje imajo že v Gabrku, veliko zani manje zanje pa je še v Skofji Loki, Gorenji vasi in Bukovici. Ker mladinski plesi vplivajo na vzgojo mladega človeka, je prav, da se mladina pod vodstvom plesnega učitelja nauči estetskega plesa in lepega vedenja. — A. GLAS v vsako hišo Zaradi vsega tega je prišlo lani do pobude, naj se ustanovi novo prosvetno društvo. Z lanskim ustanovnim občnim zborom DPD Svoboda Železniki so se postavili temelji za pospešen razvoj kul turno-prpsvetne dejavnosti v Železnikih. Eno leto je kratka doba m vsakomur je jasno, da se v tem kratkem času ne da odpraviti vseh napak in pomanjkljivosti, ki 60 se kopičilo več let. Toda če pogledamo nazaj, vidimo, da je bil vendar narejen korak naprej, o čemer nam priča tudi obisk na letošnjem občnem zboru. Dejavnost DPD Svoboda se je v zadnjem letu odvijala v 4 smereh. Dramska sekcija je naštu- NESREČE ZANESLO GA JE S CESTE Preteklo nedeljo opoldne se Je po cesti III. reda peljal z osebnim avtomobilom iz Kovorja proti Tržiču Janez Primožič iz Tržiča. Na blagem ovinku je začelo v Bistrici vozilo zanašati, in ko'j«; šofer zavil v levo, da bi obdržali vozilo na cesti, mu je zadnji del avtomobila zdrsel. s cestišča. Primožič 6i je hotel pomagati z dodajanjem plina, da bi avtomobil spet spravil na cesto, toda v tistem trneutku se je avtomobil dvakrat obrnil in obstal na desni, obrnjen v nasprotno smer vožnje. Čeprav je kazalo, da so bo nesreča huje končala, je povsem trezni žofer ostal nepoškodovan, nestrokovna ocena škode na vozilu pa znaša okoli 200.000 dinarjev. zevem v neposredni bližini železniškega mostu. Zakaj je prišlo do samomora, krožijo najrazličnejše govorice, ki pa 60 doslej še neutemeljene in tudi nedokazane. SAMOMOR Pretekli potek zvečer so našli ob železniški progi truplo Stani HUD KARAMBOL ZARADI VINJENOSTI V nedeljo je bila na cesti I. reda na Koroški Beli pri Jesenicah hujša prometna nesreča. Dvaindvajsetletni Alojz Robič (rojen na Bledu), ki stalno biva v Celovcu, se je peljal z osebnim avtomobilom proti Jesenicam. Z njim je bil tudi sopotnik, avstrijski državljan Jochann Eieholzer. Na desnem ovinku jo vozilo zaneslo na levo stran cestišča, kjer jeludarilo v obcestni kamen, od tam-pa;se je ,-ivtomobil odbil v 4 m dolgo kam« mnito ograjo dn ko je te zmanj« kajo, je vozilo obležalo a kolesi navzgor tri metre globoko v potoku. V preiskavi so ugotovilL^da sta bila oba potnika močno vinje-jia. Pri karambolu sta bila oba huje poškodovana, saj dma Robič med drugim zlomljenih več reber, Eieholzer pa desno nogo in ima —--ii ■ " ■ •»« '■■■■** -----w™ 4--- —-- - - slave Pintar, delavke, zaposlenoj verjetno tudi počeno lobanjo, oko-»Iskri« v Kranju. Pintarjeva je da na vozilu znaša okoli 1,000.000 naredila samomor, in sicer v Stru-1 dinarjev. ----- Izobraževanje in skrb za kadre sta nalogi, ki morata biti v ospredju vsega dela mladih Radovljičanov v prihodnje V pripravah, ko mladinke in mladinci sestavljajo poročila za letno mladinsko občinsko konferenco V Radovljici, mladi občani ugotavljajo vse več pomanjkljivosti, ki so jih imeli doslej pri svojem del«. Imeli so razne seminarje, vendar mnogo premalo, da bi mladi dobili na njih potrebno znanje, ki bi jih usposobilo v dobre upravljavce, organizatorje ali mladinske aktiviste. Prav zaradi premajhnih sposobnosti, se mladi težko uveljavljajo in podi.ntki, ki jih bodo morali delegati obravnavati na občinski konferenci, niso nič kaj razveseljivi. Čeprav je radovljiška občina , tov Iz 36 mladinskih aktivov, ko-največja po obsegu v našem okra- jlikor jih je na območja občine, ju in ima v mladinsko organiza- Po vseh dosedanjih razpravah cijo vključenih nekaj manj kot in pripravah na letni obračun so 3000 članov (verjetno ni organizi- i mladinke in mladinci v radovlji-rana vsa mladina!), v preteklem ' ški občini prišli tudi do zaključ- delovnem obdobju niso imeli mladinske politične šole. Od kod vr- RADOVLJIŠKA. KOMUNA zeli pri delu, je torej na dlani. Mimo majhnega števila seminarjev ni bilo mladinske politične šole, najpomembnejšega središča, kjer se po vseh ostalih občinah izobražujejo in vzgajajo novi mladi kadri. Ob taksni, ugotovitvi ho razumiljivi tudi naislcdnji podatki: Lani je bilo 1473 vseh mladincev in mladink tudi članov SZDL, letos pa se je to število povečalo na 1643; torej le dobra polovica vseh organiziranih mladih občanov so tudi člani SZDL. Letos je bilo v organizacijo ZK sprejetih 26 mladink in mladincev in s tem je sedaj le 150 mladincev tudi članov ZK. In če zapišemo še, tJa jc v Almiri, Elanu, Gorenjki, Verigi, Suknu, TIO, Iskri in tovarni čipk in vezenin vsega le 36 mladincev in mladink tudi članov delavskih svetov in upravnih odborov, potem smo prav gotovo zapisali tisto, o čemer bi morali mladi radovljiški, občani v prihodnje največ razmišljati in ukrepali. Prav gotovo pa bodo te ugotovitve tudi Osrednji predmet razprav Ta občinski mladinski konferenci, na kaieri bo sodelovalo 80 dolega- ka, da so imeli doslej prešlovilen plenum, v katerem so bili nekateri člani za delo nezainteresirani in da je bilo zaradi neenotnosti, mnogokrat te sprejete naloge težko tudi uresničiti. Prav zaradi tega so sprejeli predlog, naj bi imel plenum v prihodnje namesto dosedanjih 27 članov le 17 članov. Ob zaključku še obvestilo za vse mlade radovljiške ob "ime. Ob'in-ska mladinska konferenca je b!!a ponovno preložena. Mladi se na letnem obračunu ne bodo zbrali že to nedeljo, temveč naslednjo ne-deljo,25. novembra. Pcnovna preložitev je posledica tega, ker je FEBRUARJA PRIČETEK GRADNJE Ni še dolgo toga. ko smo obširneje pisali o preskrbi s kruhom v radovljiški, občini. Ze takrat pa smo omenjali možnost, da bi zadevo skupno rešili radovljiška in jeseniška občina. Po zadnjih podatkih je bil ta predlog tudi. sprejet. Novo pekarno, ki bo lahko zadovoljila potrebe obeh občin, bodo zgradili v Lescah v neposredni bližini silosa »Žito«, Predvidevajo, da bodo vse priprave in načrti dokončno izdelani že v pri-četku prihodnjega leta in da se bodo že februarja lahko lotili (novogradnje. mnogo delegatov zaposlenih in bodo 18. novembra delali na račun praznikov ob dnevu republike. B. f. Posebna komisija proučuje tudi možnosti ZA POSLOVNO ZDRUŽITEV »PLAMENA« IN »VERIGE« Znano je, da že dlje proučujejo možnosti .oziroma koristnost o morebitni združitvi nekaterih stro~ kovnih .služb med radovljiško Al-miro in Suknom iz Zapuž. Pred kratkim pa je svet za gospodarstvo pri ObLO Radovljica imenoval posebno komisijo, ki naj pr°" j uči možnosti za podobno združitev 'tudi Verige iz Lesc in Plamena iz Krope. Bržkone gre v obeh prH merih za dokaj koristni pobudi, ki bi lahko v mnogočem poenostavili proizvodne procese in tudi pocenili izdelke na trgu. Razumljivo je, da jc potrebno zadevo V obeh primerih dobro proučiti m se lotiti združitve nekaterih sl$* šele takrat, ko bo vse dobro pripravljeno. Tako kot bi prehitro ukrepanje lahko škodovalo, pa lahko škoduje tudi neodločnost, če bo takšna združitev utemeljena in lahko da najrazličnejše gospodarske koristi. BOHINJCI SE ŽE PRIPRAVLJAJO Čeprav smo pred kratkim SclG razmišljali o možnosti za u^ ta.no-vitev k<;gljaškega kluba v Polju v Bohinju, vse kaže, da bo do ustanovitve kluba kmalu tudi prišlo. V Boli inju so že ustanovili sedemčlanski iniciativni odbor, M bo pripravil, vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora. Razen tega pa smo zvedeli, da nekateri ljubitelji kegljanja te tudi redno trenirajo in se tako P1'1" pravljajo za naistope, ki naj bi jm imel novi klub takoj ob svoji u-stanovilvi. V novem nadstropju poslopja kranjske pošte bodo upravni prostori Sodobna avtomatska centrala V teh dneh so začeli v Gregorčičevi ulici v Kranju gradili dvonadstropno stavbo, v kalen bo telegrafska in telefonska centrala, glavna avtomatska centrala za gorenjsko omrežje. V njej bosta Po predvidevanjih bo imela telegrafska centrala 40 priključkov - izmed teh 20 za naročniški promet; ostalih 20 telegrafskih linij pa bodo lahko uporabljaha podjetja, ki imajo svoje teleprinterje. Nova telefonska centrala bo imela 1500 priključkov. Gradnja poslopja v uvedbi »Gradisa (finansira pa PTT'podjetje v Kranju) bo veljala 33 mili Jono; 60 milijonov pa bo veljala oprema telegrafske centrale, ki bo začela obratovati verjetno 1. oktobra prihod.jega leta. Za nabavo telegrafske centrale - izdelane na Švedskem - bodo sla sredstva iz kredita pri investicijskem skladu. Medtem Jo sredstva za gradnjo, na-in graditev telefonske con-zagotovljcna. pa je odprto ko kup brale kolikor vnrašanie 250 milijonov, je potrebno za vgraditev sodobne cesti. To bo sedaj avtomatske centrale s 1500 ključki. Ce bo podjetje Kranj kaj kmalu dobilo ta sred- ' potrebam pri-PTT stva, bo lahko ta centrala začela obratovati 1965. leta, v obratnem primeru pa so zna otvoritev za-vleči. Na kranjski pošti imajo sedaj le majhno ročno telegrafsko centralo s 3 priključki, ki jc domala že dotrajala, in telefonsko, ki ima 1000 priključkov. Ko se bo začela uporabljati nova telefonska centrala s 1500 priključki, bodo staro demontirali in z njenimi priključki okrepili telefonske centrale na Jesenicah, v Skofji Loki, v Kranjski gori in morda tudi v Tržiču. »ELEKTROTEHNA« TUDI V KRANJU Okrog 29. novembra bo Kranj dobil še eno trgovino ž elektrotehničnim instalacijskim materialom, gospodinjskimi potreba i nami, radijskimi in televizijskimi aparati itd. To bo poslovalnica ljubljanske »Elcktrolclmc«, ki si preurejuje in adnatira svoje prostore v bivši poslovalnici elektrotehnične trgovine v Prešernovi tretja podobna poslovalnica v Kranju in z njo bo verjetno zadoščeno vsem Kranjčanov. TUDI O CENTRU ZA VZGOJO KADROV hoDvmv U nov^bra. popoln bo v Kranju Kpot wja* odbora okrajne zveze kulturo. Na dnevnem redu bo v glavne* delo posmeznih članov v izvrSncm KRANJSKI G L A S odboru. Okrajna zv eza irna nam* morajo ura Čimprej odpraviti subjektivne napake a-I ni in subjektivni pogoji - ali zu-|ce/letni oddil^JS akTepč^S H-jnanj| in notranji vplivi. Zunanji vzgojo, «POrt * I*teeaciJ* reč toliko dela da Hvni fc! de* a^ni, ker bi bilo 6iccr rjen0 de- o brezuspešno. v*juL?h zvez ta! "J"1" * So***; tcl— vzgoja kTterfh riff3ivkadrov m šco ne« Katcrlh kolektiva«1*50 "zne ugodnosti v obliki xeg^'' Cesta Radovljica—Lipnlca je bila že nekaj let kamen spotike za domačine in za turiste, ki vsako leto v velikem številu radi zaidejo v Kropo. Ze prihodnje leto pa bo tudi omenjena cesta asfaltirana. Letos so že asfaltirali del ceste iz Radovljice do mosta čez Savo In cesto skozi Kamno gorico, z deli pa bodo nadaljevali prihodnjo pomlad. —- Na sliki: Ureditev kanala ob novi asfaltni prevleki Aktivi, političnih organizacij v jeseniški Železarni že nekaj časa razpravljajo o problemih gospodarjenja in iz lolnjevanje proizvodnih nalog za obdobje januar— JESENIŠKI KOVINAR september, V ponedeljek popoldne pa je imel posebno konferenco tudi delavski 6vet, ki so se je udeležila tudi vodstva ekonomskih enot, tehnično vodstvo in drugi. Analiza je pokazala, da so sicer v Železarni zaustavili stagnacijo, ki so jo ugotovili ob obravnavi polletnega gospodarjenja, da pa uspehi še niso zadovoljivi. Ukrepi, ki so jih takrat naredili (tako glede povečanja dohodka štednje, izboljšanja kvalitete itd.) že kažejo uspehe. Toda to so šele prvi koraki, ki zahtevajo nadaljnje napore. Lahko bi namreč še več pri-•šledili, iz.bolj.sali produktivnost in podobno. •Skupna proizvodnja za obdobje devetih mesecev je na ravni predvidevanj, medtem ko je blagovna proizvodnja za 1.6 odstotka pod planom. Predvidevajo, da bodo letni načrt skupne proizvodnje izpolnili, medtem ko bodo v blagovni prn/.vodnji zaostali za dober Odstotek. Načrta ne bodo dosegle ekonomske, enote: visoke peci, va-ljarda 2400, hladna valjarna m ži čarna ter elektrodni oddelek. V primerjavi z lanskim, istim obdobjem so letos povečali realizacijo za skoraj 900 milijonov. Vzporcjena z letošnjo obveznostjo o/.iromu obdobjem januar-septom-ber pa zaostaja za 3.5 odstotka, plan dohodka pa celo za 12,9 odstotka. V tem je tudi osnovna kritičnost gospodarjenja v Železarni. V tem se zlasti srečujejo objektiv- ZAČELI SO IZDAJATI SVOJE GLASILO Da bi svoje člane informirali o vseh novostih in problemih v današnjem družbenem razvoju, se je krajevni odbor SZDL .-Sava- na Jesenicah odločil, da bo izdajal lastno glasilo »Savčan-, katerega prva številka je že izšla te dni, in bo izhajalo trikrat do štirikrat letno. Prva številka je skrbno zbrana in vsebuje zanimive sestavke o delu krajevne organizacije »Sava«, o delu stanovanjske skupnosti »Sava-', o družbeno-po-litični problematiki terena in vlo-gj komunistov ,o delu krajevnega odbora ZB, itd. Glasilo jc naletelo med bravci — to je člani SZDL terena -Sava« na ugoden odmev. p. so: podražitev surovin, podražitev prevoznih stroškov, kar znese skupaj nad 1.375 milijonov dinarjev, ob plafoniranih cenah izdelkov črne metalurgije, 1o ae pravi, da so cene morale ostati na isti ravni; notranji vplivi pa so: višji vzdrževalni, stroški, pomanjkljiva disciplina in podobno. To so vprašanja, ki jih bodo morali temeljito nroueiti v ekonomskih enotah. Predvsem bodo morali odstraniti številne drobne subjektivne napake, ker brez izboljšanja kvalitete; del« ne bodo sposobni izboljšati kvaliteto proizvor'v jn povečati ekonomičnost. Nadalje je razprava pokazala, da bo treba nujno o gospodarjenju in problemih v zvezi s tem razpravljati s celotnim kolektivom in storiti vse. kar se še da, da bodo nalogo družbenega načrta izpolnjen-, j mnenja, da omejitev. Da ""Ml Ci" so Vitvc sv ,„„ Pv< ankete 0 'egresov r:.™-... , . u *eh zdl neekonomski terim sG zdi";"' °dborih w lopoi obrok kcr t* ta \ ,s3kf n lahko dobili stinskem obr-n,, »co. o reffn^l vr ****** buSc pot 1ra,i hi« ;2 w Prav tako je to potrebno glede najgres'za 1^,, Po,rebno tudi B 'porediti. J p nJa Pwvl**Jf* plan v prihodnjem letu. J. P. Tolikšna dejavnost zasluži večjo pozorno«' DPD Svoboda »-Tone Cufar-«' na Jesenicah sprejema vsako leto zahtevnejši in obširnejši program dela. Da bi društvo seznanilo z realizacijo lanskoletnega delovnega programa in osnutkom programa za tekočo sezono tudi ostale družbene organizacije na Jesenicah, je povabilo njihove Ljudska skupščina ! K Slovenije jc že v decembru 1901 sprejela resolucijo 6 vlogi in nalogah gimnazije v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ta resolucija, ki naj bi pomenila osnovo za bistvene spremembe v strukturi gimnazijskega šolanja, uvaja v to vrsto šole novo učno-vzgojno področje, tako imenovano tehnično vzgojo s proizvodnim delom. Pravzaprav je to poseben, nov predmet, čigar osnovni namen bo v term, da gimnazijski pouk bolj približa življenju, še posebej pa ga bo skušal vzporejali s hilrim razvojem tehničnih ved. Prav tehnična vzgoja s proizvodnim delom pa naj bi bila tudi tisto vzgojno področje, kjer naj bi se dijaki praktično seznanjali z vsem, kar je naš eas prinesel novega za zidove proizvodnih podjetij. Resolucija formulira naloge in cilje lega predmeta takole: »Tehnična vzgoja z delom v proizvodnji ... naj navaja učence uporabljati tehnične pridobitve pri delu v proizvodnji In naj jih seznanja /. življenjem v delovnih kolektivih ter z delavskim in družbenim upravljanjem.« 0 tehnični vzgoji na jeseniški gimnaziji Pouk tega predmeta se deli v dva dela: prvo leto se bodo dijaki v tehničnih delavnicah in laboratorijih seznanjali s stroji, z materialom in tudi z osnovami tclmičnega risanja, v drugem in tretjem letniku pa bodo na delovnih mestih spoznavali proizvodni proces in življenje kolektiva. Jasno je, da ta novost v gimnazijskem pouku prinaša s seboj določene nevarnosti, kar pa je razumljivo, saj se gimnazije v vsebini in v organizaciji tega učnega področja ne morejo naslanjati na tradicijo in so tako povsem brez izkušenj. Predvsem je nevarnost v tem, da bi se tehnična vzgoja reducirala na enostavno obrtniško delo s konvencionalnim tehničnim orodjem, kar vsekakor ne bi bilo v skladu t namenom in smislom tega predmeta. Smisel pa je v tem, naj bi dijaki pri tehničnem .pouku spoznavali sodobno raven tehničnih sredstev, to pa na neki višini in v skladu s splošno intelektualno stopnjo gimnazijskega pouka. Na jeseniški gimnaziji je bila že v šolskem letu 1961 '62 formirana komisija, ki naj bi pripravila vse potrebno Za pouk tehnične vzgoje v šolskem letu 1962/63. Tako se je pouk tega predmeta lahko začel že v prvih dneh tekočega šolskega leta. V sporazumu i vodstvom železarskega izobraževalnega centra poteka v delavnicah .metalurško-industrijske šole. Nedvomno je bila taka odločitev komisije najboljša, prvič že zato, ker gimnazija nima lastnih opremljenih delavnic oziroma bi bilo organiziranje takih delavnic v gimnazijskem poslopju zvezano s prevelikimi stroški, drugič tudi zaradi tega, ker dijaki v delavnicah ZIC že prvo leto delajo in živijo v tovarniški atmosferi. Glavno vprašanje pa je bilo, v katerih tehničnih smereh naj bi se dijaki izobraževali. Di-jakovo izbiranje teh smeTi ali samo ene smeri bi postavljalo ko- loge, predvsem pa v danih možnostih močno otežilo organizacijo pouka. Upoštevati je bilo treba tudi dejstvo, da je za jeseniške dijake najbolj smotrno ti6to področje tehnične vzgoje, ki je tesne-povezano z železarsko proizvodnjo, obenem pa daje dijakom dovolj splošne tehnične razgledanosti. Nadalje se je komisija postavila na stališče, da se bodo dekletom (te pa imajo v prvem letniku jeseniške gimnazije večino) vsaj do neke mere prilegala druga tehnična področja kot fantom. Glede na vse to je komisija določila glavne smernice in okvirni program pouka za dekleta in fante posebej, strokovnjaki iz. Železarne pa so sestavili podrobne učne načrte. Središče tehničnega izobraževanja pri fantih naj bi bilo kovi-narstvo, pri dekletih elektrotehnika. Vprašanje učnih moči (poučujejo le inštruktorji iz Železarne) in tudi prostorov jo terjalo misijo pred skoraj nerešljive na- organizacijo pouka v turnusih. To 6C pravi, da ima v prvi tretjini šolskega leta del dijakov tehnično risanje, medtem ko se drugi del v tem času izobražuje v kovinarski stroki( fantje), tretji del 6e seznanja s sodobnimi stroji in aparati. V drugi in tretji tretjini šolskega leta se bodo skupine zamenjale in tako bo vsak dijak prešel vsa navedena področja. Treba pa je poudariti, da jc pouk skupinski in zato že ta na videz majhna pestrost pouka zahteva za 133 dijakov in dijakinj prvega letnika mnogo učnih ur in seveda večje število inštruktorjev. Seveda je način tehnične vzgoje na jeseniški gimnaziji v trm letu le eden Izmed poskusov na tem učno-vzgojnem področju. In še ta poskus bo uspel, kolikor bf T,ač uspel, v precejšnji meri zato, ker jc železarski izobraževalni center razumel začetne težave v zvezi s to novostjo na gimnaziji in do zdaj že mnogo pomagal. Treba bo še stalno razmišljati o novih možnostih za čimbolj uspešno izvajanje tega pouka na gimnaziji in kritično spremljati smiselnost že začetega dela. jože sifrer xlstavniko na zadnjo upravnega odbor« s£ZT jetno je, a resrufen ,*Zl I* niso udeležili. ' da 00 • !2 k.!,ul>Sklh v«*erov * • , " ' 5 r'lmskih voćerov. % • kullu™°-/.abavW 35* I • ™*tavi, 6 gostovanji £ • yan.,e 6 gostovanj • blov bredalavuT ^JZ1* ^^;k4•223^^ovave8Tojc^ • s*niske Svobode. Tolika *tji\ • nost bi .norala S" £ • Pravnikih druz.ber.ln < nizanj vsaj n,ai« „„im«1" družbenin v«aJ tnalo 7»*irt • zakaj društvo ne deluJf • ™*r.v™ Posredoveti. * • £mi Prireditvami kulturo • ffim. Razen dejavnosti po pof^J n.h odsekih, ki študiral S programe, (ansambel n«»**\ Plesov, instrumentalni Pihalni orkester, komorni S likovna sekcija in drug,) ^,.t tudi letošnji osnutek delovr programa društva največjo r0S nest prirejanju klubskih i-i celovečernih kulturno-^%1 ških in kultumo-zabavnih pnwl djtev. Pravilno bi bilo, da bi JJ sprejetjem programa, ki t*> 25 ložen v potrditev na pl'^^. občnem zboru, dale 6voJe pombe o dejavnosti je*^1^-Svobode tudi ostale drutV«*1*^ ganizacije Jesenic, saj bi 6 In-pokazale zainteresiranost ** « boljše delovanje društva. " ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT IRFDV 14. novemnr* pir* mali oglasi • mali oglasi prodam ^ *T*Jam 6 mesecev starega žre-Jeta (kobilico). Franc Snedic, Sp. Duplje 28 4540 Prodam novo trodelno okno brez K*et. Vinko Golmajer, Kovor 20 4594 Prodam kravo, ki bo v kratkem ■Jjttht Janez Meglic, Lom 16, ■g 4603 Prodam 50 zidarskih "opor in B*kaj obrezanega lesa za opaže, j* salonitnih plošč 90x50 cm in ■i zeta vijaJtov. Naslov v oglasnem oddelku 4604 Prodam 160 kg težkega prašiča. Naslov v oglasnem oddelku 4803 Prodam 900 suhih butar. Maslo * oglasnem oddelku 460G Prodam repo. Na«lov v oglas-»•m oddeUcu 4607 Prodam 20 cipres po 1 m visokih. Naslov v ogl. oddelku 4603 Prodam 5 prašičkov po 30 kg MUh. Cerklje 50 4609 Prodam 5 prašičkov in krmilno *«Po. Zalog 66 4610 Prodam 6 tednov stare pujske fei nekaj suhih smrekovih desk. Praprose 1, Podnart 4611 Smrekove deske, novo otroško posteljico s predalom, os z ležaji in skoraj novo moško kole Diamant — prodam 4612 Prodam slamo. Luže 26 4613 Prodam usnjen jopič za motor -poseben kroj. Naslov v oglasnem oddelku 4614 Prodam motor DKV 250 cem, tip 1955. Ogled v nedeljo dopoldne na Jelenovem dvorišču. Naslov v ogl. oddelku 4616 Prodam zazidljivo parcelo ob Smledniški cesti v Cirčah. Naslov v oglasnem oddelku 4616 Prodam osebni avto »Taunus« -M. 12 z radiom in rezervnimi deli. Zasavska 10. Kranj 4617 Otroško posteljico z vložkom prodam. A Terčelj, Stritarjeva 8, Kranj 4613 kupim Kupim dobro ohranjeno diato-nično harmoniko. Martin Koritnik, Poženk 13. Cerklje 4619 Kupim sobo v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod »Gotovina« 1626 Gozdno gospodarstvo Kranj - obrat Tržič bo zaradi zmanjšanja prevozov z režijskimi vozniki izvršilo 17. novembra 1962 licitacijsko odprodajo enega konja Odprodaja se bo začela ob 8. uri v Jelendolu-gozdni obrat Tržič ZAHVALA Ob prerani smrti mojega moža in našega očeta JANEZA ŠOLAR ae zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane vence in cvetje in vsem, ki so nam i/rekli sožalje, ter vsem. ki so na kakršen koli način pomagali in ga spremili na zadnji poti. Tržič, Kranj Žalujoča žena, »in, hčerka In ostalo sorodstvo Kupim emajliran štedilnik. Pod rtča 27, Smlednik 4612 Kupim trofazni števec In močnejši motorski kabel dolg 15 do 20 metrov. Pogačnik, Dobro polje 6, Brezje 4622 Kupim več oken za tople grede Zbilje 4, Smlednik 4623 Kupim nad 10 tednov brejo svi njo. Naslov v oglasnem oddelku 4624 ostalo Iščem inštruktorja matematike za 3. razred gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku 4561 Mlajši upokojenki nudimo sobo s celotno oskrbo za delno pomoč v majhnem gospodinjstvu. V po-štev pridejo poštene osebe, ki ljubijo čistočo. Ostalo po dogovoru. Oglasiti se pri M. Kosak, Medvode 116, novi bloki 4562 Lepo, čisto in opremljeno sobo dam brezplačno ženski, ki bi bila obenem varuhinja hiše. Naslov v oglasnem oddelku 4563 Koča na KriSki gori bo med prazniki redno oskrbovana. Rezervacije pošljite na naslov: Rudi Ha-bicht. Golnik 4564 Sole in ustanove obveščamo, da lahko dobijo kočo med šolskimi počitnicami v uporabo. Obračajte V kratkem presledku dva naslova prvaka JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk z dne 10. novembra 1962. Srečke so zadelo s končnicami dobitek din 20 600 90 1.000 440 4.000 09430 60.000 262D0 61.000 41260 80.000 82240 40.000 434560 600.000 592160 2,000.000 01 1.000 71 600 41 2.000 51 1.000 28231 40.000 29071 80.600 33741 62.000 55731 80.00 72451 41.000 94711 60.00(1 407841 402.000 72 600 52472 30.600 53 600 63 800 033 4.000 97D13 00.000 181003 ioo.ooo | 4 400 • 9844 20.400 06854 G0.400 31304 80.400 41364 60.400 59654 100.400 60814 80.400 60864 80.400 71224 40.4OO II 600 95 800 Mttfl 40.000 17929 80.000 ■' 60955 40.000 76 800 23406 flOJOO 66816 80.000 85976 80.800 90876 200 800 060406 400 000 370956 1,000.000 77 600 1337 20.000 71077 80.600 83487 60.000 87867 100.000 105837 600.000 96 800 248 8.000 408 10.000 02638 40.000 55328 60.000 9 400 26019 40.400 85899 40.400 009119 400.000 145509 5,000.400 Kranjski kegljači močnejši v borbenih igrah na republiškem in državnem prvenstvu Čeprav 6e bo glavna sezona za kegljanje šele pričela, smo imeli prav zadnje dni več kegljaških prireditev, in to za člane, člaitke, mladince in starejšo člane, kate- se na upravo Planinskega društva Križe, tel. 217 4565 Ušla mi je ovca. Kdor kaj ve, naj mi sporoči. Branko Finžgar, Pot na Jošta 32, StražišČe 4566 Podpisani S. J. iz BritoJa pre-klicujem obrekljive besede, ki sem jih govoril o Francu Marku tu, Kranj, Trojarjeva 8 4567 Našel sem ogrlico za kinom Center. Naslov v oglasnem oddelku 4568 objave K A Z P I S Uprava OE pošte Kranj 1 razpisuje delovno mesto ŠOFERJA C KATEGORIJE. Interesenti naj se prijavijo na naslov komisiji za odpovedovanje in sprejem delavcev pri osnovni PTT enoti. Kranj. Uprava OE Kranj Gibanje prebivavstva V TR2ICU Poročili so se: Anton Bergrr. delavec in Jožefa Bida, gospodinja; Stanislav Svegelj, vratar in nja; Marija Oranič, gospodinja. Frančiška Zohar. servirka. Rojen je bil: Drago Meglic. Umrli so: Kristina Janežič, gospodin'a: Janez Šolar, upokojenec; Katarina Peternelj, gospod i- Psnelng kavarna Evropa v Kranju je odprta vsak dan, razen ob torkih od 20. do 3. ure. Igra ansambel Sani. rili so n<- razen Kranjčanov udeležili tudi številni predstavniki ostalih kegljaških klubov z Gorenjskega. Med vsemi so imeli tudi tokrat največ uspeha člani kranjskega »Triglava", ki ko v presledku (štirinajstih dni osvojili kar dva naslova prvaka. Najprej so pred štirinajstimi dnevi osvojili v Ljubljani naslov republiškega prvaka v borbenih igrah s 1357 podrtimi keglji pred ljubljanskim Gradisom 1330 (ostali klubi z Gorenjskega so zaaedli naslednja mesta: 4 Jesenice 1302, 13. Bled. 1187. 17. Ljubelj 1158). Preteklo nedeljo pa je bilo v Zagrebu državno prvenstvo v borbenih igrah, ki so se ga udeležili tudi Kranjčani in Jeseničani. Tudi na državnem prvenstvu so kegljači Triglava i/. Kranja prepričljivo osvojili naslov državnega prvaka, čeprav je bila konkurenca zelo huda. Kranjčani so podrli 1359 kegljev, drugi pa je bil zagrebški Medveščak s 1344 podrtimi keglji, medtem ko so Jceenicc osvojile peto mesto s 130^ podrtimi keglji. - F. Zanimivi športni dnevi Športna komisija pri AMD Sk. Loka je ob zaključku letošnje sezone priredila ocenjevalno vožnjo avtomobilistov in motoristov na progi Sk. Loka — Turjak. Prireditev je bila društvenega značaja s točno predpisanim časom prihoda na kontrolno mpsto v Škofljici. Prvi so prispeli na cilj avtomobilisti, ki so se uvrstili takole: 1. Jože Hauptmah s 455 kazenskimi točkami, 1 Slavko Lampi« 565, 3. Jane/. Križaj 648 itd. - Motoristi pa so se zvrstili v tnadlednjem zaporedju: 1. Rudi Veber 1050 kazenskih točk. 2. Franc Bašelj 2500. 3. Ludvik Canjko 1105 itd. Razen starejših članov so .se med Ncboj pomerili, tudi mladinci, pionirji in cicibuntkl. Mladinci so imeli 6 kolesi ocenjevalno vožnjo, ki je potekala od loške šole do Zabnice. N;i poti no morali rešiti vse prometne znake, predpisan pa so imeli tudi tu« prihoda na cilj. Med mlajšimi mladinci v k, veze pot Savskega drevoreda \ cestiščem Zlato polic. Toda W neka, dneh ,e nek: spak $Pet L kvant popravljeno. Ce bi \j ^ M v roke, bi se slabo počuti r\ mojih bodicah.' • In tokrat še eno z Jesem'keu h imeh občutka Zapostavljen Gostnce .Pr, Ko,vču* na r...^ niku ,e na lep- prometni točk': k vedno močno obiskan goSti'n& lokal, toda nikakor se m mon znebiti tudi imena »pajzeh Tjr, »laskavo* ime pa jc ««pra^„v ocm *^alon* se z ureJertos'-jo in čistočo ne moreta pottašat- V »salonu* s staro opremo, izrablc-nim podom in nečistim: prt:' celo menza za tamkajšnje abortirane delavce! Rad bi videl, da' li tamkaj dobil pri kosilu refeni'sh sanitarne inšpektorje. Prav z 2J. dnvoljstvom bi jim zaželel: »Ookti tek*. Pa do prihodnji! na sviden't vaš Bodic ar*