GORENJSKA - Štafeta mladosti je v sredo popoldne prispela na Gorenjsko. Najprej so se nosilci štafete po prihodu z Vršiča za krajši čas zaustavili na prisrčnem sprejemu v Kranjski gori. Slovesen sprejem je bil tudi na Trgu revolucije v Kranju. Tuje zbranim spregovorila predsednica medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko Alenka Markovič. (-jg) - Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 34 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jetenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka i* Trti* - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCIA Kranj, petek, 5. 5. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot pol tednik, od januarja 1800 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltedni k ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Štafeta mladosti na Gorenjskem Tito, radi te imamo! GORENJSKA - Veselje, razigranost, radost, ponos in ljubezen do našega ljubljenega predsednika Tita, vse to je bilo mogo-& v sredo popoldne razbrati s tisoč in tisoč nasmejanih obrazov pionirjev, mladih, vojakov, delavcev, kmetov, prebivalcev Gorenjske, ko so sprejemali, pozdravljali in nosili štafetno palico s toplimi pozdravi in najlep-foni željami tovarišu Titu za njegov iesrinosemdeseti rojstni gov dan. štafeto mladosti so mladi Gorenjci sprejeli od svojih vrstnikov s Primorske v sredo zgodaj popoldne na zasneženem Vršiču. Od tu so jo smučarji in planinci P° vrSiakih strminah ponesli proti v soncu se kopajoči Kranj-gori. Malo pred štirinajsto ur° »o Kranjskogorci in številni turisti, ki so tu na oddihu, no-sdce štafetne palice že pozdravili P/ed hotelom Prisank. Učenci domače osnovne šole so pripra-nti prisrčen kulturni program. Cez nekaj minut so štafeto po-TOvili v Mojstrani. Tu se je zvezni štafeti pridružila tudi šta- feta, ki so jo alpinisti, planinci in gorski reševalci prinesli z vrha Triglava. S slovesnega sprejema štafete so vsi navzoči poslali predsedniku Titu najlepše pozdrave. Železarske Jesenice so nosilce štafetne palice pričakale še posebno navdušeno. Ob poti se je zbralo na stotine pionirjev, mladih, železarjev .. . Pred jeseniškim gledališčem je bilo največ mladih. Tu so na krajši slovesnosti prav vsi obljubili, da bodo trdno hodili po poti, ki jo je začrtala komunistična partija s tovarišem Titom na čelu. Od tu je štafetno palico ob zvokih godbe železarjev ponesel naprej po Gorenjski brigadir, ki je, tako je dejala ob sprejemu štafete ena od mladink, že obiskoval šolo samoupravljanja ter bratstva in enotnosti. Prisrčni sprejemi so se potem drug za drugim vrstili ob poti štafete. V Žirovnici, Lescah, Radovljici, Begunjah, Tržiču ... Po mnogih krajih so se zvezni priključile šc lokalne štafete s pozdravi Titu od prebivalcev vasi ... „„ainoie - K praznovanju letoSnjega t. maja je Peko zgradil novo P"*™*3* Peko ki je zgradila in predala namenu novo opevala tudi tržiška tovarna Pe*o « J^M^ ^ ^ ^ pro8toroV ~jy*J?wno in upravno ^^}8\^spremljajoči objekti, je grajeno izredno tudi obrat družbene P^hra^%r^J[tvij{) i nove prostor, je Peko pridobil funkcionalno in sodobno. * P™ fanJv ,„ pttHt,dobitev proizvodnje, (jk) -• »tari stavbi novo možnost za /;<««-i j t foto: F. Perdan in tudi najmanjših gorenjskih zaselkov. V Kranju je praznično vzdušje, ki ga je bilo čutiti že vso sredino popoldne, doseglo višek malo pred devetnajsto uro. Takrat so namreč na Trg revolucije pritekli nosilci štafete mladosti. Veliko bi ti radi povedali, pravijo Kranjčani, tako kot enoglasno vsi Gorenjci, v svojem pozdravnem pismu, a raje ne izgubljamo besed. Zato naj rečemo le to: Tito, radi te imam«. V Škofjo Loko je štafeta mladosti prispela že v trdi temi. Tu sta jo v imenu vseh prebivalcev škofjeloške občine, številnih prebivalcev, ki so se zbrali na sprejemu na Mestnem trgu, pozdravila predsednik občinske konference ZSMS Lojze Bogataj ter sekretar komiteja občinske konference ZK Marjan Gantar in ji zaželela srečno pot. Štafeta je prenočila v domu ZB v Škofji Loki, včeraj zjutraj pa so jo Ško-fjeločani predali v Medvodah Ljubljančanom. i J tt 1»J. le $ na, 1 m © 'št a n ic a Slavko Malgajje skupaj z delavcema SGP Gradbinec vzidal temeljni kamen za novo šolo na Planini. - Foto: F. Perdan Temeljni kamen za novo šolo na Planini Pred dnevom Osvobodilne fronte, 26 aprila, so na Planini pri Kranju vzidali temeljni kamen za novo osnovno šolo in s tem začeli izpolnjevati se en del programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih, za katerega so se pred tremi leti odločili delavci vseh temeljnih organizacij v kranjski občini in se s tem že tretjič odločili zbirati denar za gradnjo šol in vrtcev. Predsednik občinske konference SZDL Slavko Malgaj, ki je spregovoril ob tem slovesnem dogodku, je med drugim povedal, da je bil do sedaj zgrajen vrtee v Preddvoru, šolski igrišči pri osnovnih šolah Pre-doslje in Besnica, obnovljen je bil dom Partizana v Stražišču, telefonska centrala v Vogljah in Trbojah, vrtec na Planini, gradnja osnovne šole na Primskovem pa je v IV. gradbeni fazi. Za osnovno šolo na Planini je pripravljena vsa dokumentacija. Poziv Gorenjcem, ki so bili izgnani v Srbijo Listina o pobratenju z občinami SR Srbije, v katerih so leta 1941 dobili drugi dom izgnanci iz Slovenije, določa, da vsake štiri leta slovenski izgnanci obiščejo svoje nepozabne gostitelje. Zato naj bo letošnji vlak mogočna manifestacija bratstva in enotnosti, ki naj še bolj utrdi bratske vezi med vašimi narodi. Vlak bratstva in enotnosti bo odpeljal iz Slovenije 11. oktobra 1978, povratekpa bo 15. oktobra 1978. Pozivamo vse izgnance, da najkasneje do 10. junija 1978 prijavijo svojo udeležbo na sedežu občinske konference SZDL. Pravico do prijave imajo vsi izgnanci v Srbijo in njihovi najožji družinski člani (otroci), ne glede v kateri občini živijo. Soudeležba na člana — udeleženca je 200 din. Izgnanci naj se prijavijo ne glede na to, ali so sprejeli kakršnokoli vabilo od svojih gostiteljev. Vse druge informacije bodo izgnanci dobili sproti na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL. Odbori za vlak bratstva in enotnosti Gorenjske pri OK SZDL izdano je gradbeno dovoljenje in pretekli teden je bil vzidan temeljni kamen. Načrte za šolo je izdelalo Projektivno podjetje Kranj, odgovorni projektant je ing. arh. Roman Zaletel. Zgradilo pa jo bo SGP Gradbinec. Nova šola bo imela nad 8.000 kvadratnih metrov površine in sicer bo za pouk namenjenih 5666 metrov, 2.J84 metrov pa bo dvoran. V novi šoli bo 12 učilnic za razredni pouk, 12 učilnic za kabinetni pouk, skupinska predavalnica za 90 učencev, večnamenski prostor, telovadnica (16 X :M) metrov), bazen (b' X 12 metrov), manjši rekreativni prostor, ambulanta, kuhinja za 1000 obrokov, stanovanje hišnika, zaklonišče in športna dvorana, ki se bo lahko predelila v tri manjše, tribuna za gledalce s 500 sedeži in 200 stojišči, garderobe itd. Nova šola bo vključevala okoli 800 učencev, sedanja osnovna šola Stane Žagar pa bi še vedno imela okoli 700 učencev. Kot je poudaril Slavko Malgaj, pomeni nova šola nov korak k boljši kvaliteti pouka in ustvarjanju enakih pogojev za šolanje za vse učence. Ob primernih kadrovskih rešitvah bodo na novi šoli lahko uvedli »udi celodnevno šolo, ki bi seveda pomenila največji napredek predvsem zaradi hitro nastajajočega novega naselja in različne socialne in kulturne strukture prebivalstva. L. Bogataj 3. mednarodni sejem kranj malega gospodarstva 8.-15.5.78 ugodni nakupi biaga široke potrošnje po sejemskih cenah Razstava umetne ob'ti strojev orodja in repromaten.ila *a malo gospodarstvo Naročnik: Podelitev priznanj OF Ob obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bila v veliki dvorani skupščine SR Slovenije v Ljubljani slavnostna seja republiške konference SZDL. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je posebej naglasil dve posebnosti letošnjega praznovanja obletnice ustanovitve OF. To sta 35-letnica zbora aktivistov OF na Pugledu ter 25-letnica smrti revolucionarja Borisa Kidriča. Pred sednik RK SZDL Mitja Ribičič pa je devetnajstim posameznikom in Primorskemu dnevniku podelil letošnja republiška priznanja OF. Uspešno delo kongresov Pred prvomajskimi prazniki so se po izredno uspešnem in plodnem delu končali kongresi hrvaških, črnogorskih in makedonskih komunistov ter konferenca ZK avtonomne pokrajine Vojvodine. Na kongrese pa se v teh dneh pripravljajo v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Svojo konferenco bodo imeli tudi člani Z K s Kosova. Po poteh spominov V Ljubljani so se že začele prireditve »Po poteh parti-za nske Ljublja ne*. Spom in na ustanovitev OF ter na pomembne mejnike v naši zgodovini je na pohodu »Po po teh tovarištva in spominov« med drugim že počastilo tudi 21.259 ljubljanskih pionirjev. Prireditve se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. Darilo republike Hrvatske V Bovcu so položili temeljni kamen za novo šolo, ki jo bodo poimenovali po pisatelju, akademiku in revolucionarju Vladimirju Nazorju. Polovico sredstev za gradnjo nove osnovne šole so solidarnostno prispevali prebivalci SR Hrvatske kot pomoč ob potresu prizadetemu prebivalstvu v Posočju. Nova term oelek tra rna Tik pred praznikom dela so v Šoštanju slovesno odprli novo termoelektrarno Šoštanj IV z močjo 335 MW. Na osrednji slovenski prosta -vi v počastitev !. maja je govoril predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije inž. Andrej Marine. Poudaril je velik pomen nove pridobitve ter vseh 39 novih elektroenergetskih objektov, ki smo jih dobili ob prazniku ter spregovoril o nadaljnjih nalogah na tem področju. Tito na Brionih Predsednik republike Josip Broz-Tito je s svojimi sodelavci praznik dela dočakal na Brionih. Drugi praznični dan pa se je z ladjo Galeb podal na krajše križarjenje ob istrski obali ter se pozdravil in srečal s predstavniki občine Rovinj. Nova republiška vodstva V preteklih dneh so bila po širokih posvetih in uskladiti t stališč vseh družbenopolitič nih organizacij na sejah vseh zborov skupščin SR Hrvat ske, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Makedonije izvoljena nova republiška rod stva. Setev v zamudi Vreme spomladanski se tri ni niti malo naklonjeno. Po gosto deževje ves Čas moti dela na poljih in prekinja se-*ev. Predvsem kritično je s sladkorno peso in koruzo, sončnic pa bo kot kaže do ....... Podeljeni srebrni znaki sindikata Ob prazniku dela, 1. maju, so tudi po vseh gorenjskih občinah najpri-zadevnejšim in najbolj požrtvovalnim sindikalnim delavcem ter najboljšim osnovnim organizacijam sindikata podelili srebrne znake sindikata. Na Jesenicah je srebrne znake sindikata prejelo deset posameznikov in pet osnovnih organizacij. To so Janko Burnik, Karel Bohinc, Jože Frece, Janez Frelih, Cveta Hribar, Franc Mertelj, Franc Pogačnik, Marjan Pavlovčič, Jelena Stana in Ciril Šoberl ter osnovne organizacije sindikata Železarna — TOZD blu-ming-štekl. Železarna - TOZD hladna valjarna. Železarna — TOZD plavž, postaja mejne milice ter železniška postaja Jesenice. V nedeljo pohod na Blegoš Škofja Loka - Telesnokul-turna skupnost Škofja Loka in planinska društva Sovodenj. Žiri in Gorenja vas bodo priredili v nedeljo. 7. maja. ob vsakem vremenu tradicionalni pohod na Blegoš (|.")6M metrov) v |K>častitev 9. maja. dneva /niage. Ponudniki bodo odšli ob osmih zjutraj i/. Javori j nad Poljanami, na Blegoš pa je mogoče priti tudi iz Hota-velj. Železnikov in Cmega vrha nad Novaki. Ob 11. uri bo pri postojanki na Blegošu proslava. Vsak udeleženec bo prejel na cilju pohoda izkaznico. Podeljene pa bodo tudi bronaste, srebrne in zlate značke (dvakratni, štirikratni in šestkratni pohod) ter posebne plakete za desetkratni pohod. Ponudnike bodo vodili vodniki društev iz škofjeloške občine. Prenoči«««'- na Blegošu ne lMl. Na dan pohoda bo na voljo čaj. brano pa mora vitak udeleženec prinesti > seboj. Organizatorji priporočalo primerno obute* in obleko |k Drago Rozman — predsednik občinske konference SZDL Radovljica Radovljica - Franc Jere, pred sednik občinske konference SZDK Radovljica je na eni zadnjih sej predsedstva občinske konference SZDL Radovljica zaradi upokojitve zaprosil predsedstvo za razrešitev profesionalne funkcije predsedniku občinske konference. Po kandidacij« skih postopkih v krajevnih konfe rencab SZDL so kadrovske komisije predlagale občinski konferenci SZDL, da izvoli za novega predsed nika občinske konference Dragota Rozmana. Obenem so na minuli Meji konference potrdili za sekretarja občinske konference Jožeta Meršola. dosedanjega vodjo TOZD orodjarna, v Verigi Lesce. ;{()-letni Drago Rozman i/. Radovljice je bil od leta 1875 sekretar ob črnske konference SZDL, pred tem pa je bil sekretar občinskih odborov sindikata in neprofesionalni predsednik občinske konference zveze mladin« v Radovljici. Poleg teh na log je opravljal še vrsto drugih pomembnih dojžnosti V občinski skupščini, v teritorialni obrambi, v ZK, zvezi rezervnih vojaških starešin in drugod * „_________________UUU Dobitniki priznanj v kranjski občini so Daniela Babnik, Ivan Bernik, Franc Dražumerič, Matevž Krt, Jože Likar, Ivan Petrič, Marija Pintar, Marija Rodič, Jakob Šinik. Franc Smuc, Mara Taler ter Marta Tepina in osnovne organizacije sindikata Inštitut za TBC Golnik, Merkur — TOZD prodaja na debelo Kranj ter Alpetour - TOZD remont Kranj. Radovljiških dobitnikov srebrnih znakov je šestnajst: Bogo Dobnikar, Janez Kovačič, Gašper Kordež, Jože Kapus, Slavko Lipuš, Lovro Markovič, Janez Mencinger, Julij Novak, Janez Pristavec, Berti Pogorelec, Milan Pazlar, Metka Rutar-Piber, Pavel Triplat, Mira Vidic, Janko Zorjan in Ana Teran. Priznanja v škofjeloški občini so prejeli Sandi Bartol, Urban Dolenc, Ivan Dolinar, Ljudmila Justin, Vanja Kokalj, Anton Okorn, Stane Potočnik in Peter Veršič ter konferenca osnovnih organizacij sindikata Jelovica in osnovna organizacija sindikata PTT Škofja Loka. V Tržiču pa so srebrne znake prejeli Janez Brzin, Jože Cotič, Milica Koselj, Polde Hribar ter Riko Primožič in osnovna organizacija sindikata iz Obrtnega podjetja Tržič. -jg Franc Kobentar — sekretar komiteja občinske konference ZKS Jesenice Jesenice - Zaradi odhoda sekretarke komiteja občinske konference ZKS Jesenice Marije Zupančič-Vi čar na drugo delovno dolžnost, jo komite občinske konference ZKS Jesenice razpravljal o možnih kandidatih za novega sekretarja komiteja in med predlogi kadrovske komisije potrdil kandidaturo Franceta Kobentar ja za sekretarja komiteja. O tem predlogu so razpravljale tudi osnovne organizacije zveze komunistov in se z njim strinjale. Franc- Kobentar je član zveze komunistov od junija 1948. leta in je vse obdobje aktiven družbenopolitičen delavec. Bil je sekretar komi teja v železarni Jesenice, član CK ZKS, predsednik delavskega sveta železarne, predsednik tovarniške organizacije sindikata železarne, opravljal pa je vrsto drugih nalog v občinskem vodstvu ZK. v sindikatu, V občinski skupščini in društvih Zdaj je bil predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice, obenem pa tudi član zveznega odbora sindikata delavcev rudarstva in črne metalurgije, član republiškega odbora sindikatov kovinske indu strije in član republiškega svct;i /v »ve sindikatov I) S. Kranj - Osrednja proslava v počastitev dneva OF in praznika kranjsko občino je bila v sredo, 26. aprila, ob 18. uri v dvorani kina Cenfer Kranju. O pomenu praznikov, 27. aprila in 1. maja, je zbranim spregoix>r-sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Jože Kavčič. Na pravdan * najprizadevnejšim občanom kranjske občine podelili tudi odlikovanja prte sednika republike, priznanja OF ter srebrne znake sindikata. V kulturnem programu pa so se obiskovalcem proslave predstavili gostje — člani RKi: Pelagič iz Banja luke. (-jg) - Foto: F. Perdan ŠKOFJA LOKA Danes ob 13. uri bo v Škof ji Loki posvetovanje o reorganizaciji kraj skupnosti Škofja Loka in prilagajanju družbenopolitičnih organizacij organiziranosti le-te. Posvetovanje sklicuje občinska konferenca ZK. včeraj pa je bila v Škofji Loki problemska konferenca o uresniči programa samoprispevka v škofjeloški krajevni skupnosti. -J* TRŽIČ Včeraj je bila v Tržiču seja, ki jo je sklicala občinska konferenca SZDL udeležili pa so se je predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL * krajevnih skupnostih. Na seji je bilo govora o zadnje« i> Piirl/ini^ii n nrinrjivi ttrmlizp n zflHniih v>nK» vodje delegacij v seminarju SZDL rajevnui snupuusuu. ±-*a acji jc uuv guvura o zadnji Portorožu, o pripravi analize o zadnjih volitvah ia 1 izobraževanju delegatov..Udeleženci sestanka so razpravljali tudi o priprav« na volitve v krajevnih skupnostih Škofja Loka - V sredo, 26. aprila, so v prostorih delovne <>rgani2acmie & v Škofji Loki obletnico ustanovitve OF in praznik dela na osrednjior& za občino Škofja Loka počastili tudi prebivalci škofjeloške občine. SJai*<* govornik na srečanju delovnih ljudi je bil predsednik občinske- snAtf* SZDL Škofja Loka Jože Šubic, v kulturnem programu pa so nasto&t&gi& orkester iz Sk. Loke, Gorenjevaški oktet ter recitatorji iz Seširja. AosA* nosti so podeli/i tudi srebrne znake sindikata in priznanja OF. /Vcjs/oj^ bili tudi v Zireh ter Železnikih, (jg) — Foto: J. Z. Delovna skupnost Skupnih Služb Skupnosti TOZD PO Elektro Gorenjska Kranj, Cesta JLA 6/III vabi k sodelovanju dela v ca (ko) za opravljanje naslednje delovne naloge: vodenje evidence o plačevanju investicij Za opravljanje teh nalog se zahteva ekonomska srednja šola ter 2 leti praks«> na podobnih opravilih. Delovno razmerje se sklepa za določen čas (nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta). Prijave poAljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Skupne službe Skupnosti TOZD PO Elektro Gorenjska Kranj, Cesta JU •/III, kjer lahko dobite se ostale informacije. X Remont gradnje Žiri Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje po 85. členu statuta dela in naloge: individualnega poslovodnega organa — direktorja Pogoji: - da je državljan SFRJ in izpolnimo splošne pogoje določen.- z zakoni in družbenim dogovorom, - ima višjo ah srednjo izobrazbo gradbene ali druge ustrezne (komunalne) smeri m nad 3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov 0ZD Remont gradnje Ziri, komisiji za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu. Razpis velja do zasedbe delovnega mestu. Revolucionarna tradicija »pelagićevcev« »Naša partija ima v Banjaluki dva zvesta sinova: Pelagiča in Borca; eden hrani duh in zavest delavskega razreda, drugi telo. Oba sta vezana z isto krvjo in drug brez drugega ne moreta« S temi besedami je rojak Pava o Kadan opisal Delavsko kulturno umetniško društvo Pelagić in Delavsko športno društvo Borac i/ Banja»luke. Društvi, katerih dejavnost presega pol stoletja, sta odigrali važno vlogo pri krepitvi delavske zavesti med obema vojnama ter bili oporišče dela komunistične partije v Bosanski krajini. Ob dnevu OF je bilo Delavsko kulturno umetniško društvo Pelagić v gosteh pri ZKPO v Kranju. Nastopili so na več prireditvah v počastitev naših praznikov. >2e ustanovitev obeh društev je tesno povezana z razvojem delavskega gibanja v Banja Wu»« je povedal sekretar društva Pdajpc* Ljubiša Kistič, ki se je ljubeznivo odzval prošnji za kratek klepet o njihovem delu. »V obeh so se povezali mladi delavci in intelektualci in takoj sta postali oporišče partije v Bosanski krajini. V svojih programih so delavci iz Banja-luke na prireditvah, društva Pelagić dokazovali, da je edino delavski razred spodoben, da se postavi na čelo anti-fašistične borbe. Svojega dela *ti*o omejevali le na svoje me-*to, temveč so pod vodstvom Teden RK - od 7. do 14. maja Letos praznujejo po svetu že Petdeseto leto 8. maj kot mednarodni dan Rdečega, križa. Pri nas n? ta dan vežemo tudi teden RK, *i je vsakič namenjen najaktualnejšim nalogam te humanitarne organizacije. Letos je teden vezan na po-raembno obletnico: na 25-letnico krvodajalstva v organizaciji Kde-frfcfr križa Slovenije. Osrednja počastitev tega jubileja bo danes, YPetek, ob 18. uri v ljubljanski Operi, občinske proslave pa se P°do zvrstile še v maju in v juniju verjetno okoli 4. junija dneva krvodajalcev, in tudi kasneje. Sicer pa je posebna pozornost kiošnjega tedna RK namenjena *P"ejemanju pionirjev prvih razredov osnovnih šol v mlade člane BK in pionirje višjih razredov v MOstvo RK, enaka pozornost pa j* namenjena tudi ustanavljanju n(>vih aktivov RK v organizacijah združenega dela. Teden RK j* primerna priložnost, da se mlade člane in ostale motivira za razne delovne akcije v krajevnih skupnostih, šolah in drugod: gre rudi za formiranje sedmih brigad KKS, razen tega pa tudi za varavo okolja in seveda tudi za var-4v<> solidarnostnih akcij, ki sicer potekajo tudi preko vsega leta: zbiranje papirja in rabljenih oblačil, obutve in posteljnine sta k dve od vrste akcij, kjer solidarno sodelujejo delovni ljudje in občani. Solidarnost pa se seveda Mko izraža tudi na druge načine, tud* z zbiranjem finančnih sredstev, kar je običajno za teden RK. V tem tednu bodo naprodaj znamke RK. vrednostni lističi, nalepnice. boni, značke. Ufanje prostovoljnih prispevkov in drugo. komunistične partije in v sodelovanju z delavci in komunisti iz drugih mest organizirali vrsto turnej, ki so se vse po vrsti pretvarjale v manifestacije proti mračnjaštvu in v poziv v borbo za resnično svobodo in demokracijo. LK Drvarju, Prijedoru, Ljubiji, Bihaču, Jajcu, Tesliču in povsod kjer so gostovali, so programi društva naleteli na navdušenje delavcev in drugih naprednjakov in na srd in ogorčenje oblastnikov. Zato je vse turneje »Pelagiča« spremljala žandarmerija, ustavljala je vlake, s katerimi so potovali, in zapirala »pelagičevce«, vendar poslanstva društva ni mogla za-treti. Prav zato ni naključje, da so bili »pelagičevci« v prvih vrstah partizanskih enot. Kar 50 jih je padlo, 7 pa jih je bilo proglašenih za narodne heroje. In zato je zlasti jubilej »Pelagiča« tudi jubilej delavskega gibanja v Bosanski Krajini.« »In danes?« »Danes naše društvo dostojno sledi tradicijam predvojnih članov saj vključuje več kot 500 aktivnih članov: delavce, študente, dijake, gospodinje, kmete in upokojence. Imamo pevski zbor. folklorni ansambel, glasbene, likovne in druge sekcije. Nastopamo po Bosanski krajini, poleti vsako leto po Istri in na raznih manifestacijah folklore. Prav sedaj je pred nami velika turneja po Bosanski krajini — imenujemo jo Pelagićeva turneja. Obiskali bomo vse kraje, kjer je Pelagić pred vojno deloval. Turnejo pripravljamo v sodelovanju s tamkajšnjimi umetniškimi društvi, s katerimi dobro sodelujemo.« »Kje še nastopate?« »Vsako leto gostujemo tudi na Češkem, v Avstriji in Poljskem, večkrat smo bili tudi na obisku pri naših rojakih v Zahodni Nemčiji. V Sloveniji pa smo že gostovali v Celju, na Bledu in v Kranju. Kranj in Banjaluka sta prijateljski mesti in zato je-naše sodelovanje še bolj tesno in smo bili povabila, naj vas obiščemo ob prazniku OF, še toliko bolj veseli. Povsod, kjer smo v teh dveh dneh bili, smo bili lepo sprejeti. Pogovarjali smo se tudi o bodočem sodelovanju, ki bo potekalo prek našega društva in interesne skupnosti za kulturo v Banja ^ luki in vašo organizacijo kulturnih društev. Ob sedanjem obisku smo se posebno dobro spoznali s folklorno skupino Sava, s katero smo pripravili tudi nekaj« skupnih nastopov. L. Bogataj Kjerkoli ho nastopali, so člani kulturno umetniškega društva »Pelugu« iz Banjaluke navdušili gledalce in poslušalce. — Foto: F. Perdan 30 let Splošne bolnice Jesenice Jesenice — V četrtek, KJ. aprila, je bila na Jesenicah prva seja novoizvoljenega delavskega sveta Splošne bolnice Jesenice, na kateri so bili tudi člani dosedanjega delavskega sveta ter ostali člani dosedanjih in novoizvoljenih članov samoupravnih organov v tem delovnem kolektivu. Najprej so poslušali poročila predsednikov o delu v zadnjem mandatnem obdobju in za presednico delavskega sveta so ponovno izvolili Olgo Osredkar. Seja je bila še poseb- Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo cesta II / 319 na odseku Preddvor -Kokra v času od 8. maja 1978 do 12. maja 1978 in od 15. maja 1978 do 18. maja 1978 v dnevnem času od 8. ure zjutraj do 15. ure popoldan zaprta za ves promet zaradi asfaltiranja v celotni širini vozišča. OBVOZA NI! Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da asfaltiranje celotnega vozišča naenkrat ni možno izvajati brez popolne zapore ceste. no slovesna, saj je 11. aprila minilo {() let, odkar so v bolnici začeli z delom in so petim delavcem, ki delajo v bolnici od ustanovitve, izročili tudi šopke rož, potem pa je spregovoril direktor bolnice dr. France Andolj-šek. I. aprila leta 1940 so delavci Slo-grada zaceli s pripravljalnimi deli za gradnjo, II. aprila leta 1948 pa so v bolnic-i začeli z delom. Prvotni načrt je prevideval 120 postelj, po spremembah med vojno pa se je število povečalo na 180, sedaj pa imajo v bolnici .'100 postelj. Ob gradnji in v prvih letih je bolnica veljala za najbolj sodobno v Sloveniji in tedaj sta v bolnici delala 2 specialista. Zdaj jih je 20, poleg tega pa še 22 specializantov. Pred tremi desetletji je za bolnike skrbelo 20 sester in U strežnic, danes pa 172 sester in 105 strežnic. Leta 1948 se je v bolnici zdravilo 2087 bolnikov, lani 11.885, pred tremi desetletji so imeli 26.000 oskrbnih dni, lani pa 109.000. Leta 1948 so opravili 834 specialističnih pregledov, lani pa 39.691. Ti podatki kažejo, da se je povečal obseg del v bolnici in so zdaj v veliki prostorski stiski. Praznovanje tega lepega jubileja pa bo prav gotovo še slovesnejše ob dokončanju prizidka, katerega gradnja teče že šesto leto. Če bi šlo vse po načrtu, bi morali z delom v specialističnem traktu začeti ob letošnjem dnevu republike. R. Klinar Kranj - V petek, 28. aprila, je med svojim obiskom v naši državi obiskal Kranj jordanski kralj Husein Ibn Talal. Tu si je ogledal tovarno Iskta-Telekomunikacije na Laborah. Na Laborah sta jordanskega suverena sprejela in pozdravila predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Stefe in namestnik generalnega direktorja združenega podjetja Iskra Tone Stipanič. Obisk v tovarni je pokazal, da elektronika gostu nikakor ni neznano področje, saj je znano, da je kralj Husein navdušen radioamater. Pogovori v Iskri pa so tudi pokazali, da obstaja velika možnost prodaje izdelkov Iskre v Jordanijo. Jordanski kralj Husein je med svojim obiskom v Sloveniji obiskal tudi Bled, kjer so mu domačini pripravili program s folklornimi plesi in ljudsko glasbo, (-jg) - Foto: F. Perdan IU ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE POSLOVNA ENOTA KRANJ Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske, poslovne note- Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. BLAGAJNIKA DINARSKE BLAGAJNE 2 STATISTIKA 3. TELEFONISTA - VRATARJA 4. MANIPULANTA Poleg splošnih pogojev se za opravljanje teh nalog zahteva pod 1. in 2. dokončana srednja ekonomska šola upravno-admimstrativna a/i gimnazija ter dve leti delovnih izkušenj Delo blagajnika poteka v dveh izmenah. Pod 3 se zahteva dokončana osemletka in izpolnjevati mora kriterije, ki se zahtevajo za opravljanje nalog varovalne službe Pod 4 se zahteva dokončana osemletka' in do 1 leto delovnih izkušenj. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, poslovni enoti Kranj, Prešernova cesta 6 do 12 5 1978 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice n. sol. o Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, Cesta maršala Tita 18 objavlja prosta dela in naloge: 1. gradbenega nadzornika I — visoke gradnje 2. referenta stanovanjskega sklada 3. stavbnega mizarja — tesarja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pod 1.: da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri, opravljen strokovni izpit, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki. Za dela je predvideno poskusno delo v trajanju 2 mesecev. pod 2.: da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, najmanj eno leto delovnih izkušenj, znanje strojepisja pod 3.: da ima dokončano poklicno šolo za mizarja ali tesarja, 5 let delovnih izkušenj v mizarski ali tesarski stroki, prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in varstva pri delu za tesarska dela. Kandidati naj svoje pismene prijave z vsemi potrebnimi dokazili o strokovnosti in praksi pošljejo na naslov v 15 dneh po objavi. 4. strun — Glas Gospodarstvo kranjske občine lani Ocena-dokaj uspešno Čeprav je za oceno uspešnosti gospodarjenja potrebno preučiti in poznati več kazalcev, velja morda začeti z bolj »spektakularnim« — z izgubami. Le-teh pa je bilo lani v kranjskem gospodarstvu malo: negativni rezultat so v zaključnih računih prikazale Elektro Kranj, TOZD Elektro Kranj in TOZD Elektro razvoj in transformacije ter KŽK Kranj, TOZD Klavnica. V letu poprej pa si je prigospodanlo minus kar 14 delovnih organizacij. Medtem ko je bila v obeh tozdih Elektro izguba v celoti pokrita do februarja, bo treba izgubo v Klavnici poleg sredstev iz vzajemnega kritja izgub med tozdi iskati še sredstva v občinskem in republiškem skladu skupnih rezerv. Nasploh pa vsi kazalci lanskega gospodarjenja v kranjski občini kažejo v primerjavi z letom poprej dokaj ugodno sliko, ki pa je še toliko bolj ugodna, ker je leto 197b* kot osnova za primerjavo bilo dokaj slabo. Lani je fizični obseg proizvodnje v kranjski občini narastel za 7 odstotkov, povečala se je prodaja proizvodov in tudi njihove cene, te za 12 odstotkov. Število zaposlenih je bilo lani večje za 2,6 odstotka. Celotni prihodek gospodarstva pa se je (brez vpliva cen) povečal za 10 odstotkov. Pretežni del prihodka je ustvarila industrija, njen delež je lani celo porastel, delež trgovine pa se je kljub povečanju njenega prihodka celo zmanjšal. Prav na to neskladje panog kaže posebej opozoriti: na eni strani razmah industrije, ostale panoge kot so terciarne in pa kmetijstvo pa v razvoju zaostajajo, kar nikakor ni v skladu s srednjeročnim programom razvoja občine. O tem je razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine in istočasno tudi komite občinske konference ZKS, problem, ki nikakor ni nov in od včeraj pa se bo zagotovo znašel na dnevnem redu še drugih družbenopolitičnih skupnosti in seveda tudi občinske konference ZKS in drugih organov: eden od pomembnih temeljev razvoja gospodarstva je namreč njegova ustrezna struktura, zato ne bi kazalo še kaj dlje zamujati s po-čivilno injekcijo panogam, ki v rasti zaostajajo kot na primer kmetijska dejavnost. L. M. IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ •PRESEKI -GLASILO 000(8 Jttr\ffl0 S! BUS POSLOVANJ K SLS ZA GOZDARSTVO Interesna skupnost za gozdarstvo je bila ustanovljena leta 1975. Ob untanovitvi ho izdelali delovni program in doslej ho poleg obravnave raznih načrtov razpravljali največ o poHegih v gozdni prontor, naj ho na tem področju zadeve Se najbolj neurejene. Vhj, ki posegajo v prontor, tele nazadnje pronijo za mnenje interesno skupnost in ta g« mora izdati t—tO le zaradi formalnosti USPKSNA GRADBKNA SKZONA Lani ho delavci Gozdnega goHpodarHtva dobro gospodarili in tudi njihova gradbena sezona je bila uspešna, saj ne lahko pohvalijo z doslej največjim fizičnim obsegom dela. Poleg vzdrževalnih del in del na visokih zgradbah so zgradili 27 kilometrov spodnjega ustroja gozdnih cest, 36 kilometrov zgornjega ustroja cest.in 27 kilometrov traktorskih vlek. O »ranim« NOVICE SREDNJKROĆN1 PROGRAM RAZVOJA V programu srednjeročnega razvoja so predvidevali med drugim tudi hitrejši razvoj krajevne telefonske mreže, vendar pa zdaj ugotavljajo, da se po dveh letih razvija počasneje. Zaradi tega nazadovanja bo V prihodnjih letih počasnejša rast in razvoj ter manj telefonskih naročnikov. Za taksno stanje je vzrok v pomanjkanju sredstev za Širjenje krajevne mreže. AVTODOSTAVK V kranjskem postnem omrežju so napravili precejften korak naprej pri uvajanju avtomobilov v dostavo. Tako so ob koncu leta 1977 imeli Štiri avtodostave, in sicer v Tržiču, v Kranju, v Radovljici in v Žireh od devetih predvidenih do leta 1980. Tudi gostota postnih nabiralnikov se zadovoljivo Siri. Od 457 nabiralnikov v začetku leta 1976 je njihovo Število poraslo na 476 ob koncu leta 1977. V programu razvoja predvidevajo 489 poStnih nabiralnikov. Lesce — Dela pri gradnji skladiščnih prostorov delovne organizacije Žito v Lescah uspešno napredujejo, delavci SGP Gorenje iz Radovljice so prav v tem času spet začeli z gradnjo. — B. B. Slovensko gospodarstvo načrtuje Ljubljana — Gospodarska zbornica Slovenije ima pomembne naloge pri uresničevanju razvojnih ciljev slovenskega gospodarstva id pri njegovem uveljavljanju doma in na tujem. Zbornični program temelji na resoluciji slovenske skupščine o po-iliki izvajanja družbenega plana Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri Gorenjski kmetijski zadrugi TZE Naklo razpisuje prosta dela in naloge 1. finančnega knjigovodje 2. živinorejskega delavca 3. živinorejsko-poljedelskega delavca Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah, dva meseca poskusnega dela pod 2. in 3.: KV živinorejski delavec, da ima veselje do živine, dva meseca poskusnega dela, zaželen je zakonski par Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Za vse delovne naloge od 1 do 3 se združuje delo za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska kmetijska zadruga - TZE Naklo, komi-sija za sprejem in odpoved delovnih razmerij. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. SK Slovenije za letos, ki je del srednjeročnega obdobja do leta 1980. začetega leta 197(>. Slovenska gospodarska zbornica si prizadeva, da se bo letos družbeni proizvod pri nas povečal za (> od stotkov in bo znašal 14.1 milijard dinarjev. Industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 7 odstotkov, kmetijska pa za .1,5 odstotka: Program Gospodarske zbornice nadalje računa na 3-odstotno povečanje produktivnosti dela, kar bo omogočilo 50-odstotni delež produktivnosti pri rasti družbenega proizvoda Povečanje zaposlenosti ne sme preseči treh odstotkov. To pomeni, da bi 19.000 delavcev prišlo na izpraznjena delovna mesta. 21.000 ljudi pa bi se na novo zaposlilo. Na manj razvitih področjih pa naj bi se zaposlenost povečala največ do o" odstotkov. Za slovensko gospodarstvo so pomembne investicije. V primerjavi z letom 1977 naj bi bile letos naložbe v osnovna sredstva gospodarstva večja za 7,5 odstotka. Približim takšno stopnjo rasti naj bi dosegel tudi izvoz. S tem bo pokritega BI odstotkov uvoza. Sicer na program Gospodarske zbornice SKS sestavlja skoraj 70 nalog. Mednje sodijo spreminjanja sestave gospodarstva,, usmeritev izvoza in uvoza, razvoj zunanjetrgovinske mreže, razporejanje dohodka in čistega dohodka, produktivnost, prizadevanja za krepitev enotnega jugoslovanskega trga. investicije, informiranje in obveščan je v gospodarstvu, razprava o delovnih kolektivih, ki trajno poslujejo slabše, delitev osebnih dohodkov, sejemska dejavnost, oblikovanje denarnega in bančnega sistema, povezovanje proizvodnje in trgovie, turizem, suro vine« izobraževanje itd. — jk Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti Skupščine občine Kranj RAZPISUJE prosta opravila in naloge v oddelku za upra vno-pravne zadeve: 1 VODJE SLUŽBE ZA SPLOŠNE AKTE Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — moralno-politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE I Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — moralno-politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost V oddelku za skupne službe L VODJE KRAJEVNEGA URADA GORICE Pogoji: — srednja strokovna izobrazba upravno-administra-tivne ali ekonomske smeri ali gimnazijski maturant — * 1 leto delovnih izkušenj 3 mesečn o posk u sn o del o — moralno-politična neoporečnost 2 ODPREMNIK POSTE Pogoji: — nepopolna srednja izobrazba administrativ smeri — najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj — 2 mesečno poskusno delo — moralno-politična neoporečnost Za delovno mesto odpremnik pošte je delovno razmerje za določen čas s polno zaposlitvijo. Za ostala delovna mesta je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice objavlja naslednja prosta delovna področja 1. višjega strokovnega sodelavca za carinske prekrške 2. višjega strokovnega sodelavca za carinsko-upravne zadeve Pogoji pod 1. in 2.: Zahtevana stopnja šolske izobrazbe je: dokončana pravna fakulteta ali visoka šola pravne smeri a) Kandidati morajo izpolnjevati predpisane pogoje v Odloku o poseb nih pogojih za sprejem v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. b^-jj b) Zaželeno je znanje slovenskega jezika cj Kandidati, ki bodo izpolnjevali formalne pogoje, bodo povabli na testiranje, ki ga bo izvedel psiholog Zvezne carinske uprave : d) Za kandidate, ki bodo sprejeti v delovno razmerje, carinarnica nima zagotovljenega stanovanja. e) Preizkusna doba je 60 dni. Prošnjo z življenjepisom, kolkovano z 2 din državne takse pošlji^ osebno pa jo lahko oddaste v Odseku za splošne zadeve Carinarnic Jesenice, Jesenice, Ulica maršala Tita št. 37. Razpis je odprt 15 dni od dneva zadnje objave. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto strokovnega sodelavca Pogoj: - dokončana pravna fakulteta in najmanj dve leti delovnih izkušenj - moralno-politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razglasa na naslov: Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kranj. Moša Pijade št. 2 Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Nastop dela takoj. Komisija za delovna razmerja pri Komunalnem gospodarstvu Radovljica TOZD Komunala Radovljica objavlja prosta dela in naloge 1. tehničnega vodje 2. 5 delavcev za dela na cesti in kanalizaciji Pogoji: pod 1.: višja a„ sred, J , šolska ^na.iWL°M vorom. sposobnost V^AISj^j^J^ vodnje: prednost imajo kandidati s stroKOvnm. p pod 2.: končana ali nepopolna osnovna šola 11 .ri.diMVn Čas s poskusno dobo treh. Izbrani kandidati združijo delo za nedoločen ia. p mesecev. , . • TiV/l) iT) dni poonjavi. Prijave in dokazila sprejema tajništvo lO/A> ■•>"» v 1 r petek - 5. maja 1978 Glas — 5. strar, ®ŠKOFJA LOKA DOGOVORIMO SE 2. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine, ki bo v sredo, 10. maja, po KONČANI SKUPNI SEJI VSEH ZBOROV v sejni dvorani občinske skupščine. Dnevni red - Potrditev zapisnikov prvih sej »borov in zapisnika skupnega zasedanj* zborov z dne 12. 4. 1978 ter poročilo o izvršitvi sklepov - izvolitev kandidata za predsednika izvršnega sveta - izvolitev predsednika in članov izvršnega sveta - izvolitev predsednika in dveh članov sveta za ljudsko obrambo, varnost ■a družbeno samozaščito - izvolitev predsednika in članov: ■) komisije za vloge in pritožbe b) komisije za družbeno samozaščito c) statutarno pravne komisije i) komisije za samoupravne akte d) komisije za odlikovanja in priznanj« e) komisije za zadeve borcev in invalidov NOB 0 komisije za prijateljsko sodelovali« z občinami 0 komisije za odnose z verskimi »kupn ostmi h) komisije za preventivo in vzgojo • cestnem prometu - predlog za imenovanje predstojnikov spravni h organov - predlog za dopolnitev skupine delegatov za zbor občin skupščine SR Slovenije - imenovanje sekretarjev zborov - pred los za pooblastilo komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve za določanje mesečnih nadonu-- osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom, voljenim in imenovanim funkcionarjem občinske skupine, njenih organov in delovnih teles - predlog družbenega dogovora o »Premembah družbenega dogovora o »novah in merilih za določanje oseb-°>b dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju - delegatska vprašanja Dopolnitev skupine delegatov za zbor občin Zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju 12. aprila oblikovali skupino delegatov za zbor občin skupščine SR .Slovenije. V skupini je devet delegatov, deseti naj bi bil predsednik občinske skupščine. Ker je Viktor Žakelj že v omenjeni skupini, komisija za volitve in imenovanja predlaga kot desetega delegata Jakoba Moreta, kandidata za predsednika /.bora krajevnih skupnosti. Peter Petrič predsednik izvršnega sveti Jakob More kandidat za predsednika zbora KS Na 1. seji zbora krajevnih skupnosti je bil za predsednika izvoljen Viktor Žakelj. Ker je sedaj kandidat za predsednika občinske skupščine, ga je potrebno omenjene funkcije razrešiti. Za novega predsednika zbora krajevnih skupnosti je predlagan Jakob More, strojni tehnik iz Godešiča, zaposlen v Iskri Reteče. >jniki Predsto občinskih upravnih organov Na predlog predsednika izvršnega *efa in v soglasju s komisijo za ' ;re in imenovanja ter občinsko •"Mifereneo SZDL so za predstojnike "rWnov predlagani: Ciril Jelov&ek, za predstojnika '>ddelka za občo upravo in družbene zadev«; Zvone Teržan, za predstojnika oddelka za gospodarstvo in Stane Pečar, finance; predstojnika oddelka za notranje zadeve; Nikola Dopudja, za predstojnika oddelka za ljudsko obrambo; Milan Ćadež, za predstojnika davčne uprave: Vladimir Vidmar, za predstojnika geodetske uprave: Mana Veble- G rum, za predstojnico oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. 2. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Škofja Loka, ki bo 10. maja ob 15.30 v mali sejni sobi (1. nadstropje) občinske skupščine Dnevni red — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil — verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora — razrešitev predsednika zbora — izvolitev predsednika zbora 2. skupna seja vseh zborov skupščine občine Škofja Loka, ki bo v sredo, 10. maja, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Dnevni red — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil — verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — potrditev zapisnika 1. skupne seje vseh zborov z dne 12.4.1978 ter poročilo o izvršitvi sklepov — izvolitev predsednika občinske skupščine — slovesna izjava predsednika občinske skupščine Dopolnitev sveta za ljudsko obrambo Na 1. skupnem zasedanju novo. izvoljene skupščine 12. 4. je bil svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito izvoljen v nepopolni sestavi, ker v njem ni bilo predsednika občinske skupščine, predsednika in članov izvršnega sveta. Ker so sedaj nosilci teh funkcij znani komisija za volitve in imenovanja predlaga, da se v omenjeni svet izvoli za predsednika Viktorja Žaklja in za člana Petra Petriča in Pavleta Šegulo. Po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca SZDL predlaga vsem trem zborom, da za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine izvolijo Petra Petriča iz Škofje Loke. Sedaj je zaposlen kot direktor TOZD Trgovina v Jelovici. Star je 'i2 let. Čeprav je razmeroma mlad, se že dalj časa aktivno vključuje v delo v samoupravljanju in družbenopolitičnem življenju in je zaupane naloge vedno opravljal s polno odgovornostjo. Ima dovolj znanja in sposobnosti, da uresničuje načela ustave v samoupravni družbi. Za člane izvršnega sveta pa so predlagani: — za področje financ Franc Braniselj, inženir organizacije dela i/. Škofje Loke in direktor Kudnika urana Zirovski vrh in znan družbenopolitičen delavec. — za področje kmetijstva in gozdarstva Jakob Gartner, inženir organizacije dela iz Škofje Loke in je vodja kooperacije pri KZ Škofja Loka. Je aktiven družbenopolitičen delavec, ki je že veliko pripomogel k izboljšanju razmer v kmetijstvu. — za področje družbenih dejavnosti in delo upravnih organov Ciril Jelovšek, ekonomist iz Škofje Loke. Aktiven in zavzet družbenopolitičen delavec, ki se v zadnjem času zlasti aktivno zavzema za gradnjo vrtcev in šol v škofjeloški občini. Sekretarji zborov Poslovnik občinske skupščine določa, da ima vsak zbor sekretarja. Za sekretarja zbora združenega dela je predlagan Anton Primožič, davčni inšpektor v občinski upravi, za sekretarja zbora krajevnih skupnosti Lojze Rajgelj, referent za KS v upravnih organih občinske skupščine in za sekretarja družbenopolitičnega zbora Niko Rant, tržni inšpektor v upravnih organih občinske skupščine. — za področje urbanizma Iva: Kepic, diplomirani komunalni in ženir iz Škofje Loke, direktor TOZL Komunalne službe pri Tehniku. — za področje krajevnih skup nosti Niko Sedej, absolvent vi.šjt šole za socialne delavce iz Železni kov in aktiven družbenopolitičer delavec. — za področje ljudskega od pora in notranjih zadev Pavk Seguia, diplomirani elektroinženir v pokoju. — za področje gospoda rst v Zvone Teržan, komercialist i Škofje Loke. Je načelnik za gospo darstvo pri občinski skupščini. \ preteklosti je opravljal vrsto najbol odgovornih družbenopolitični! funkcij. — za področje samoupravni! interesnih skupnosti Štefan Žar gi, predmetni učitelj iz Škofje Loke tajnik občinske izobraževalne skup nosti. Viktor Žakelj -kandidat za predsednika skupščine Po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca SZDL predlaga delegatom, da izvolijo za predsednika občinske skupščine pet-in tridesetletnega pravnika iz Žiro v Viktorja Žaklja — sedaj je sekretar Alpine Žiri. Viktor Žakelj je že opravljal odgovorne funkcije kot član komiteja ZK, bil je sekretar osnovne organizacije ZK itd. Aktiven je tudi v svoji krajevni skupnosti. S svojim znanjem in ustvarjalnimi sposobnostmi je sposoben prevzeti najrazličnejše strokovne in politične naloge. V sodelovanju z INDOK centrom Skofja Loka pripravila Leopoldina Bogataj ljubljanska banka V dobrem desetletju je Ljubljanska banka V3fTI DOrn&ClPl o r^r\ "^I^^- Pomagala že več kot 90 tisoč občanom j- £ yc? b POSOJIOTI Prazne načine reševati njihove stanovanjske u^^t«nOV3njci Probleme. ^te namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi 'nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša "Pfašanja s tega področja. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ OBVESTILO Vse poslovne in druge stranke obveščamo, da se je del delovne skupnosti preselil v poslovne prostore na Primskovem — komunalna cona, in sicer: — direktor delovne organizacije — tehnična služba — inšpektor notranje kontrole — referent za ljudsko obrambo — referent za varstvo pri delu — uredništvo Gorenjskih ptt novic — tajništvo območne SIS PTT prometa Na Primskovo je preseljena tudi kompletna služba za izdajo soglasij in gradbenih dovoljenj ter služba za vse informacije v zvezi z možnostjo pridobivanja telefonskih in teleprinterskih priključkov. Telefonska številka hišne centrale poslovnih prostorov na Primskovem je 24-665. Večina direktnih številk je ostala nespremenjena. Prihod od PTT stavbe v Poštni ulici 1 do novih poslovnih prostorov L,T v komunalni coni na Primskovem je prikazan na skici. Partizanska grafika in risba Razstava »PARTIZANSKA GRAFIKA IN RISBA«, ki jo tokrat predstavljamo v galeriji škofjeloškega gradu, ne more pokazati vseh grafik in risb, nastalih v obdobju narodno osvobodilnega boja. Je izbor del, s katerimi skuša galerija predstaviti štirinajst partizanskih umetnikov, ki so sredi bojev ustvarjali presenetljivo kvalitetne umetniške rezultate, še danes veljavne v slovenski likovni umetnosti. Časovno so te grafike nastajale nekako od leta 1943, kot n. pr. linorez (Bežeča mati«, takrat komaj šestnajstletnega Ive Seljak-Čopiča pa do tistih risb in grafik, ki so nastale pred osvoboditvijo. Tu so razstavljeni posamezni listi iz znanih grafičnih map n. pr. »V imenu Kristusovih ran« Doreta Kle-menčiča-Maja ( iz leta 1944), Fran- Vinko Hlebš razstavlja v Tržiču - Od 21. aprda do 10. maja bo v galeriji tržiškega paiiljtma NOB odprta razstava domačina Vinka Hlebša. navdušenega slikarja samouka. Razstavo so odprli v petek, 21. aprila. Ob te/ priložnosti je pesmi Tržuana Rada Pavčiča, zaposlenega v Šolskem centru Iskra Kranj, brala Marina Bohinc ob klavirski spremljavi Jožice Pavčič. (jk) — Fi>to: F. Perdan Kranj — V galeriji Prešernove hiše v Kranju je te dni odprta razstava likovnih del slikarke Dane Kočice. Razstava bo odprta še do 9. maja. (-jg) -Foto: F. Perdan SEMINAR ZA ORGANIZATORJE KULTURE Kranj — V delavskem domu bo od 8. do 13. maja republiški seminar za organizatorje kulturnega življenja v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Seminar so pripravili republiška in občinske zveze sindikatov ter republiška in kranjska zveza kulturnih organizacij. Predavali bodo nekateri znani slovenski kulturni delavci, ob seminarju pa bo vsak dan tudi po ena kulturna prireditev in pogovor o njej. H. J. OKTET KRANJ V OLDHAM Kranj — Pevski oktet Kranj, ki deluje v okviru glasbene šole, bo od 7. do 13. maja gost v pobratenem angleškem mestu Oldhamu. S tem bodo Kranjčani vrnili obisk skupini pevk, ki so pred dvema letoma pele na koncertih v Kranju in Škofji Loki. Oktet Kranj je za to priliko pripravil več zahtevnih skladb. Pevcem Marjeti in Nevenki Zadnik, Cveti Bohinc, Heleni Vin, Jožetu Benediku, Jožetu Močniku, Mihi Plajbesu in Stanetu Vidmarju se bo pridružila tudi flavtistka Maja Gogala, lanska zmagovalka republiškega in zveznega tekmovanja učencev glasbenih šol. H. J. JUBILEJNI MLADINSKI KULTURNI TEDEN Ljubljana — V našem glavnem mestu bo potekal od 15. do 24. maja 10. jubilejni mladinski kulturni teden, ki ga prirejajo republiška konferenca ZSMS, kulturna skupnost in prireditvena poslovalnica Festival v Ljubljani. Na sporedu kulturnega tedna je vrsta zanimivih in kvalitetnih filmskih, lutkovnih, opernih, baletnih, gledaliških in podobnih predstav. Še posebej bodo v tem času organizirani tudi ogledi umetniških stvaritev in muzejev v Ljubljani. H. J. STOTI KONCERT Kranj — V ponedeljek, 24. aprila, je bil v renesančni dvorani v Mestni hiši stoli jubilejni koncert glasbenih umetnikov, ki sta ga pripravila Koncertna poslovalnica iz Kranja in Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Nastopili so pianist Igor Dekleva, sopran istka Hilda Holzl, mezzosopranistka Marinka Keber. violončelisi Rok Klop* čič, violinistka Alenka Maier-Popova, basist Jože Stabej. Pevce sta na klavirju spremljala Leon Kngelman in Milena Trosi. PRIREDITVE V RADOVLJIŠKI OBČINI Radovljica - Aprila in maja se je in se bo v okviru kulturne akcije za delovne kolektive, ki jo organizirajo sindikati in kulturna skupnost zvrstilo že nekaj glasbenih, literarnih in gledaliških predstav za mladino in odrasle. " ■ Poleg ostalih prireditev bo v soboto, 6. maja, ob 17. un v sindikalnem domu v Kropi gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja ■ komedijo Švejk v petek, 12. maja, ob 19.30 pa v radovljiški kinodvorani z dvema enodejankama poljskega komediografa Mrožeka Čarobna noč in Na odprtem morju. . . ..... Na letošnjem drugem gostovanju bo Mestno gledališče iz Ljubljane v četrtek 18 maj«, ob 20. uri uprizorilo delo Cvetka Golarja Vdova Košlinka, nasledi,ji dan v petek, 19. maja ob isti un pa se bo z istim delom predstavilo tudi v Korani kina v Radovljici. četa Miheliča in Nikolaja Pirnata »Naša borba« i/, leta 1944 in leta 1945 je sam Mihelič odtisnil mapo »Krvava bratovščina«. Dalje so tu Pirnatovi listi iz mape: »Domovi, ječe. gozdovi« iz leta 1944 in Vita Globočnika listi iz grafične mape »Herrnvolk«. Vet" kot trideset let je preteklo od prve razstave partizanskih umetnikov v Črnomlju (januar 1945), ko lahko danes ponovno občudujemo stvaritve, nastale v težkih dneh borbe. To so grafike in risbe, ki jih poznamo pod pojmom »partizanska grafika«, to je umetnost, ki je nastajala v boju in rasla iz boja. Partizanska grafika se ni uveljavila samo kot dokument časa ampak tudi kot velik umetniški dosežek in kot edini tovrstni pojav v takratni okupirani Evropi. Prav med narodnoosvobodilnim bojem je bila vzpostavljena najtrdnejša vez razumevanja med umetnikom in njegovim občinstvom. Boris Kidrič je že leta 1944 sporočil umetnikom: »Zato naj si umetnik prizadeva razumevati dogodke, to je razumeti tiste sile, ki te dogodke povzročajo!« Umetnik je stopil V službo borcev in graditeljev nove družbe in vsa veličina partizanske kulturne ustvarjalnosti je prav v kompleksnosti njene-strukture, o čemer nam umetnine same dovolj zgovorno pričajo. V številnih povojnih pregledih likovne tvornosti evropskih protifašističnih gibanj se je naša partizanska grafika uveljavila kot najkvalitetnejša, v tehnikah najraznov rstnejša in tudi najštevilnejša. Na razstavi je razstavljenih okoli sto grafik — risb, kar pomeni samo majhen izbor od tistih, ki jih hrani Muzej ljudske revolucije v Ljubljani. Tu so dela štirinajstih partizanskih umetnikov in prav je, da jih naštejemo: Alenka Gerlovič, Vito Globočnik, Božidar Jakac, Vlado Jordan, Dore Klemenčič-Maj, Janez Lajevec, Lojze Lavrič, France Mihelič. Nikolaj Pirnat, Ivan Seljak-Čo-pič. France Slana, Ive Šubic* Drago Vidmar in Nande Vidmar. Naj ta kratek zapis vzpodbudi zanimanje za to razstavo še posebej zato, ker je to pomemben kulturni dogodek, ko stopa partizanska grafika ponovno pred občinstvo v počastitev praznika ustanovitve Osvobodilne fronte. A . Pavlovec Revija upokojenskih zborov Gorenjske Jesenice — V mestu železarjev bo 13. maja četrta revija upokojenskih pevskih zborov / Gorenjske. Doslej so bile revije že v Škofji Loki, Klanju in lani v Radovljici. Nastopili bodo zbori društev upokojencev z Jesenic. Javornika, iz Kranja, Predoselj, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča, medtem ko se jim bosta verjetno že prihodnje leto pridružila še zbora iz Žirovnice in z Bleda. Vsak zbor bo zapel po tri pesmi, za zaključek pa bodo vsi skupaj zapeli še tri. S temi tremi skladbami bodo združeni zbori Gorenjske nato 2(1. maja sodelovali na republiški reviji v Krškem, kjer se bodo srečali s pevci-upokojenci s Primorske, iz mariborskega ter celjskega in revirskega območja. Namen revij, tako območnih kot republiške, ni tekmovanje. Zveza društev upokojencev Slovenije, ki srečanja organizira, želi le, da se upokojenci iz vse Slovenije spoznavajo med seboj, glavni cilj pa je seveda, da se tudi njim izkaže tako malokrat izrečeno moralno priznanj. H. J. Podeljene Sterijine nagrade V nedeljo. 23. aprila, so .se v Novem Sadu sklenile tradicionalne 23. jugoslovanske gledališke igre Stenjino pozorje. Med nagrajenci je tudi slovenska igralka Vida Juva-nova ki je prejela Sterijino nagrado /a vlogo tašče v Hiengovem Večeru ženinov (pred kratkim smo jo gledali na TV) in Niko Matul. ki mu je žirija dodelila nagrado za scenograf ski prispevek v isti predstavi. Za naj boljšo predstavo v celoti je bila proglašena drama Kamen pod glav« Milice Novković, »okrogla miza kritikov« pa je za najboijšo ocenila Čarovnico i/. Zgornje Davče kranjskega pisca Rudija Seligoja v izvedb, celjskega gledališča. Na osnovi 83. člena Statuta DO in sklepa delavskega sveta objavlja razpisna komisija prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja DO Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje: 1. da je državljan SFRJ 2. da ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri 3. da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del tekstile« branže v trgovski delovni organizaciji 4. da ima ustrezne moralnopolitične vrline, sposobnost za razviianie samoupravnih odnosov in pravilen odnos do tradicij NOB. 5. mandatna doba je 4 leta Pismene vloge s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: ELITA Kranj, Titov trg 7, 64000 Kranj — za raz. pisno komisijo, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 30 dneh po končanem razpisu. KOMISIJA ZA PRIPRAVO ODLOKA O GRBU OBČINE KRANJ PRI SKUPŠČINI OBČINE KRANJ podaljšuje razpis SPLOŠNEGA JAVNEGA ANONIMNEGA NATEČAJA za izdelavo idejnih osnutkov GRBA OBČINE KRANJ, ki je bil objavljen v Delu 20/2-1978 in v Glasu 17/2-197*. 1 OPIS NALOGE: Razpisovalec želi pridobiti sodoben grb, ki bo simboliziral občino Kranj kot družbenopolitično skupnost z določenimi zgodovinskimi, geografskimi, gospodarskimi in kulturnimi značilnostmi. Grb se bo uporabljal na svečanih listinah, zastavah, PJj!«^ »»f kah, pečatih, na občinskih javnih zgradbah, javnih .odl.čjih prdo.-nostnih publikacijah ter na občinskih družbenopolitičnih, gospodarskih, kulturnih in športnih manifestacijah. 2. Tehnične zahteve so napisane v pravilih Komisiji za pripravo odloka o grbu občine Kram Trg revolucije 1 u. pri Društvu oblikovalcev Slovenije. Ljubljana. Titova 21. 3 NAGRADE: 1. 30.000din 2. 10.000 din 3. 5.000 din . ,. Predvidena je vsota za tri odkupe po 2.000 din. Vsi znesk. so neto. 4 OCENJEVALNA KOMISIJA: ppfvia Za razpisovale« natečaja: JANEZ ^l^l^%^^L KLAVORA, SLAVKO MALGAJ. FRANC PUHAR, UKI^mik ZOREČ, MAJDA ŽONTAR .„MimTlrtFK Za Društvo likovnih umetnikov Gorenjske: VINKC> Za Društvo oblikovalcev Slovenije: STANE BERNIK. PETER ŠKKRLAVAJ. MATJAŽ VI PO I NIK r ROK" " Rok *a oddajo elal-ora.ov (e f, junij l978do >2. ure na naslov^ SKUPŠČINA OB0.NK K KANJ. «°^&/&?$%2£cg'l LOKA O CUltl'OHf INK KKAN.I.MIKKI K««' Petek — 5. maja 1978 m DEVET DNI Glas — 7. stran ® MINKEROUA i ■ ^»njeravali so kvečjemu poriniti sovražnika nazaj v Belijo in se bojevati tam. Pripravili so dva načrta. Načrt E |*j*Bdvideval omenjena napredovanja do reke Escaut [S«Wdt) načrt D pa napredovanje do reke Dvie, s čimer ^»pokrili« tudi Bruselj in Antvverpen Oktobra 1939 je general sir Edmund Ironside. načel--J kraljevega generalnega štaba, obiskal generala Gazdina, vrhovnega poveljnika zavezniških sil. Ob tej prijaznosti je dejal, da »pričakuje napad, ki bo pritisnil na •Vaginotovo črto ... in ga bo spremljal napad preko za-k>dne meje Luksemburga v Ardene, v smeri južno na-^ol ob Meusi . . .«. Toda k o so v prvih mesecih leta 1940 ^pravili dokončne bojne načrte, je general Gamelin so-*li da je »napad z močnimi silami skozi Ardene nemogoče. In te sodbe se je držal tudi dokončni načrt, ne da ? se kdorkoli zavedal, da je bila sodba generala Garrie-taa ena najbolj zmotnih strateških ocen v vojaški zgodovini. ALARM Pred zoro 10. maja 1940 je nad Ardeni zarjul zračni -pad in zgrmel prek Arrasa, glavnega štaba angleških *«pedicijskih čet, letališč, prog in oskrbovalnih baz. Ob general Gort prejel sporočilo z ukazom »Alarm 1, 3«, kar je pomenilo, da se morajo britanske ekspedicije sile pripraviti za takojšnji prehod preko belgijske j?Jeje. Ob 6.15 je dobil general Gort ukaz, naj začne načrt ^- Ob 13.12 so britanski vojaki prekoračili belgijsko mejo, 22.30 so dosegli reko Dyle, ne da bi naleteli na odpor, »nemškega napada iz zraka ni bilo. Edina težava je ■ z belgijskim cestnim omrežjem. britanski levici je napredovala Sedma francoska *fiuada pod poveljstvom generala Girauda, ki je po dolini l*kScheldt prispela v Holandijo. Na britanski desnici je ^a francoska armada pod poveljstvom generala Blan-•Wda korakala proti predpisanim položajem na višavju ^ed rekama Dyio in Meuso, s hitro konjenico in počasno Ravnino vojske. Deveti armadi pa se ni posrečilo uresniči Predpisanega urnika, ker ji je primanjkovalo trans- 15. novembra 1939, kot je bilo predvideno, bi ne bilo sprememb. Toda oviralo ga je slabo vreme, pa so ga preložili. Naslednji datum, predviden za začetek, je bil 17. januar 1940. Toda 10. januarja so nad Belgijo sestrelili nemško letalo II. nemške zračne flote, ki je nosilo papirje in dokumente o ofenzivi. Čeprav so deloma zgoreli jih je bilo še vedno mogoče brati. Incident je povzročil enega najhujših Hitlerjevih napadov besnila. Imel pa je tudi velike posledice za zaveznike, saj je vsebina dokumentov generala Gamelina še podkrepila v njegovem prepričanju, da bodo Nemci uporabili Schlieffnov načrt. Novi bojni načrt je nastal po zamisli generala von Mansteina in je bil povsem drugačen od prvotnega »Rumenega načrta«. Prirpavljen je bil 20. februarja 1940. Poudarjal je potrebo po hitrosti in oklepni oborožitvi, v funkcionalni povezavi. Prvotnih 43 divizij namenjenih preko holandske ravnine, so zmanjšali na 28 (3 oklepne in 1 motorizirana) glavnino svojih sil pa so usmerili prav na hribovito ozemlje Ardenov. In ko se je Deveta francoska armada, slabo bojno pripravljena, »motorizirana« pretežno samo s konji, pomikala po ardenskih cestah svojemu ciIju"naproti, se je proti njej že valilo 44 nemških divizij, od tega 7 oklepnih in 3 motorizirane. PREKO MEUSE Pohod preko Ardenov je vodila von Kleistova tankov-ska skupina iz Dvanajste nemške armade generalpolkov-nika Lista. Na čelu sta utirala pot skozi »neprehodne Ardene« dva kraka: tri tankovske divizije pod poveljstvom generala Guderiana in dve pod poveljstvom generala Hotha, ki sta pometli z lahko konjenico Devete francoske armade in šibkimi belgijskimi brambovci. Komaj tri dni po začetku napada na Zahod je general major Ervvin Rommel 13. maja s Sedmo tankovsko divizijo že prekoračil Meuso preko pontonskih mostov. Corapova armada, ki še vedno ni bila na položajih, je bila mnogo prešibka, da bi zdržala tak pritisk, in je bila razbita na vse vetrove. 16. maja je generalmajor Rommel prejel ukaz, naj nadaljuje pohod proti obrambni liniji, ki je povezovala Ma-ginotovo črto z obalo. V istem času je britanski general Gort, čigar možje so uspešno odbijali napade, prejel ukaz, naj se umakne na linijo ob reki Scheldt. Fronta, ki jo je branila na njegovi desni Prva francoska armada, se je raztezala prek petih kilometrov in zaradi zmede, ki je vladala na jugu, ni bilo mogoče pričakovati okrepitev. Na njihovi levici so se borili Belgijci, ki so jih Nemci porinili nazaj v njihove lastne prve frontne linije. Poskušali so postaviti trdno fronto med Louvainom in Antwerpnom. In spet na njihovi levici so se borili ostanki Giraudove Sedme francoske armade, kolikor jih je še ostalo po polomu na holandski ravnini. .,n^nterUSl^^rn' divizijami in dvema divizi D ?^enice' okrepljena le z nekaj lahkimi tanki, {j v ? "^J3 je bil načrt D izpolnjen, razen položaja ^ *j ^arn?ade, m te#a dne je lord Gort v svojem poroči dejal: #K?/iemirIjive novice dobivamo iz Ardenov, kje ^poročilih prihaja proti Deveti armadi nemška vojsk. a,manJ dvema oklepnima divizijama« NEMŠKI »RUMENI NAČRT« efnški načrt za napad na Zahod ima datum 27. sep ^danji Schlieffnov načrt iz prve rat niso uresničili, le da ni imel tega imena: 37 divizij. POT NA ZAHOD JE ODPRTA! Ponoči 16. maja seje general Gort začel umikati Droti rek, Senne, kar je bil p.vi del umika do Scheldta V is jasni mesečni, kije olajševala težave umika seje Rom mel prebil skoz, francosko obrambno črto, in ko je i/šd mesec, je Rommel zapisal: »Pot na Zahod je prosta« Okrepili so zato severne nemške vojaške sile pod po-^v'i-om generalpolkovnika von Bocka in mod tem ko je ,,erai Gamelin razmišljal o napadu prek Ardenov. se je ^ških divizij, od tega 9 oklepnih in 4 motorizirane, rjza napad preko belgijske ravnine. Primerjati vojaške načrte nasprotnikov je vedno po-">'■ v dneh, ko je general Gamelin sprejel mnenje svo-r°kovnjakov, da je napad motoriziranih divi/.ij prek nov nemogoč, so Nemci spremenili svoj prvotni Umeni načrt«. Ko bi se bil napad na Zahod pričel res Britanski vojaki na krovu reševalne ladje se ozirajo nazaj, v pekel Dunkergua Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1 _... _ Obsodba nasilja Jordanski kralj Husein I obiskal Jugoslavijo, zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Mi-nić in delegacija SZDL pa sta v gosteh v državah jugovzhodne Azije in na Kitajskem — Udar v Afganistanu, pomirjevalni govor Sadata in zadovoljni Begin — Brežnjev v Zahodni Nemčiji BRIONI — Pravkar končani obisk jordanskega kralja Huseina I, voditelja arabske države, ki zadnje čase izredno pomirjevalno vpliva na razplet dogodkov na Bližnjem vzhodu (jordanski suveren je bil tudi na Gorenjskem, kjer je bil Bled njegova rezidenca — op. p.) je bil osrednji zunanjepolitični dogodek v Jugoslaviji. Husein I. se je po prihodu k nam najprej sešel s predsednikom republike Titom na Brionih. Skupno sporočilo s pogovorov med državnikoma, izdano po zaključenem Husei-novem obisku, predvsem obsoja nasilje pri razreševanju mednarodnih sporov. V skupnem sporočilu je rečeno, da sta Tito in Husein, ki je našega predsednika povabil na obisk v Jordanijo, temeljito ocenila položaj na Bližnjem vzhodu in vlogo neuvrščenosti. Obsodila sta najnovejšo izraelsko agresijo na libanonski jug in ocenila, da je to izziv varnosti in miru. Agresija je neposredno naperjena zoper palestinsko ljudstvo, njegove pravice in obstoj. Jugoslavija in Jordanija sta prepričani, da le umik Izraelcev z vsega leta 1967 zasedenega ozemlja lahko zagotovi trajni mir na Bližnjem vzhodu. Hkrati pa je treba priznati Palestincem pravice do obstoja in oblikovanja državnosti. Vsako vsiljevanje druge rešitve lahko reševanje spora le zavlačuje. Pri tej akciji pa ne kaže prezreti nujnosti krepitve enotnosti in solidarnosti arabskih držav. Enakega mnenja sta bila tudi za neuvrščeno gibanje. Marsikdo se zaletava vanj in ga skuša razbiti. Bližnja sestanka koordinacijskega biroja (le-ta bi moral biti v afganistanskem glavnem mestu Kabulu, pa bo zaradi prevrata v tej deželi najverjetneje preložen v New York) in zunanjih ministrov v Beogradu bosta enotnost neuvrščenih še okrepila. Predsednik Tito in kralj Husein sta menila, da se prepočasi uveljavljajo pravičnejši odnosi v svetovnem gospodarskem redu in da povsod še ni resnične zavzetosti za popuščanje napetosti in razorožitev. Oboroževalna dirka se nadaljuje, zato bo izrednega pomena zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi. Obilo možnosti pa se ponuja tudi pri krepitvi najrazličnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Jordanijo. Stališča, povedana na Brionih med obiskom jordanskega suverena Huseina, so bila prisotna tudi v drugih najnovejših zunanjepolitičnih akcijah Jugoslavije. Le-te niso redke. Velike pozornosti je deležen obisk podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča v nekaterih državah jugovzhodne Azije. Tajska, Vietnam, Kampučija, Sri Lanka in še nekatere države tega dela sveta so postaje Miničevega obiska. Vse omenjene države so neuvrščene in graditeljice socialističnega razvoja, ki so bile v preteklosti igra velesil. Zato je bil njihov boj za osvoboditev dolgotrajen in krvav, a še danes smo priča številnim zunanjim pritiskom na te države. Ti pritiski nimajo le cilja omajati notranjo stabilnost, temveč tudi razbiti trdnost in enotnost neuvrščenega gibanja. MiničeV obisk v teh državah je potrdil ugled Jugoslavije v svetu. Z enakimi vtisi pa se s Kitajske vrača delegacija zvezne konference SZDL. Med drugim jo je sprejel tudi podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-ping. Omenjena ustvarjalna zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije se je odvijala v razgibanem vsesplošnem zunanjepolitičnem ozračju. V Afganistanu so izvedli državni udar in odstranili dosedanjega voditelja Dauda. Prevrat je bil krvav, saj agencije poročajo o stotinah mrtvih. Novi predsednik je Nur Taraki. Sovjetska zveza je prva priznala novi režim, njej pa so se pridružile tudi nekatere druge vzhodnoevropske države, Irak in Kuba. Kot zanimivost naj povemo, da je tudi strmoglavljeni in ubiti Daud prišel na oblast z udarom. Afganistan je med šestimi najmanj razvitimi državami sveta. Izraelski premier Begin se je zadovoljen vrnil iz Združenih držav Amerike. Pogovori s Carterjem in Vancem so bili plodni in vse kaže, pravi Begin, da se bodo kmalu začela pogajanja o Bližnjem vzhodu. Tudi egiptovski predsednik Sadat (potrdil je odstop svojega podpredsednika, ki se menda ni strinjal z novo gospodarsko politiko - op. p.) je v govoru ponudil roko sprave tistim arabskim državam, ki so obsodile njegove pogovore z Izraelom. Sadat v govoru nikogar ni napadal, a tudi o Sovjetski zvezi ni rekel nič zalega. Napovedal je gospodarske ukrepe, ki bodo zboljšali blaginjo egiptovskega ljudstva. Izraelski vojaki se le počasi umikajo z južnega Libanona, kjer kljub mirovnim silam OZN še ni popolnega miru. Velikega pomena pa je včerajšnji prihod sovjetskega voditelja Brežnjeva v Zvezno republiko Nemčijo. V Moskvi pravijo, da bo to velik prispevek k miru in popuščanju napetosti na svetu in še posebej v Evropi. Brežnjev je bil zadnjič v Bonnu leta 1973. Od leta 1970 dalje seje vrednost trgovinske menjave med državama povečevala za 30 odstotkov letno, kar je izredno visoka rast. Raven menjave tudi sedaj ne upada. SZ se je tesneje navezala na Zvezno republiko, ker Združene države za takšno sodelovanje niso bile in še vedno niso preveč navdušene. J. Košnjek Novembrska konferenca kranjskega okrožja in Kokrški odred l/JK0 oz. njegovih bataljonih V treba tu povedati tudi tole: v SHu je bila zaradi prihajajo-^novi»w.„v nPDrestana potreba jj^ novincev nepresta ^in-a"l944 spadal pod povelj orožju. Le««tega z napadi ni J*o mogoče oskrbeti v zadostni tfn\ Kokrški odred je od srede **nc Vodopivec sivo 4. operativne cone na Štajerskem, v kateri je bila tudi slavna 14. divizija in ostale brigade. Te so od poletja 1944 dalje osvobajale Savinjsko dolino. In tako je omenjeni štab cone svoj sedež uredil na osvobojenem ozemlju s središčem v Gornjem gradu. Udarne brigade 4. operativne cone so v teh bojih priborile veliko nemškega orožja, z osvobojenim ozemljem pa so bili ustvarjeni pogoji za spuščanje pomoči v orožju zahodnih zaveznikov. Na večkratne prošnje je zdaj tudi Kokrški odred začel dobivati nekaj orožja, predvsem angleškega porekla. Toda ponj je bilo po nevarnem ozemlju treba peš, in to v oddaljeni Gornji grad. Štab KO je razdelil svoje bataljone tako, da so odhajali po orožje postopoma. Tako so odhajali: - 2. bataljon KO je odšel 29. oktobra in se vrnil 8. novembra 1944, - 3. bataljon KO je odšel 9. novembra in se vrnil 19. novembra 1944, - 1. bataljon KO je odšel 21. novembra in se vrnil 5. decembra 1944. Kot vidimo, sta bila v času priprav kranjske konference »doma« le 2. in 1. bataljon, tretji pa se je ravno vračal. Ti naporni pohodi in vpliv tega so bili zelo zanimivi, kar bo v kroniki opisano v posebnem poglavju. Drug bataljon je prejšnjo, Martinovo nedeljo, 12. novembra že »preizkusil« novo angleško orožje, predvsem strojnice »brene«, ki jih je prinesel s Štajerske šest. To nedeljo je namreč pod Trste-nikom (tam, kjer je bila lani odprta in obnovljena asfaltirana cesta) presenetil kolono domobrancev, ki je štela 47 mož, in jo razbil. Padlo je 10 domobrancev, 8 pa je bilo ranjenih. Tako je 2. bataljon prav tu zadal gorenjskim domobrancem, ki jih je bilo tedaj v pokrajini že čez 1000» dotlej najhujši udarec, kar je vodstvo gorenjskih domobrancev v Kranju tudi priznalo. Zato je zdaj 2. bataljon, trenutno v odredu oborožen najbolje in zelo udaren, z veliko pripravljenostjo in moralo izpeljal vse naloge, ki jih je dobil v zvezi z okrožno konferenco. Le-to pa so v kranjskem okrožju pripravljali v glavnem: sekretar okrožnega odbora OF Tone Potočnik-Vojteh, ob njem pa člani tega odbora: Rado Ste-pančič, Alojz Podobnik-Švejk, Franc Koželj-Vanjo in še nekateri. Veliko zadolžitev je prišlo tudi na okrajni odbor OF Tržič-Brezje ki je svoj sedež imel blizu okrožnega. Poleg teh je bila v ožje priprave prostorov ob Borno-vem gradu v Putrhofu-Jelendolu zajeta tudi tehnika kokrškega odreda, ki je tudi delovala v tej dolini. Od pokrajinskega vodstva KP in OF je bil za izvedbo te konference poslan njegov član France Perovšek, ki je poleg resnih posegov v priprave imel tudi osrednji, in še kako zanimiv referat. Neprestani nemški in domobranski pritisk proti Dragi in pod , Dobrčo po eni, ter vdiranje sovražnika proti Jelendolu in Lomu nad Tržičem med 16. in 22. novembrom 1944 po drugi plati, so povezani s posebnim dogodkom. Spomnili smo Že konferenco OF za okrožje Kranj, ki so jo začeli pripravljati v Dragi pri Begunjah. Ker je dogajanje okoli njene izvedbe in pomena tesno zvezano z boji in delovanjem Kokrškega odreda (KO), posebno z njegovim štabom ter s 1. in 2. bataljonom, dalje, ker je ta dogodek pustil pozitiven pečat tudi na več- jem delu območja KO, posebno pa, ker je to zvezano z uničenjem dveh takrat vidnih političnih voditeljev in komunistov Gorenjske Jožeta Mraka in Marjana Ramovša-Kape in ne nazadnje ker je pri vsem tem verjetno šlo tudi za močno skrivnostno izdajo, si vse to moramo ogledati malo pobliže. To nam bo zdaj malce laže zaradi nekaterih izbrskanih dokumentov, ter malo daljšega zapra tedanjega člana OBKOM za Gorenjsko Franceta Perovška. Štab Kokrškega odreda je tedaj še vedno taboril na koncu Drage ob vznožju Begunjščice, na tem sektorju se je zadrževal tudi 1. bataljon KO. S tem dejstvom so računali tudi organizatorji omenjene konference, ki naj bi se začela 19. novembra 1944. Navajanje datumov, krajev taborišč in drugega, je v tem dogajanju nadvse funkcionalno, zato tega ne bomo pozabili. (nadaljevanje v naslednji številki) Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Škofja Loka objavlja za šolsko leto 1978/79 razpis kadrovskih štipendij in učnih mest Skupen razpis je na osnovi sklepa skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o stipendiranju učencev in Studentov občine Škofja Loka, priporočila Goapodarske zbornice Slovenije ter skupnega dogovora s predstavniki OZD in interesnih skupnosti z dne 6. aprila 1978. POGOJI RAZPISA: 1. Stipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o Stipendiranju učencev in studentov ter po določilih družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike. 2. Prednost imajo učenci in studenti z boljšim učnim uspehom, pri izenačenih ostalih pogojih pa prosilci iz socialno šibkejših družin. 3. Prijave sprejemajo posamezne kadrovske službe OZD in SIS za srednješolce (tudi za učence v gospodarstvu) ter studente višjih in visokih sol najkasneje DO 30. JUNIJA 1978, za tiste pa, ki bodo v poletnih mesecih ie opravljali šolske obveznosti ali spremenili vrsto šolanja, pa tudi od 15. do 31. avgusta 1978. 4. Prosilci naj predložijo prijave na obrazcu DZS 1,65 5. Prijavi naj predložijo: — kopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o vpisu v solo, ki jo bodo obiskovali — potrdilo o premoženjskem stanju in Številu družinskih članov — dokazilo o dohodkih staršev za leto 1977 — izjavo kandidata, da nima obveznosti do drugega štipenditorja 6. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni 7. Prepozno vloženih in nepopolnih prošenj komisije ne bodo obravnavale 8. Tisti stipendisti, ki prejemajo stipendijo iz združenih sredstev (solidarnostno stipendijo), so se dolžni javiti na ta razpis, če se šolajo za poklice, ki so razvidni iz tega razpisa. Hkrati so dolžni v roku 8 dni obvestiti Skupnost za zaposlovanje — Enota Škofja Loka, da so se javili na razpis. Če tega ne bodo storili, zgubijo z novim šolskim letom, pravico do Stipendije združenih sredstev. Alpetour Škofja Loka 3 štipendije — Upravno administrativna šola 1 štipendija — Ekonomska srednja šola Za štipendijo na ekonomski srednji šoli se lahko prijavijo le kandidati, ki so se po končanem šolanju pripravljeni zaposliti v finančno knjigovodski službi. Alpina — tovarna obutve Žiri 10štipendij — izdelovalec spodnjih delov obutve 10 štipendij — šivaleč gornjih delov obutve 2 štipendiji — Ekonomska srednja šola 3 štipendije — Tehnična čevljarska šola 2 učna mesta — orodjar Alples — industrija pohištva Železniki TOZD Sestavljeno pohištvo 1 štipendija — Tehnična srednja šola — elektro 10 štipendij — Poklicna šola — lesna TOZD Fonsko in garniturno pohištvo 1 štipendija — Tehnična srednja šola — strojna 1 štipendija — Tehnična srednja šola — lesna 3 štipendije - Poklicna šola — lesna TOZD Stavbno in masivno pohištvo 1 štipendija — Tehnična srednja šola — lesna TOZD Kovinska predelava in energetika 2 štipendiji — Fakulteta za strojništvo 1 štipendija — Tehnična srednja šola — strojna 3 štipendije — Poklicna šola — kovinska TOZD Promet blaga in storitev 2 štipendiji - 1 štipendija 2 štipendiji ■ 2 štipendiji ' 1 štipendija DSSP 3 štipendije 1 štipendija 1 štipendija Ekonomska srednja šola Upravno administrativna šola Gostinska šola Poklicna šola za avtomehamke ■ Ekonomska fakulteta Ekonomska srednja šola Upravno administrativna šola Fakulteta za arhitekturo DES Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica Ljubljana, Titova 40 1 štipendija — Elektrogospodarski šolski center »Branko Brelih« Nova Gorica (za Ziri) Državna založba Slovenije Škofja Loka 1 učno mesto — prodajalec knjigotržko papirne stroke Emona Merkur TOZD Maloprodaja Kersnikova 2, Ljubljana 1 učno mesto — prodajalec mešane stroke (v Marketu Škofja Loka) Etiketa Ziri 1 štipendija — Ekonomska fakulteta 1 štipendija — Visoka ekonomsko komercialna šola — I. stopnja 1 štipendija — Pravna fakulteta — I. stopnja 1 štipendija — Šola za oblikovanje 1 štipendija — Srednja komercialna šola 2 štipendiji — Ekonomska srednja šola 1 štipendija — Upravno administrativna šola Gorenjska predilnica Škofja Loka 2 štipendiji — Ekonomska fakulteta 5 štipendij — Ekonomska srednja šola 2 štipendiji — Srednja tehniška tekstilna šola — kemijska smer 1 učno mesto — strojni ključavničar 1 učno mesto — električar 1 učno mesto - strugar Iskra — tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka - Reteće 4 štipendije - Fakulteta za strojništvo - tehnologija 2 štipendiji - Fak. za strojništvo -• konstrukter 1 štipendija - Fakulteta za elektrotehniko - mer.lno regulacijska smer 1 štipendija — Fakulteta za elektrotehniko — I. stopnja - energetik 2 štipendiji — Fakulteta za strojništvo — I. stopnja — teh- nologija 1 štipendija — Visoka šola za organizacijo dela — 1. stopnja - AOP 1 štipendija — Ekonomska fakulteta — I. stopnja — ko- mercialna smer 2 štipendiji — Ekonomska fakulteta — I. stopnja — finančna smer 1 štipendija — Srednja tehnična šola — strojna 1 štipendija — Ekonomska srednja šola 10 štipendij — Poklicna šola — strojni ključavničar 8 štipendij — Poklicna šola — elektromehanik 1 štipendija — Poklicna šola — orodjar Iskra — široka potrošnja n. sol. TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov n. sub. o. Železniki 2 štipendiji — Strojna fakulteta — konstrukcijska smer 3 štipendije — Fakulteta za elektrotehniko — elektrotehnika 2 štipendiji — Tehnična srednja šola — elektro -2 štipendiji — Tehnična srednja šola — strojna 1 štipendija — Tehnična srednja šola — kemija 1 štipendija — Tehnična srednja metalurška šola 2 štipendiji — Ekonomska srednja šola 1 štipendija — Upravno administrativna šola 2 štipendiji — Poklicna šola — orodjar 3 štipendije — Poklicna šola — strojni mehanik 1 štipendija — Poklicna šola — rezkalec 1 štipendija — Poklicna šola — finomehanik 2 štipendiji — Poklicna šola — strugar 3 štipendije — Poklicna šola — elektromehanik industrijska jaki tok Jelovica Škofja Loka 3 štipendije — Tehnična srednja šola - gradbena — visoke gradnje 3 štipendije — Tehnična srednja šola — lesna 1 štipendija — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — smer arhitektura 1 štipendija — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — smer gradbeništvo 1 štipendija — Biotehnična fakulteta — smer lesarstvo 1 štipendija — Ekonomska fakulteta TOZD Okna vrata Škofja Loka 5 učnih mest — lesni delavec 7 učnih mest — stavbni mizar 1 učno mesto — obratni električar 1 učno mesto — rezkalec stekla 1 učno mesto — zastekljevalec 2 učni mesti — Žagar TOZD Montažni objekti Škofja Loka 2 učni mesti — lesni delavec 2 učni mesti — elektroinštalater 2 učni mesti — vodovodni instalater 2 učni mesti — ključavničar 4 učna mesta — tesar 1 učno mesto — obratni električar TOZD Jelobor Gorenja vas, Sovodenj 2 učni mesti — lesni delavec 5 učnih mest — stavbni mizar 1 učno mesto — ostrilec orodij in rezil 1 učno mesto - obratni električar Kmetijsko gozdarska zadruga Sora Ziri 2 štipendiji - Ekonomska srednja šola 1 učno mesto - prodajalec- tehnične stroke 1 učno mesto — pek Kandidati morajo imeti zaključeno osemletko ter izpolnjevati splošne zdravstvene pogoje. Kmetijska zadruga Škofja Loka 1 štipendija — Mlekarska šola 2 štipendiji — Kmetijska srednja šola Štipendije so namenjene predvsem moškim kandidatom, ker je delo, ki naj bi ga opravljali po končani šoli fizično naporno. Konfekcija Kroj Škofja Loka 3 Štipendije — Poklicna oblačilna šola 10 učnih mest — šivalec Šolanje za učna mesta je na tekstilnem in obutvenem centru Kranj ter traja 1 leto. Zadostuje 6 razredov osnovne šole in dopolnjena osnovnošolska obveznost. Loka — n. sol. o. Škofja Loka DSSS Kadrovski sektor Kidričeva 53 TOZD Trgovina Škofja Loka 10 učnih mest — prodajalec (8 za učence mešane stroke, 1 za učenca oblačilne stroke in 1 za učenca tehnične stroke) TOZD Jelen - gostinstvo Kranj 3 učna mesta — kuhar (za območje občine Škofja I.oka in Kranj) H učnih mest - natakar Lolke tovarne hladilnikov LTH škofja Loka 3 štipendije - Strojna fakulteta 2 štipendiji - Strojna fakulteta - I. stopnja 9 učnih mest 1 učno mesto • 17 učnih mest H učnih mest - 2 učni mesti - 3 učna mesta -2 učni mesti -1 učno mesto -1 učno mesto -1 učno mesto -1 učno mesto -1 učno mesto - - strugar - rezkalec - strojni ključavničar - orodjar - klepar - električar ličar - ostrobrusilec - avtomehanik - avtoelektričar - instalater - mizar Marmor Hotavlje 1 štipendija - Srednja tehnična šola - gradbena gradnje 1 štipendija - Ekonomska srednja šola 1 štipendija — Upravno administrativna šola 4 učna mesta - kamnoseški delavec 3 učna mesta - kamnosek 1 učno mesto - strojni ključavničar visoke Mesna industrija na Gorenjskem TOZD Mesoizdelki Škofja Loka;, 5 učnih mest - klavničar mesar 1 učno mesto — mesar predelovalec Mizarsko podjetje Ziri Več učnih mest za poklicno lesno šolo v Škofji Loki. Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, biti morajo telesno in duševno zdravi. Niko — Kovinarsko podjetje Železniki 1 štipendija - Administrativna šola (dvoletna) 1 štipendija — Srednja tehnična šola — kemija 1 štipendija - Srednja tehnična šola — elektro — šibki 1 štipendija — Pravna fakulteta I stipendija — Poklicna šola — obratni električar 1 štipendija — Poklicna šola — strojni ključavničar .'{štipendije — Poklicna šola — orodjar 1 štipendija — Poklicna šola — kuhar Peko — Tovarna obutve Tržič TOZD Mreža, poslovalnica Škofja Loka 1 učno mesto — prodajalec usnja in obutve TOZD Mreža, poslovalnica Bled 1 učno mesto — prodajalec usnja in obutve (Objava tega učnega mesta je bila izpuščena pri skupnem pisu kadrovskih štipendij za občino Radovljica) Podjetje za ptt promet Kranj TOZD za ptt promet Škofja Loka o. sub. o. Škofja Titov trg 9 1 štipendija - Poklicna PTT šola za poklic PTT prometnik Učenci morajo imeti končanih osem razredov osnovne šole. stari morajo biti do 18 let in imeti morajo potrjeno zdravniško spričevalo. Prošnji morajo priložiti tudi vlogo za sprejem v dom (velja za tiste, ki želijo bivati v internatu PTT Izobraževalnega centra v Ljubljani). Šola bo vpisovala dne 25. b\ 1978 oziroma naknadno 25. 8. 1978, zato je treba oddati vloge najkasneje do 10. junija 1978. Šola bo vpisovala brez sprejemnih izpitov, če pa bo prijavljenih več kandidatov, bodo opravljali test psihofizičnih sposobnosti. Prošnje s prilogami sprejema komisija za štipendiranje nri podjetju PTT Kranj, Poštna ul. 4. SGP Tehnik Škofja Loka 2 štipendiji - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in dezijo — visoka gradnja 2 štipendiji — Tehnična gradbena šola — visoke gradnje 4 učna mesta — zidar 4 učna mesta — tesar 1 učno mesto — strojnik težke gradbene mehanizacije 1 učno mesto — stavbni ključavničar 1 učno mesto — vodovodni instalater 1 učno mesto — klepar 4 učna mesta — zidar za ometavanje in zidanje 4 učna mesta — tesar — opažer Zadnja dva poklica zahtevata dokončanih le 6" ali osnovne šole. razredov Tehtnica — Podjetje precizne mehanike, Železniki 2 štipendiji — Srednja tehnična šola — strojna 1 štipendija — Srednja tehnična šola - elektro 1 štipendija - Fakulteta za elektrotehniko — I. stopnja 1 štipendija — Fakulteta za strojništvo — I. stopnja 1 štipendija — Ekonomska srednja šola 3 učna mesta — finomehanik 2 učni mesti — rezkalec 3 učna mesta — strugar I učno mesto — tehniški risar Termopol, predelava plastičnih mas Sovodenj 1 štipendija — Visoka šola za organizacijo dela — organizacija proizvodnje 1 štipendija — Ekonomska fakulteta I štipendija - Tehnična srednja šola - oddelek kemija Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka 1 štipendija - Višja upravna šola ali Višja pravna šola 1 štipendija - Srednja tehnična tekstilna šola — tekstilno kemijska smer 1 štipendija — Srednja tehnična usnjarsko krznarska šola 4 učna mesta - ključavničar Tovarna prešitih odej Odeja škofja Loka I štipendija — za poklk- dipl. tekstilni inženir — tehnolog konfekcije 1 štipendija — Poklicna šola — elektromehanik Trgovsko podjetje Nama Ljubljana TOZD Veleblagovnica Škofja Loka 8 učnih mest - prodajalec 1 učno mesto - kuhar 2 učni mesti - natakar 1 učno mesto — mesar Upravni organi skupščine občine Škofja Loka 2 štipendiji - Administrativna šola (dvoletna) Zdravstveni dom Škofja Loka 1 štipendija — Zobozdravstvena šola KladivarZiri 1 Štipendija - Fakulteta za strojništvo 1 štipendija - Fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija - Ekonomska fakulteta »štipendije - Srednja tehnična šola - strojna > št iuendiji - Ekonomska srednja šola 1 š me di a - Srednja tehnična šo a - elektro - šibki tok ! št!£nd, a - Srednja tehnična šola - kemija 2 štipendiji - Administrativna šola (dvoletna) 8 učnih mest - strugar 2 učni mesti - rezkalec l učni mesti - ntrojni ključavničar Petek - 5. maja 1978 V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Marttdjek — Samopostrežno trgovino trgovskega *°9rtja Golica na Jesenicah obišče vsak dan precej ^ gostov, ki se s svojimi vozili pripeljejo po gornje-*«k dolini. — B.B. - DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE ČLANOV AMD Radovljica — Na redni letni skupščini so sprejeli Program dela AMD Radovljica, ki predvideva med dru-I* tudi dopolnilno izobraževanje šoferjev članov in ne-*"»ov, ki so pred deset in več leti opravili izpit v obliki •zvanja o spoznavanju veljavnih prometnih predpisa / Prvega takšnega tečaja se je udeležilo 25 tečajnikov, *Bsemed 12-urnim tečajem v predavalnici AMD se-*^*oili z novostmi v cestnoprometnih predpisih in z no-prometnimi znaki. Udeleženci tečaja so se pod stro-^wnun vodstvom udeležili tudi spoznavanja prometnega ^iffla v Ljubljani s praktično vožnjo po mestu. Tečaj je •^koristen in udeleženci so bili z njim zelo zadovoljni, 'eobfike izobraževanja se bodo nadaljevale v korist vseh *a*j$ih udeležencev prometa. Milan Cizej LETNI SESTANEK MLADINCEV Kranj - V četrtek, 20. aprila, je imela osnovna orga-JJJ^ja ZSMS Vodovodni stolp svoj letni sestanek. V .doma JLA se je zbralo okrog 90 mladincev, da *|S*"*J0 preteklo delo, ga ocenijo, začrtajo nov pro-in izvolijo novo vodstvo. Povabilu so se odzvali tudi r*«tavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih or-*5j«rij in društev. •Alltdi so ugotovili, da je OO ZSMS Vodovodni stolp v ■J°*tnerrj obdobju uspela zasidrati se v vsakdanje živ-mladih, povečala je svoj vpliv med njimi. Vendar rj^je Se vedno niso polno in samostojno zaživele. Za ^•totere je tudi premalo zanimanja, predvsem za komisi-*za SLO, medtem, ko velja pohvaliti delo kulturne in L^tovne komisije, sekcije »GO« in nekatere akcije drugih 'emisij. *»/M°V° vo<^stvo 8 predsednikom Dragom Makucem si je nalogo odpraviti prav to nesamostojnost. Sodelo-j7a.li bodo v tekmovanju za »naš klub 78«, poleg tega pa s nameravajo povezati z družbenopolitičnimi organizaci ***nii v krajevni skupnosti. PARADNA VOŽNJA V CERKLJAH Cerklje - Tudi letos je Avtomoto društvo Cerklje priredilo v počastitev 27. aprila in 1. maja tradicionalno paradno praznično vožnjo članov AMD. Kljub slabemu vremenu se jo je udeležilo nad 100 motornih vozil. Po vožnji je bil v Gradu piknik za udeležence. J. K. DOBRO SODELOVANJE GORENJSKIH PLANINCEV Kranj — V petek, 21. aprila, se je sestal koordinacijski odbor gorenjskih Planinskih društev, ki združuje 21 gorenjskih PD. Na seji so ugodno ocenili sedanje med-društveno sodelovanje in načrtovanje skupnih akcij, ki bo še posebno dobrodošlo ob pripravljanju proslave ob 200. obletnici prvega pristopa na Triglav. Na sestanku je bilo govora tudi o triglavskem narodnem parku, o delu glavnega odbora PZS in o enotni članarini, ki naj bo enotna 60 dinarjev. Za novega predsednika koordinacijskega odbora je bil izvoljen Janez Košnik z Jesenic. Pomembni sta bili priporočili sestanka, da kaže meddru-štveno sodelovanje še okrepiti in posvetiti večjo pozornost oblikovanju aktivov ZK v planinskih organizacijah. -jk se T. Dolžan Ocenjevanje psov — Društvo za vzrejo športnih in službenih psov Bled je pripravilo v Lescah ocenjevanje psov iz radovljiške in jeseniške občine. Ocenjevali so ro dovniške in čistopasemske živali. Komisija je ocenjevala psa, ki je bil visok le 19 centimetrov, in žival, ki je bila višja za pol metra. Najštevilnejši so bili nemški ovčarji, sledili pa so škotski ovčarji in dobermani. — B. Blenkuš POLEPŠANA »ZARJA« Trboje — Bohinčevi iz Trboj so po štirih letih premora (ta čas so »gostovali« v Cerkljah) ponovno usposobili nekdaj zelo priljubljeno gostišče »Zarja« v Trbojah, ki je slovelo po dobrih jedeh in pijači. Gostišče v Trbojah je za prvomajske praznike že obratovalo. Na voljo je 100 sedežev, 40 sedežev pa na terasi. Kmalu bo urejen tudi vrt. Jedila so pristna domača. Gostišče je odprto med 11. in 23. uro, za zaključene družbe pa bo mogoče obratovalni čas tudi podaljšati. »Zarja« ima tudi telefon (49-037), razen tega pa privlači mir, bližina gozda in odmaknjenost od vsakdanjega prometa. --il* ^0 GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO copfmicJ! Zbor delavcev Obrtnega podjetja za popravilo tehtnic Tehtnica Kranj Benedikova 1 objavlja prosto delovno opravilo vodenje DO Poleg 2 zakonom predpisani evati še naslednje po~* KV ali VK ključavn h pogojev morajo kandidati izpol- ^»•M^^^Sg^iehtnicar z najmanj petletno prakso na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih opravilih s petletno prakso od tega najmanj 'UUIIIIIU VAJ* w-».---- - tehnik ali inženir strojništva s petletno prakso od t 2 leti na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih opravilih p°leggornjih pogojev mora kandidat imeti še naslednje: * da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje DO " da ima osebnostne in moralnopolitične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. K«ndidati morajo poslati prijave z vsemi dokazili priporočeno *• DO Tehtnica Kranj, Benedikova 1 v 15 dneh od objave pod "ZBako »razpis DO Tehtnica«. Planinska plaketa borcem Kranj — Upravni in nadzorni odbor Planinskega društva Kranj .sta sklenila podeliti občinski organizaciji Zveze borcev kranjske občine plaketo Planinskega društva Kranj, nekaterim članom te organizacije pa častne znake. Kranjski planinci botjlo ta priznanja p<>delili borcem zaradi dolgoletnega sodelovanja. Rezultat tega so številni spominski planinski pohodi, ki prispevajo k obujanju tradicij NOB in krepijo obrambno sposobnost občanov, številne drum* skupne akcije, še posebej pa velja omeniti skupno načrtovanje Gorenjske planinske partizanske poti, za katero zamisel se je rodila leta 1961 in je hila kmalu uresničena. Plaketo in priznanja naj bi podelili še ta mesec. Ce bo ugodno vreme, ho slovesnost združena /. ogledom Ledin. -jk Lovsko tekmovanje pod Krvavcem Cerklje — lanska družina Cerklje bo priredihi v nedeljo, 7 maja, Vi. tradicionalno lovsko športno tekmovanje pri spodnji postaji žičnice na Krviivcc in se s tem pridružila praznovanju U maja. Tekmovanje bo ekipno m posamezno \ tuli disciplinah iti sicer v streljanju na umetne golobe. \ tarčo srnjaka in v larčo liežečega merjasca. Tega lek-movanjn se vsako leto udeleži veliko lovce* z Gorenjske 1,1 ,ll(h 17 drugih slovenskih krajev Nedeljska prireditev I hi letošnja največja lovska prireditev na Gorenjskem: -an aTeianje bratskih planinskih društev - Kranjsko Planinsko društvo je k*tUr, predstavnike Planinskih društev Javorak iz Nikšiča, Javorja iz r^Wr> 'predstavnike Plai.......—- \*'>8rada, Bjelašnice iz Sarajeva in btražilava iz Novega Sada. Kranjsko tgfanje je uresnu ^*zali prve stike lit «■*- "J — J--- n - ---r> —------. - - - — -j---- čitev dogovora iz Beograda, kjer so kranjski planinci omenjenimi društvi Po sprejemu v pisarni kranjskega dšli na Krvavec, kjer so se med drugim ali ~"-wio o pobratenju, t^reastavm nska nh. (jk, - Foto: F. Perdan £\itoa so gostitelji in gostje odšli na Krvavec, kjer so se med drugi iftpvorili da bodo na zletu jugoslovanskih planincev Prokle t iju podpise ■^ttno 0 pobratenju. Predstavniki društev so v Kranju izmenjali sponunsl t Skupno na Koroško Kranj — Planinci t/. Beograda. Novega Sada. Nikšiča, Sarajeva in Kranja so se na zadnjem srečanju dogovorili, da bodo še letos skupno obiskali edino slovensko planinsko postojanko na Koroškem, na Bleščeči planini. Oh tej priložnosti se bodo srečali s člani Slovenskega planinskega društva iz Celovca in se seznanili s položajem Slovencev na Koroškem. •jk 42° Glas — 9. stran Termika Ljubljana TOZD Proizvodnja Škofja Loka TERMIKA vabi k sodelovanju delavce za opravljanje M*na.itn%.o. Podvin, p. Radovljica p. p. 10 objavlja prosta dela, opravila in naloge za nedoločen čas: 1. kuharice 2. obratne blagajničarke 3. recepcionerja 4. natakarja -ice 5. obračunskega referenta 6. nočnega čuvaja — zunanji (sezonsko za določen čas) gostinska šola in dve leti delovnih izkušenj gostinska šola — smer kuharstvo ali strežba in pet let delovnih izkušenj gostinski tehnik (hotelska šola) ali recepcioner s tremi leti delovnih izkušenj gostinska šola in dve leti delovnih izkušenj ekonomska srednja šola ali hotelska šola (gostinski tehnik) odslužen vojaški rok (lahko tudi upokojenec). Za vsa objavljena delovna opravila velja dvomesečni poskusni rok. Vabimo vse zainteresirane kandidate, da v 14 dneh pošljejo svoje vloge z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na Hotel GRAD PODVIN, 64240 Radovljica. Pogoji: pod 1.: pod 2.: pod 3.: pod 4.: pod 5.: pod 6.: AERODROM LJUBLJANA-PULA Letališko in turistično podjetje Komisija za delovna razmerja TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem objavlja naslednje proste delovne naloge: 1. priprava in kuhanje jedi (2 delavca ali delavki) 2. priprava obrokov v cateringu (1 delavec ali delavka) užalit 3 3. točenje za točilno mizo in izdajanje pijač natakarjem (1 delavec ali delavka) 4. pomivanje in pospravljanje a) 1 delavec ali delavka za nedoločen čas b) 1 delavec ali delavka za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Vse delcfvne naloge so razpisane za nedoločen čas, razen pod 4. b. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — poklicna gostinska šola kuharske smeri pod 2. — poklicna gostinska šola kuharske smeri, vozniški izpit »B« kat. pod 3. — poklicna gostinska šola natakarske smeri pod 4. — popolna osemletka Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanje v mejnem pasu. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana-Pula, Upravno pravno kadrovski sektor, Kadrovska služba, 64210 Brnik, p.p. 10 Cesta na Vršič ni več nerešljiva uganka Tudi po deset in več metrov visoke snežne stene obdajajo vršiško cesto. S trentarske strani, kjer je snega manj, je Vršič že prevozen do vrha, s kranjskogorske strani, kjer je snega več in pod Mojstrovko še groze plazovi pa bo treba preriti še dober kilometer. Do Erjavčeve koče je vožnja v tem snežnem labirintu edinstvena! Jekleni krt se je zaril v snežno gmoto. Več kot deset metrov debelo plast snega je načel prav pri vrhu in jo bo »obdeloval« tako dolgo, dokler ne bo cestišče kopno. V idealnih razmerah lahko takšen stroj na uro odstrani tudi 2400 kubikov snega. Ročno delo z lopatami bi trajalo mesece in mesece ... »Snežni krti rijejo...« Včasih je 50 in več ljudi še sredi poletja kidalo sneg z vršiške ceste, zadnjih deset let pa tudi deset in več metrov visoke zamete že do prvega maja prerijejo moderni Mercede'sovi in Schmidtovi snežni stroji — Autocommerce iz Ljubljane pobudnik uvajanja takšnih naprav Nace Spolad in Andrej Košir, vršiška cestarja, ki kljub metrski sn * vesta, kje poteka cesta. Brez njunih svetov bi stroji zašli! prostora. Precejšnjo količino snega bo treba odstraniti in nalogi so lahko kos le snežni stroji z veliko zmogljivostjo. Nekateri od njih, ki letos sodelujejo pri urejevanju ceste na Vršič, lahko na uro odstranijo tudi do 2400 ton snega. Seveda se njihova sposobnost spreminja v skladu s pogoji. Na vršiški cesti, kjer so delovni pogoji najtežji, je manjša, na letališču na primer, kjer so delovni pogoji najboljši, pa je dosežen maksimalni učinek.« gospodarstvo Bled. Cestnn jetje Kranj in PTT LinKi h Trente navzgor kjer je^' pa so čisto pod vrh Vršiča V rili delavci Cestnega podjetia\ • Gorica z enakimi stroji. ' Pod debelim snegom ost« dober kilometer ceste. Ko se^ -f plazovi, bo predrt tudi Lrjavčeve koce do vrha. Cestar gotavljajo. da bo to do sredine r ?iirdii0^J- Kršilke: F. Perdan Vršič — »Pred leti je bila cesta na Vršič spomladi in tudi poleti za cestarje nerešljiv problem. Stroji za čiščenje in odstranjevanje visokega snega so bili redki. Spominjava se, da so šli lahko prvi avtomobili prek vrsiskega prelaza šele avgusta, pred tem pa je dneve in dneve tudi po 50 do 60 ljudi vihtelo lopate in kidalo sneg,« sta pretekli teden pripovedovala dolgoletna vzdrževalca ceste na Vršič s kranjskogorske strani Andrej Košir in Nace Špolad iz Kranjske gore. Prvi je že upokojen, a je zaradi bogatih izkušenj se vedno dobrodošel pomočnik vzdrževalcem in čistilcem vršiške ceste, drugi pa je še v kolektivu Cestnega podjetja Kranj in ga je zadnjih 20 let najpogosteje najti na tej visokogorski vijugasti cesti. Zanju na tej cesti ni skrivnosti. Vesta za vsak njen ovinek in niti za meter se ne zmotita, čeprav je cesti Sče prekrito z metri in metri snega zaradi plazov in niotežev. »Dogajalo se je, da smo morali v času, ko je še prevladovalo ročno čiščenje, nekajkrat prav hitro poiskati zavetje, sicer bi nas zasuli plazovi,« nadaljujeta Andrej in Nace. »Plazovi in zameti pa so nas že tudi toliko zmedli, da smo zgrešili traso.« Ročno delo pri zimskem vzdrževanju in čiščenju ceste na Vršič še posebno zadnje desetletje nadomeščajo rezkarji in odmetalci snega. Zivordeči snežni krti, od katerih ima vsak po več sto konjskih moči, grizejo po več metrov debelo snežno plast. Začno prav pri vrhu in potem plast /a plastjo zajedajo v snežno gmoto, dokler ne pridejo do tal, do ciste. Vršiška cesta se spreminja v snežni koridor s tudi po 10 metrov visokimi snežnimi stenami na obeh straneh. Enkratno je to za človeka, ki prvič sreča takšno dejanje strojev in človeka! Le dvakrat v desetih letih za prvomajske praznike vršiški prelaz ni bil prevozen. Letos so stroji obtičali kilometer pod vrhom. Cestarji in poznavalci vršiških razmer so svetovali, da je bolje počakati do sredine maja, ko se bodo zaradi obilice snega sprožili pod Mojstrovko nevarni plazovi, katerih jeziki sežejo do ceste in jo zasujejo. Pred tednom dni, ko je nastajal zapis o tej edin stveni borbi s snegom na slovenskih cestah, je bilo plazove na vršiških strminah videti s prostim očesom, s severnih, obiskovalcu Vršiča skritih pobočij okoliških vrhov, pa je prihajal značilen zvok in šum, pomešan / bobnenjem, ki jih povzročajo plazovi. Kljub temu, da med prvomajskimi prazniki na vrh Vršiča še ni bilo mogoče z osebnimi avtomobili, so številni izletniki obiskali ta kraj. Do Erjavčeve koče je namreč cesta izredno urejena! »Letos že desetič za prvomajske praznike .prebijamo' Vršič,« pripoveduje zastopnik Autocommer-ca iz Ljubljane Aleš Mrzel. »Naša firma je uvozila k nam že številne stroje za zimsko pluženje in vzdrževanje cest, izdelane pri Mercedes-Benzu v Stuttgartu in Schmidtu v St. Blasienu. Slovenska in jugoslovanska cestna služba ugotavlja, da so izdelki omenjenih tvrdk najprimernejši. Imajo jih številna cestna podjetja. Za prikaz njihovega delovanja je najprimernejši Vršič, kjer so delovni pogoji najzahtevnejši. Pa tudi drugje smo že preskusili in pokazali sposobnosti teh .snežnih krtov'. Autocommerce se s temi stroji pojavlja na najpomembnejših zimskošportnih prireditvah pri nas in sodeluje pri urejanju dostopov do smučišč in čiščenju parkirnih prostorov ter cest. S planiškim komitejem smo se med drugim že dogovorili, da bomo na svetovnem prvenstvu v smuških poletih marca prihodnje leto v Planici pripravili in uredili pod skakalnicami dovolj Alež Mrzel, zastopnik Aut-commerca, ki una od* zasluge, da so naša cts& podjetja že opremi/ena s » dobnimi snežnimi stroji Pretekli teden, pred začetk* praznikov, je Autocommerce povrii na ogled zaključnih del pri pluira -ceste na Vršič. S kranjsko«* strani so se v odsek ceste, na kata* ga so plazovi in meteži nanosili ni 10 m več metrov debelo sneta* plast, zagrizli Mercedesovi ■ Schmidtovi stroji, ki so jih nua Autocommerca prispevali Goafc* Samopostrežna restavracija Kranj je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 2 1 . ure; z našimi, uslugami se še naprej priporočamo. Festivalna dvorana BLED od 12 do 23. maja 1 975 L murha RAZSTAVA IN PRODAJA • POHIŠTVO Gospodinjski stroji i*PBEPK0GE zavese Razstava od p od t Iti! rta vsak član Jr>T.9 ure. tudi ob nede M Mučiteljem živali bo odzvonilo Petnajst let dela društva proti mučenju živali SR Slovenije — Društvom v Ljubljani, Mariboru, Celju in Piranu se bo kmalu pridružilo tudi novo društvo v Kranju — Čimprej sprejeti ustrezen zakon, ki ga čakamo že leta in leta — Pomembne naloge za prihodnje obdobje Društvo proti mučenju živali SR Slovenije je bilo ustanovljeno pred petnajstimi leti. Pred poldrugim desetletjem so se med seboj povezali ljudje, le peščica jih je bilo, ki se nikakor niso mogli spoprijazniti, da živali »trpijo krivico«, da jih posamezniki na vse mogoče načine mučijo in trpinčijo ... »Malo nas je bilo takrat,« pravi tajnica društva proti mučenju živali SR Slovenije, to delo opravlja že vseh petnajst let, Lea E. Mulerjeva. »Malo, a zato smo bili tisti toliko bolj zagnani. Toda število članov se je začelo kmalu večati. Danes nas je že kakih sedem tisoč v društvih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Piranu. Povezovati smo se zaceli tudi z drugimi sorodnimi organizacijami. Pri delu nam je vedno dajal veliko podporo predvsem predsednik zveznega komiteja za varstvo človekovega okolja Jugoslavije dr. Aleš Bebler. Sodelovali smo na kongresu veterinarjev m veterinarskih tehnikov Jugoslavije, simpoziju .Odpadki - surovine 76\ skupno z ljubljansko televizijo posneli dokumentarni film mučenju živali pri prevozih, pa --lo nam je preprečiti ustano-tev društva .Bosanska korida kraju Živinice v Bosni, kjer naj I vsako nedeljo za atrakcije Ijne turiste prirejali Pf^linje je in še marsikaj bi lahko -štela. Med drugim tudi to, da so prav na našo pobudo v republiki Crni gori v okviru njihovega Za vse je v tesnem vagonu premah prostora Nagrade za Andreja, Jožico in Lojzeta Ljubljana - Posebna komisija Dri društvu proti mučenju žival. §R Slovenije je pred nedavnim ocenila spise, ki so j* napisali učene slovenskih osnovnih sol na tem" »Ali tudi žival občuti bole-tarf«. Po pregledu vseh del je žirija sklenila podelit, desetim naj-boljšim učencem lepe knjižne nagrade. Med nagrajene, so tud. tri-£ Gorenjci. To so učenec 8 b raz- , reda Andrej Oblak, učenka H. b razreda Irena Tičar ter učenec [ I H b razreda Lojze Tomaževič. Vsi imenovan, obiskujejo osnovno šolo .Lucijan Seljak« v Kranju. Društvo proti mučenju živali hit Slovenije bo nov nagradni razpis , za spise razpisalo ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga praz- j nujerno 4. oktobra. -JK j _ J republiškega zakona o javnem redu in miru določili poseben člen, ki predvideva za mučitelja živali kazen do 2000 din ali zapor do trideset dni. Naša republika ima v okviru tega zakona prav take kazenske sankcije, v drugih republikah pa kazni sploh niso predvidene. Toda člani društva se že dolgo trudimo in prizadevamo, da dobimo ustreznejši in ,trši' zakon.« Zakon okrajnega glavarstva Taki zakoni pa so poznani že od prej. Kot zanimivost velja omeniti tistega, ki ga je izdalo okrajno deželno glavarstvo v začetku tega stoletja. Leta 1904 je namreč deželni glavar podpisal zakon, ki je predvideval za kakršnokoli mučenje in trpinčenje živali kazen od dveh do dvesto kron v denarju ali od šest ur do štirinajst dni zapora. Po pravici povedano bi vsa določila kazalo upoštevati in spoštovati tudi danes, po skoraj osmih desetletjih. Kajti zakonska določila so zahtevala, da se bolna živina ne sme uporabljati za delo, da je pri konjih potrebno stalno skrbeti, da je podkev dovolj poostrena, da je prepovedano vsakršno prekomerno in surovo pretepanje živine, da je na vozove prepovedano nalagati pretežke tovore, da se smejo v »pasje vozove« vprega t i samo odrasli in dovolj krepki psi, da se sme živina namenjena za zakol prevažati v dovolj velikih prostorih samo stoje, da se smejo pri gonji te živine uporabljati samo psi z nagobčniki, da je treba med vožnjo živali primerno zavarovati zoper neugodne vremenske vplive, da se sme perutnina prevažati samo v dovolj velikih kurni-kih ... In še marsikaj. Tako torej takrat. Kot že rečeno, danes pri nas ustreznega zakona nimamo. Primerov mučenja pa je veliko. Samo v preteklih dveh letih je republiško društvo prejelo 239 pismenih prijav. Kajti društvo sprejme prijavo vedno le v pismeni obliki. Med prijavami se jih je 19 nanašalo na mučenje živine pri zasebnih kmetovalcih, 121 jih je bilo podanih zaradi mučenja psov, 27 zaradi mučenja mačk, 24 zaradi streljanja ptic z zračno puško, fračo ali drugo napravo ter 48 zaradi mučenja perutnine, golobov, zajcev, osličkov, sove, lisice, morskih prašičkov, krapov, nekaterih ptic in živali v labo-^ ratoriju. Sodniku za prekrške je bilo danih v obravnavo 28 obdolžencev in 21 jih je bilo tudi kaznovanih. Enemu od obtoženih je bila izrečena celo najvišja mogoča kazen — .50 dni zapora. Sicer pa je treba povedati, da med načini mučenja še vedno izstopata nehuman transport živali ter izvajanje vivisekcije - grozljivih primerov laboratorijskih poskusov na živih živalih, ki povzročajo bolečine. Oba primera sta prisotna predvsem zato, ker že dve desetletji nimamo ustreznega pravilnika o humanem transportu živali, niti ni pisanega pravila o izvajanju bolečih poskusov na živih živalih. Jugoslavija, denimo, ni podpisala evropske konvencije o humanem transportu živali, ki je bila sprejeta v Parizu že pred desetimi leti,'prav tako pa z veliko premajhno pozornostjo sledimo delu svetovne antivivisekcijske zveze (1AAPEA) V Londonu. Nobenega dvoma namreč ni, da je danes mogoče namesto poskusov na laboratorijskih živalih uporabljati mnoge nadomestne metode, da pa tudi eksperimentalna biologija s poskusi na živalih v naših osnovnih in srednjih šolah ne ubira prave poti. »Presneti Gorenjci« »V Sloveniji imamo danes štiri-društva proti mučenju živali,« pripoveduje tajnica republiškega društva Lea Mullerjeva. »Toda društvom V Ljubljani, Mariboru, Celju in Piranu se bodo kmalu pridružila še nova. Med prvimi bo ustanovljeno tudi v Kranju. Prostore za njegovo delo že imamo. V okviru delovanja osrednjega slovenskega društva pa smo ustanovili poseben akcijski odbor, v katerem dela sedem terenskih kon- trolorjev, Razmere na terenu so nas namreč prisilile, da ti naši člani, so seveda prostovoljci, na samem kraju ugotavljajo verodostojnost prijav o mučenju živali. Kontrolorji imajo posebne izkaznice, tesno pa je njihovo delo seveda povezano z delavci milice na terenu. Intervencije so zahtevne ter odgovorne in največkrat tudi nevarne. Terenski kontrolorji imajo pri sebi vedno propagandni material, navodila in posebne bloke z opozorili, ki jih izročajo ob manjših oblikah nehumanega ravnanja z živalmi.« Delo kontrolorja je v zadnjem času precej olajšala ena od članic društva, ki je »fantom« podarila avto. Zdaj se fiat 1300 z oznakami DPMŽ Slovenije večkrat pojavlja po različnih slovenskih krajih. »Toda največ dela imamo na Štajerskem in Gorenjskem,« s trpkim priokusom pravi Lea Mullerjeva. »»Presneti Gorenjci', ne bi pričakovala kaj takega,« pridoda. »Naj vas spomnim le na nekaj najhujših primerov. Odkrili smo grozljivo mučenje živali v bližini Kranja, ko je kmet nekega zimskega popoldneva z britvijo nasilno kastrirat več vaških psov. Sodnik za prekrške v Kranju ga je seveda ustrezno denarno kaznoval, toda obtoženec se je pritožil v Ljubljano. Seveda brezuspešno. Graje vreden je primer mučenja večjega števila konj na eni od kmetij v škofjeloški občini. Lastnik je že bil kaznovan, a opozorila ne zaležejo dosti. Seznanjeni smo bili s hudim primerom sestradane živine pri enem od kmetov, samec je, v okolici Bleda. Ali s primerom iz neposredne bližine tega turističnega kraja na Gorenjskem, ko je lastnik osla odšel na dopust na morje, ubogo žival pa zaprl v hlev in jo pustil več dni brez hrane in vode. Brez hrane in vode smo zalotili tudi živino v vagonih na kranjski železniški postaji. Seveda smo vložili prijavo. Toda s transportom živine so stalne težave. Nekaterim posameznikom se živina, čeprav je narrienjena za zakol, prav nič ne smili. Mislite, da bo kdo rešil živali nogo, če se le-ta slučajno zaplete v kako mrežo ali uide skozi ozko špranjo. Ne! Saj ne boste verjeli, če vam povem, kaj se je marsikdaj že zgodilo. Neodgovornež, ne morem mu drugače reči, nogo preprosto odseka ... Tu je potrebna temeljita prevzgoja. Potlej še vedno lahko govorimo o mučenjih konj, ki vlačijo les iz gozdov, pa za pse čuvaje je marsikje slabo poskrbljeno, za muce in druge domače živali. Morda bo k izboljšanju sedanjega stanja na Gorenjskem pomagala ustanovitev društva v Kranju. Kajti dobro se zavedamo, da zdaj dobimo le majhno število prijav, da pa | proti mučiteljem tudi za zdaj še ne moremo ustrezno ukrepati. In še na primer, ki se tiče vseh nas, bi opozorila ob tej priložnosti. Na ljubljanski živalski vrt. To je .živalski Dachau', ne morem drugače reči. Živali živijo v skrajno neustreznih razmerah. Slon, denimo, se že vso zimo prestopa samo z noge na nogo. Menim, da trenutno sploh nima smisla nakupovati novih živali. Najprej je treba poskrbeti za te!« Najprej zakon Pred društvom proti mučenju živali tudi v prihodnjem obdobju stojijo pomembne naloge. Najprej pa je vsekakor potrebno pripraviti in sprejeti zakon proti mučenju živali v SK Sloveniji. Kajti glede tega so drugod v svetu že daleč pred nami. Izredno izpopolnjene in ostre zakone imajo mnoge države in celo posamezna mesta še posebej svoje zakonske določbe. Poleg tega pa se bodo člani društva zavzemali za odpravo vivisekcije ter uvajanje sodobnih nebolečih nadomestnih metod pri poskusih na živih živalih, prizadevali za podpis evropske konvencije o humanem transportu živali, sodelovali bodo pri pripravi novega zveznega pravilnika o transportu živali v naši državi, pri vzgoji mladine z namenom, da lepo ravna z živalmi, zavzemali pa se bodo tudi za prepoved uporabe zračnih pušk ter za ustanovitev zavetišča za zavržene ali odvzete živali na ljubljanskem področju. Seveda bodo tudi v prihodnje vzdrževali tesne stike s sorodnimi društvi v drugih državah, udeležili pa se bodo tudi kongresa svetovne zveze za varstvo živali, ki bo letos jeseni v Berlinu. Nalog torej ni malo. Toda s skupnimi močmi in zavzetim delom jih , bo vsekakor mogoče izpolniti. Še posebno, ker pomen tovrstnega dela vse bolj spoznava tudi širša družbena skupnost. Besedilo: J. Govekar Slike: arhiv DPMZ Slovenije Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (67. zapis) Umetno kovaštvo, o katerem sem prejšnjikrat pričel pripovedovati, ima zelo stare korenine. Danes imajo ljudje umetno kovanje za nekaj posebnega, dragocenega — spričo tolikerih drugih industrijsko izdelanih okrasij. Včasih pa so bile umetno kovane okenske mreže, balkonske ograje, nagrobni križi, obrtniški izveski, okovane skrinje, vogalne, nadvratne in vezne svetilke — vse seveda ročno, lepo in okusno kovano — nekaj vsakdanjega in ničkaj cenjenega. Prav zato pa se je ohranilo iz prejšnjih dni tako malo teh izdelkov. Le v muzejih ali na nekaterih hišah (posebno v Kropi, Kamni gorici in v okoliških vaseh) je še videti stare okenske mreže in drugo umetno kovanje. Lahko bi pa rekli, da je umetno kovaštvo prav tako staro kot kovaštvo sploh. Pred sodobno strogo specializacijo se je vsak kovač, če je le imel kaj estetskega občutja, lotil tudi zahtevnejših del — torej tudi umetnega kovanja. ŽOKENSKE MREŽE e Valvazor omenja, da so si ljudje okoli Krope svoje hiše zavarovali s kovanimi okenskimi mrežami. Iz nekdanje nuje se je rodil današnji hišni okras! Vmes pa so bile krize. Železarstvo je že v prejšnjem stoletju pričelo propadati, posebno tam, kjer je" životarilo s primitivnimi napravami in v glavnem z ročnim delom. — V tem času je šlo iz Krope mnogo lepih železnih predmetov, prodani so bili v slepo ceno in največkrat le kot staro železo ocenjeno. Kot kovanje, tako so izginjala tudi imena nekdanjih kovačev — umetnikov. Le nekatera so se otela pozabi: Valentin Šolar, Andrej Mer-telj, Janez Praprot nik, Hiacint Pibrovec, Janez Šolar in Ignac Blaz-nik. — Stari »Plamen« je že kmalu po svoji ustanovitvi poslal na posebne tečaje na Dunaj nadarjene kovače. Za nekaj časa je bil v Kropo povabljen celo neki učitelj umetnega kovaštva s Češkega. No, ti napori razumnega »Plame-noVega« vodstva, ho šli še dalje: 1. 19.17 so po sklopu tovarne ustanovili posebno delavnico za umetno kovaštvo. Imela je mojstra, risarja in več vajencev. Z Dunaja so poklicali tudi mojstra Aleksandra Nehra, učitelja na tamkajšnji šoli za umetno obrt. NEMŠKI POHLEP Znemško okupacijo je kar iznenada zrasel interes za kroparske umetno kovane izdelke. To dejstvo pa ne kaže kake kulturne ravni celovških in dunajskih Nemcev, pač pa pohlep po cenenem nakupovanju železnih umetnin. V Avstriji je umetno kovanje imelo že takrat široko uporabo, posebno pri opremljanju »kmečkih« sob. planinskih koč, gozdnih vil in bogataških dvorcev. Da je v Kropi moč dobiti železno ' okrasje za majhen denar, se je kaj hitro zvedelo in kovači so imeli polne roke dela. Pritegnjeni so bili še žebljarji in ključavničarji, da se je le kovalo — to pot bolj vse na hitro in brez kakih umetnostnih teženj ali celo kake ustvarjalnosti. Toda stvar je bila le kratkotrajna: vedno več mladih kovačev je klicala domovinska dolžnost drugam, k partizanom v svobodne gozdove. Zal, se je teh mladih fantov po vojni le malo vrnilo. in z žeblji, kapljami svojega srca, so svoje ime preko gorskih steza in belih cest ponesli tja (to daljnih tujih mest. Umetno kovan ščitni košek za kristalno vazo. Nov čas po osvoboditvi je prinesel svetlo prihodnost tudi v sicer tako senčno Kropo. Tovarna »Plamen« je pričela z industrijsko izdelavo vijakov vseh vrst — v tem je eno največjih podjetij v državi. — Poleg »Plamena« pa je bilo ustanovljeno novo manjše podjetje, ki se je specializiralo za umetno kovanje. Saj po končani vojni so prišli tudi naši ljudje na okus in radi segajo po umetno kovanih železnih izdelkih. Novo podjetje, ki je nastalo na pobudo ravnatelja J. Gašperšiča, se je imenovalo UKO ( = Umetno kovaška obrt), vodil pa je zelo uspešno to zanimivo podjetje ravnatelj Ludvik Šmitek vse do odhoda v pokoj v toku lanskega leta. Umetno kovan lestenec za sta no-i 'anjski predprostor. Umetno kovano okovje za skrinjo (dobro je vidna pristnost kovanja: posamezni elementi so skovani iz enega samega kosa železa). JOŽA BERTONCELJ Sprva — v prvih letih — je bil nosilec strokovnega znanja in pouka v delavnicah UKA, eden cxl stare »kroparske kovaške garde« — Joža Bertoncelj, nenavaden mož, obrtniško odlično izveden — po miselnosti in ustvarjalnem žaru pa pravi umetnik. Z vsemi vrednotami in hibami obdarjen, s prisrčnostjo pa hkrati z muhavostjo, delovno disciplino in samovoljnostjo, z razumevanjem in z ljubosumnostjo pa še s hefajstovsko nagaji-vostjo in šegavostjo. Sam, brez družine, se je kar preveč rad bodel z vso okolico. Dober telovadec in športnik, zraven pa še ljubiteljski arheolog in etnograf. In človek, ki je znal sukati tudi pero. Knjiga »Kroparske zgodbe« izpričuje njegov pripovedni talent. To je bil naš-" Janezov Joža. možak, da malo takih! Rojen leta 1901, umrl pa predlani, je Joža Bertoncelj v letih po osvoboditvi kar nekako poosebljal pojem kroparskega umetnega kovaštva. — Sam pravi o sebi: »Jaz sem iz poslednjega rodu, ki ga je dal vigenjc. V prvo zarjo moje mladosti utripajo iskre vigenjcev in odmeva žvenk kladiv. V žaru železa raste iz mraka očetova senca, urno se giblje v ritmu dela, prestane in se utrne kmalu za vedno v mrak. Na nasprotni strani ognjišča udarja mati; ona ne sme in ne more ^ odnehati, da se obdrži ogenj na ješi/ Kakor na žrtveniku božice Veste. — Takt) dobi tudi sin svojo dediščino — kladivo, ki pada na uporno in trdo gmoto, jo zvija in stiska kakor trdo in Živo življenje človeka. Iz ognja, kladiva, trpljenja in bolečine pa vzraste nova čista lepota.« Tako kovač — pesnik Joža Bertoncelj le nekaj let pred smrtjo ... 12. stran — Glas Marta Berčič zmage se vrstijo LESCE — Ni nakl'jćje, da ob zaključku odbojkarske sezone predstavljamo Marto Berćić iz Lesc. Marta je članica moštva Gorij, ki je letos prvič uspešno nastopalo v konkurenci najboljših osmih slovenskih odbojkarskih ekip. Moštvo Gorij je po skromnih rezultatih v prvem delu tekmovanja presenečalo v drugem delu z zaporednimi zmagami bodisi doma ali na tujem. Le novogoriski Merkur je bil spomladi boljši od Gorenjk. Poprečna starost gorjanskega moštva ne dosega 17 let, zato je Marta Berčič z 18 leti pravzaprav ie veteran v moštvu. »Igralke treniramo v sedanji sestavi skupaj približno eno leto,« pripoveduje po uspešni odbojkarski sezoni Marta Berčič. »Trenira nas Stane Ferjan, ki je tudi član blejskega drugoligaša. V pretekli sezoni smo izkoristile ponujeno priložnost nastopanja v republiškem ligaskem tekmovanju. V začetku nam kljub napornim treningom ni slo. Raven slovenske ženske odbojke je bila takrat višja od nase. Slabši rezultati so terjali še boljše delo. S trenerjem smo se ga lotile in uspele.« Kvaliteta igre se je zboljšala. Posledica tega so bile zaporedne zmage, ki so marsikoga presenečale. Marta Berčič, dijakinja III. letnika Pedagoške gimnazije v Kranju, je začela igrati odbojko pred dobrim letom. Sicer pa je vsestranska športnica že iz osnovne šole, saj se je razen odbojkarskih udeleževala tudi košarkarskih in rokometnih tekmovanj. Marta Berčič opozarja na skromen izbor igralk. Igralke prvega moštva med rezervami nimajo enakovrednih zamenjav. Zato je odsotnost le ene od standardnih igralk boleče. V moštvo nameravajo Gorjanke vključevati članice mladinskega moštva in jih že do začetka jesenskega prvenstva čim temeljiteje pripraviti. B. Kauh 250.000 smučarjev v Sloveniji BLEJSKO JEZERO GOSTILO NAJBOLJŠE JUGOSLOVANSKE VESLAČE - Gladina jezera je bila prizorišče devetnajste prvomajske regate. a a kate#orVanJe nastopilo rekordno število 440 veslačev iz 28 jugoslovanskih veslaških kolektivov s 141 čolni. Največ so sicer pokazali reprezen-to/ični čolni, vendar so za mednarodna srečanja še premalo pripravljeni. Med to vrsto najboljših so lep napredek pokazali tudi predstavniki iz Izole in Kopra ter tudi drugi tekmovalci iz Slovenije. V ospredju sta še vedno Celenta in Mrduljaš pri dvojcu »brez«, vendar sta v JLA, ter četverec Krke ter nekatere ekipe Jadrana, Reke in Mladosti iz Zagreba. Za presenečenje je poskrbel skifist Stanulov iz Zrenjanina, ki je premagal favoriziranega Obra doviča. Sestalo se je tudi predsedstvo veslaške zveze Jugoslavije. Za zveznega kape tana je bil ponovno izvoljen profesor Jože Ropret, njegov pomočnik pa je Stajner iz Osijeka, f-h) - Foto: F. Perdan LJUBLJANA - V Klubu delegatov je bila volilna skupščina smučarske zveze Slovenije, kjer so ocenili razvoj smučarskega športa v zadnjih dveh sezonah. Pri tem so ugotovili, da je smučanje v turističnem in tekmovalnem pogledu v Sloveniji doseglo izreden vzpon. Za napredek je več razlogov, med katerimi sta najpomembnejša porast družbenega standarda ter prodor miselnosti v široke množice o nujnosti rekreacije delovnega človeka. Po podatkih je v Sloveniji okoli 250.000 smučarjev, ki pa žal niso vsi včlanjeni v smučarsko organizacijo. Smučanje je postalo nedvomno eden najbolj razširjenih športov in je pravi množični slovenski šport. Največji uspeh organov SZS pa je nedvomno, da se je finančno stanje smučarske zveze predvsem po zaslugi izredno prizadevnega gospodarskega odbora bistveno izboljšalo. Medtem ko je SZS vsa prejšnja leta začenjala sezono z več milijoni nepokritih obveznosti, so letos stopili v sezono kljub izredno obsežno načrtovanim pripravam in treningom, zahvaljujoč mnogim akcijam, skupnim naporom in samofi-nansiranju, brez dolgov. To je omogočilo vsem strokovnim organom mnogo boljše pogoje za delo ter kvalitetnejši in uspešnejši rezultat. SZS posveča množičnosti posebno pozornost. Na tisoče mladih vsako leto uspešno konča razne smučarske tečaje. Izrednega pomena so šole v naravi. Prav tako so pomembne že večletne akcije SZS in Klana »smuči mladini gorskih vasi«, množični pohodi in maratoni — Bloke, Duplje, Vršič, Koroški in Trnovski maraton, ki privabijo na sneg na tisoče smučarjev — rekreativcev. Omeniti pa velja še številne množične spominske prireditve, kjer mladina spoznava slavne kraje in dogodke iz NOB ter se obenem pripravlja na obrambo domovine (Dražgoše, Pokljuka, Trnovski gozd, Cerkno ipd.) Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev je ena najbolj množičnih in delovnih organizacij v okviru SZS. V Sloveniji je okoli «00 učiteljev in trenerjev ter okoli 4000 vaditeljev. Zbor smučarskih sodnikov je deloval v zelo omejenem obsegu. Odbor vsekakor ni bil dobro sestavljen in ni opravičil svoje funkcije, ki bi jo morah na ravni republike. V Sloveniji je sedaj okoli 1800 sodnikov, od teh je 13 KIS sodnikov za skoke, od katerih pa ima veljavno licenco še 7 sodnikov. Na področju vrhunskega športa je bilo doseženih vrsta odličnih uspehov. Med tekmovalci sta vidno izstopila Bojan Križaj in Bogdan Norčič. Njuni re-zultati jih uvrščajo med svetovno elito, saj oba sodita med 10 najboljših na svetu. Na skupščini so sprejeli tudi finančni načrt za letošnje leto, ki znaša okoli 8 milijonov dinarjev. Nekoliko so spremenili rudi pravila SZS. Vključili so kot poseben odbor SZS tudi akrobatsko smučanje. Sedanje komisije oziroma zbore so spremenili v odbore. Odslej bodo v okviru SZS delovali naslednji odbori: odbor za alpske discipline, odbor za skoke, odbor za teke, odbor za klasično smučanje, odbor za množičnost, odbor za vaditelje, učitelje in trenerje, odbor za sodnike in odbor za akrobatsko smučanje. Odbori imajo nalogo, da skrbe za uresničevanje programa SZS ter spremljajo in preučujejo problematiko svojega področja. V novi mandatni dobi bo SZS t* nadalje vodil Janez Kocjančič. ■). -lav oi nik Kolesarstvo Uspeh Anke Pavlin Bratun tokrat ni imel sreče V Novi Gorici je bilo sredi aprila finalnu tekmovanje v skoku v višino /.a pionirke in pionirje, rojene leta 1963 in kasneje Zaključno tekmovanje je bilo del slovenske akcije »Iščemo najboljšega pionirja m pionirko Slovenije v skoku v višino«, na njem pa je sodelovalo 17 deklet in 23 fantov i/, vse Sloveni|e Sodelovali so tculi štirje predstavniki Kranja, ki s<> v pmltckniovanju preskočili normo 160 oziroma II11 centimetrom Dosegli so lepe uspehe Anka Pavlin je /mahala / odličnim rezultatom |.V> rentrimetrov. kar je le dva eentimetra manj od gorenjskega rekorda /a članice-. Živa Kant. prav tako kot zmagovalka urnika osnovne šole Franceta Prešerna i/ Kranja, pa je bila t osebnim rekordom IA J e-c.llin.e--trov druga. 1'roš Rede m- pa je bil med Fanti drugi. Vse trenira profesor Boris Hol.v . Na shki Anka P.av lin Iti.KI) - Dobra organi Zavija, lepo vreme, rekordna udeležba ter i/cnače-m boji \ vseh kategorijah hm glavne značilnosti tradicionalne kolesarske dirke okrog blejskega jezera 1'okro vitelj tekmovanja, ki ga ie organt/iral domači kolesarski klub Bled v počastitev dneva /mage. je bil Lf|' Bled V desetih starostnih kate gonjah itd 12. do 7_' krtu se je pomerilo kar ffll tekmovalce^, i/ vseli slovenskih klubov ter Rijeke. Karlove a. Zagreba m Trsi ji. Najboljša ekipa je bila tpihljanska Astra, ki ie- pobrala prvi mesti med mlajMim m starejši mi mladimi, pa l udi v ostalih kategorijah so bili njihovi prcelsiavmki med \odtlmim Nai slaic|š| udeležence Fiam Blatim s Koklirc / IZ. leti tokrat m imel sreče-, saj ga je- ob vidno uvrstitev spi av ll padci in lli končal tekme Naj Marjan Knaflič. ki ic v /asedel solidno sc-dino l>ol|ši domaćin | konkurem i član mesto Ml Vrstni red - pionirji B (1 krog -6,4 km): I. Pintarič (Dol). J.. Šinelj K.iosup. Ijel. :|. Src- i Pomnije), pionirji A (1 krog): I. Seimle- (Doli. _' Kavaš. I. Majcen (oba Savaf. ml. mladinci (»i krogov): I Planin. _ f'eriu Iona Astral. 1 -Jurce (MC). st. mladinci (8 krogov): I. Košar (Astra). _'. Sel nikar I Bog). I. I'lavhr i.MC). člani C (5 krogov): I. Sepec (B»g). -' Ivamič i l'oiiiiti'jei. .'I, Kuna ver (Doli. veterani A (od 35 — 40 let — S krogov): I. Marušič (Aelnal. L. Dežnimi. I Hafner (oba Kokricai. veterani B (do 45 let — 5 krogov); I Cerasan. * Mazoroli i oba Adtia). I. Ple-stt-njak (Kokricai. veterani C (do 50 let — 3 kroge): I Bonano (Adrial. J Bogov ie (MCl. t 1'intar (Koknca). veterani D (do 80 let — 3 kroge): I KuprH (Kokiiia). J. Fajdiga tRra-iiik). I Miigrle- (Bog Francki, veterani K (nad 60 let - 3 kroge): I Zuovnik. Kačič fnhj Kokricai B. Kauh • c-. Športni vodnik SOBOTA * KKOUANJK - V Kranju na kcglji-•'. šču Triglava bo ob 7. uri Si) Vodovodni stolp organiziral v počastitev dneva 2 mladosti kegljaški četveroboj. V moški Tin ženski konkurenci se bodo pomerile i- ekipe Iskra-Otoče. Živila, Hrastnik in Vodovodni stolp: BOKOMKT - Križe ob 1». uri moška tekma slovenske rokometne super lige Tržič : Slovenj Gradec; NEDELJA ROKOM KT - V drugem krogu ženske slovenske super rokometne lige-bo ekipa Preddvora ob 10. uri gostila rukometašice Obale; _ , BALINANJK - Kranj ob 7.30 bo športno društvo Vodovodni stolp v počastitev drteva mladosti na baliniščih SD Borec organizator tekmovanja ekiD krajevnih skupnosti: SM l'CARSKI TEKI - VNem.ljahv /a Resnici bo SK Triglav, tekaška sekcija, ob 10. uri na občnem zboru pregledal IVOJe dosedanje delo ... s, zadal nove smernice- za pri h od no obdobje. AKAiNJ - ZA*BOJANOM KRIŽAJ KM ŠE BOGDAN NORCIC PRED MATIČARJEM - Pred praznikom dela je pred matičarja stopil tudi na, boljši jugoslovanski smučarski skakalec Bogdan Norčič. član SK Triglava u Kranja. Bogdan, ki sodi med deseterico najboljših mknhnl*m; ... .„ Dopisniki poročajo Ljubljana - Anka Pavlin, uiVnka osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja, je po zmagi na finalu najboljših slovenskih pionirk v skoku v višino dosegla še en uspeh. Na reviji mladih atletov v Ljubljani je postavila s 160 centimetri nov absolutni rekord Gorenjske. B. Hol.v Kranj - V okviru akcije »Iščemo najhitrejšega pionirja in pionirko Slovenije« jeSSD France Prešeren iz Kranja na stadionu Stanka mlakarja v Kranju priredilo kvalifikacijsko tekmovanje pionirjev in pionirk iz kranjske občine. Sodelovalo je 21 pionirk in pionijev. Med pionirji so bili na 60 metrov nahitrejši Andrej Rihtaršič (Simon Jenko) 7.7 sekunde, Marko Kurat in Marjan Pogačnik (France Prešeren) 7,8 sekunde in Aleš Jurančič (Simon Jenko) s7.9 sekunde. Med pionirkami pa je z H 2 sekunde zmagala Renata Kuri (Lucijan Seljak). Sledijo Majda Zvokelj (France Prešeren) 8,6 sekunde. 2iva Kant (France Prešeren) in Mojca Sajovic 8,8 sekunde in Nada Bauer (France Prešeren) z 8,9 sekunde.___ B. Holy Reteče - V Retečah je bil ob otvoritvi novega nogometnega igrišča turnir, na katerem je sodelovalo pet moštev Pokrovitelj turnirja je bila krajevna skupnost Reteče. Zmagalo je moštvo Suma dije iz Azanja. Drugi so bili domačini, tretji LTH. četrti nogometaši Jezera iz Zbilj, peti pa Kondor z Godesiča. - , _ J-Starman Ziri - Strelska sekcija Kladivar iz Zirov je pripravila tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Z 80 krogi je zmagal Vinko Gladek. Drugi je bil Jože Subic, tretji Rado Kogovšek, četrti Rajko Ve-har, peti pa Andrej Naglic. Tekmovanja so pripravili tudi v mizarskem podjetju, v Lovski družini in v osnovni organizae iji ZSMS Omenjene sekcije so najaktivnejše v Strelski družini Tabor. Več pa bi morali pokazati v Alpini in Etiket1 L. Mrak Kranj - V Kranju je bilo četrtfinalno tekmovanje .slovenskega košarkarskega prvenstva za pionirje. Pionirski festival 78 imenovan. Organizatorje bila osnovna šola Simona Jenka. Gorenjci so bik obakrat drugi in se niso uvrstili v poliinale kljub dobri igri. Zmagovalec v obeh kategorijah je bik Ljubljana II. M. Cadež Kranj - V tekmi slovenske nogometne lige je Železničar iz Maribora premagal Gorenjsko s 3:1. Domačini so bili v premeni, vendar le-te niso znali izraziti z zadetki. Gostje so zmagali zaradi izkušenosti. Mladinci pa so premagali Kočevje z 3:2. Kranjčani so nadigrali nasprotnika, ki ni pokazal veliko nogometnega znanja. Gola sta dosegla Cotman in Barukčič. M. Subic Tretjina zaposlenih športnikov Občan o športu in rekreaciji GOLNIK - Športna igrišča Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo TOZD KC Ljubljana so že šest let prizorišče vsakoletnih letnih športnih iger delavcev Kliničnega centra. Tudi letos bo tako, razen tega pa bo na Golniku tudi republiško prvenstvo zdravstvenih delavcev Slovenije. Golničani so organizatorji tudi vsakoletnih zimskih iger KC. V tem 480-članskem delovnem kolektivu imajo dokaj dobro razvito rekreacijo, saj se kar tretjina zaposlenih ukvarja s športom. Ker pa je sestava zaposlenih taka, da so večinoma ženske in delajo v treh izmenah, je tretjina lepo število. Imajo razvito delo v kegljaški sekciji in sekcijah namiznega tenisa, odbojki, trimu, šahu, smučanju, streljanju in splošni telesni vadbi. Udeležujejo pa se tudi večine planinskih pohodov. V tem kolektivu je le peščica ljudi, ki so organizatorji športne dejavnosti. So pravi entuziasti. Razveseljivo je, da so bili prvi, ki so v svojem delovnem kolektivu začeli razvijati rekreacijo in šport. Koraki, storjeni na Golniku, pa no spodbudili tudi ostale v dvaintride-setih TOZD Kliničnega centra, da so začeli gledati na šport in rekreacijo drugače. Skratka. Golničani so navdušili tudi ostale. Jože Jereb — referent za smučanje: »Za smučanje imamo veliko podporo pri društvu prijateljev mladine. Tu so tečaji za mlade začetnike. Imamo nam reč svojo prenosno Tomosovo vlečnico in za prve korake na smučeh primerne terene v naši okolici. V samem kolektivu imamo tudi okoli trideset navdušenih smučarjev, ki se udeležujejo vseh občinskih in drugih tekmovanj. Le-ti pa kot posamezniki žanjejo dobre uvrstitve. Na smučarskem prvenstvu Kliničnega centra smo kot ekipa zasedli solidno četrto mesto. Zelja je pritegniti še več smučarjev, posebno pa srno navdušeni nad smučarskim • tekom Tereni za le-tega so v naši okolici več kot primerni.« Peter Košir -referent za šport in »motor« rekreacije in športa: »Sam »c kaj prida nisem ukvarjal s športom. Vendar sem prepričan, da so naši športniki v vseh teh letih dosegli lepe uspehe-. Poglejte: vsako leto organiziramo letne in zimske igre Kliničnega centra. To pa za naš kolektiv niso mačje solze. Ze z organizacijo teh prireditev smo dosegli veliko. Pri urejevanju trim steze so naši delavci opravili več kot 1000 prostovoljnih ur. Volje našim športnikom ne manjka, toda pri vsem tem bo potrebno pritegniti še več mladih ter ludi ostalih.« Magda bes jak — vsestranski športnik: »Mislim, da imamo dovolj razgibano rekreacijo in šport. Nase delavce bi morali navdušiti za zdravi smučarski tek, pa tudi za sankanje so primerni tereni. Ker smo pretežno ženske bi nas bilo pri športu več, če ne bi imele nekatere razdrobljenega delovnega dne. PretetacBsapj delamo v turnusih. Le-ti pa prevečkratf" navdušene rekreativke in rekreativce zadrže, čeprav imajo Željo po sprostitvi. Stanje pri novih članih pa se vsako leto izboljšuje.« Ivica Dolen -referent za odbeijko: »/.n zače-tek smo imeli močno žensko odbojkarsko ekipo. Nato je padla in sedaj se- ponovno dviguje. Badn bi. da bi v naše vrste prišlo Se več mladih deklet. Iako bi naredili dve enakov realni ekipi, te- na igrišču ali v telovadnici Partizana Križe vidim nov obraz, sem prepričana, da jih bom v naslednjem tednu videla še več. Pri tem bi rada. da bi lahko v kranjskih telovadnicah na osnovnih šolah na teden dobile le eno uro prostora, da bi lahko \adile. V Križah nam gredo na roko, vendar so avtobusne zveze s Kranjem bolj ugodni'.« Odbeijkarie e (.olnika niso od muh, saj vsako leto v občinski ligi odigrajo vidno vlogo. So prve ali druge. Tomo Posnjak -referent za kegljanje: »Kegljanje v našem kolektivu poteka po načrtu. Vsak teden treniramo in imamo interna tekmovanja za izbiro ekipe- Pri tej aktivnosti pa nismo pozabili tudi na opremo in vse tisto, kar pride v poštev pri športu. Tako imamo drese, trenirke in ostale rekvizite. Ko bo /grajeno balinišče, se bomo aktivno vključili tudi v ta tekmovanja.« Veliko je še ostalo nezapisanega. Ne moremo mimo ugotovitve, da imajo na Golniku izredno lep športni park s po-trebnimi asfaltnimi igrišči. Mislijo pa tudi naprej. Že letos bodo začeli graditi balinišča, igrišča za košarko, na račun pa bodo prišli tudi igralci tenisa. Ko bo Tnc dograjeno, bo to najlepši športni park v Sloveniji. Pri tej aktivnosti imajo podporo samoupravnih organov instituta. Vsi Se kako podpirajo zdrav šport in rekreacijo in pomagajo po najboljših močeh. Tudi pr. dograditvi novih športnih objektov jim vedno Htojc ob strani. „ Hume. Foto. F Penlan Petek — 5. maja 197# Glas - 13. V stopalih je temeljna, nosilna in gibalna moč Stopala opravljajo vrsto gibalnih nalog in imajo posebno vlogo v drži in tudi počutju. Niso le temelji nog temveč vsega telesa. Stopala ob po-, moči gležnje v in kolen blaže gibanje, tako da je bolj tekoče, prožno in lepo. Stopala so v neposrednem stiku s potjo kadar hodimo, tečemo, plezamo ali kadar kaj prenašamo. S stopali usmerjamo stroje in vozila, s stopali ustavljamo ali odbijamo žogo. Stopala športnikov se odlikujejo po skočni, odrivni in nosilni moči. Tudi lok ali obok stopal je pri športnikih bolj izrazit kot pri nešportnikih. Že sam način gibanja zahteva izoblikovan lok. Pri baletu je potrebno nekaj minut nositi vso težo na prstih nog, zaporedni odri vi pri tekih, skokih ali metih pa zahtevajo moč v gležnjih, prožnost vezi in hru-stančovine. .Vihtenje diska ali kladiva po znanem načinu preko pete, vnanjega robu stopala in prstov, ob stopnjevani sredobežni sili pa zahteva še posebno občutljivost, gibljivost in trdnost stopal. Prav v tem se kaže stopnja tehnične popolnosti. Med stopali in koleni je tesno sodelovanje. Ko z vajami, ustreznim delom ali igro spodbujamo gibljivost v stopalih, prav tako razvijamo gibljivost v kolenih in ob primernem naporu krepimo še moč nog. Ne- kajminutna hoja po prstih v baletnem .slogu je že znak močnih in utrjenih stopal.' Z vajami okrepimo določene mišične skupine. A žal se k vadbi in fizioterapiji zatekamo tedaj, kadar so hibe in motnje že preveč očitne ali kadar nas odvečna maščoba preveč bremeni, ko postanejo oblačila že pretesna. Oslabela stopala puščajo sled v drži in hoji. To pa povzroča tegobe in neprijetna počutja, oslabela stopala ne dovoljujejo zadostne hitrosti gibanja. Pri opravljanju določenih poklicev, pri katerih so preobremenjene noge, mora- . mo vsak dan skrbeti za njihovo nego in utrjevanje. Le tako bomo ob podpori primerne obutve ohranili prožne in krepke noge. Za pravilno izoblikovanost in delovanje stopal moramo skrbeti že v otroštvu. Stopala se krepe hkrati z ostalimi gibali. Načini krepitve pa so znani. To so številne tekalne igre, poskakovanje preko ko-lebnice, igre z žogo ipd. V mladosti ni toliko oslabelih in ploskih stopal.'Saj se več gibljemo, hodimo bosi in smo lažji. Z leti ob stopnjevanju teže, ob prepogostem sedenju, ob pomanjkanju gibanja, pri opravljanju določenih poklicev, postajajo stopala bolj oslabela ali celo ploska. Mišice postanejo oslabele, obok stopala ni kos teži, dolgotrajnemu delu v bolj ali manj stoječem ali sedečem položaju. K ohranjevanju trdnih stopal veliko prispeva ustrezna obutev, vendar je bolje, da stopala utrjujemo z vajami podobno kot plesalci, atleti, akrobati in drugi športniki. Jože Ažnian OD VSEPOVSOD Deklica v omari Na osnovi prijave sosedov je policija v Paramountu v Kaliforniji predla hišo zakoncev Holmes. V zidni omari visoki 120 in široki 76 centimetrov, je našla sedeminpolletno deklico Rebecco, ki je bila zaprta v tem prostoru pet let. Deklica je visoka samo 81 centimetrov, tehta pa 11 kilogra fov. Ni mogla hoditi, težko je govorila, ni znala sama jesti. Takoj so j . odpeljali v bolnišnico, njene starše pa v preiskovalni zapor. Zakonca imata k dva otroka, ki sta normalno razvita in sta z njima lepo ravnala. K lepe tavi A meričani Statistika pravi, da so Američani najbolj klepetava ljudstvo na svetu, vsaj po telefonu. Vsak prebivalec ZDA ima namreč poprečno po dva telefonska pogovora na dan. Sledijo jim Kanadčani in Švedi. Načrtovanje družine Mladi indijski pari lahko pričakujejo, da se bo na njihovem poročnem slavju pojavil nepovabljen gost - nameščenec krajevnega urada za načrta-vanje družine, ki bo v posebnem nagovoru opozarjal na prednosti majhnih družin in mladoporočencem izročil knjigo o načrtovanju naraščaja. Neuspešno tihotapljenje Mlada Američana sta se odločila za nenavaden način tihotapljenja mamil. Pogoltnila sta vrečke s kokainom, preden sta se z letalom odpeljala iz Kolumbije. Na poti jima je bilo slabo, ker jima je v želodcu počilo nekaj vrečk. V Bogati soju operirali in rešili zastrupitve ter dragocenega tovora. Izkoriščani otroci V zasebni tovarni papirja v Bangkoku je policija našla okoli 60 otrok, ki so delali po IS ur na dan brez prostega dne in plačila. Nekateri otroci so f>ili stari le osem let. Tovarno so zaprli, lastnico pa obtožili zlorabe otrok in zaposlovanja mladoletne delovne sile. TE DNI PO SVETU .Študentj«- iz neke ameriške univerzi' bodo po*kuitaii dokazati moć mincne energij«? po legendi, ki pravi, da je grški matematik Arhimcd v tretjem stoletju pred nudim štetjem uničil rimsko bro-dovje tako, da je skupaj s svojimi bojevniki dodobra zloščene ščite in zrcala obrnil proti soncu in zažgal ladjevje rimskega osvajalca. Več deset študentov bo namerilo ogledala na miniaturne jadrnice na nogometnem stadionu in ribo sonc«- sijalo dovolj močno, je pričakovati, da se bodo jadra na ladjah vnela. OSKKt.NJKN OKOB K A HI. A MAK.V.A Na pwfcop*li>i'ii fligfiKiilf v Londonu so \ noči mi«-*I Wfd«j«» nedclio m iM»iM■ p»»šfc»rtovali kip Karla Mama. ZAPLKNIU KKKOKONOSTKVILO iMAKIHl ANK Posebne enote kolumbijske policije za boj proti narkotikom so zaplenile in uničile doslej največjo količino marihuane. 574 ton narkotika »o odkrili na nekem tajnem letališču, v okolici kal« rega gojijo največ marihuane. Policijska akcija je trajala od četrtka do sobote in v teh dneh so aretirali več ljudi. Vrednost mamil, ki naj bi jih prodali na ameriškem trgu, /.naša 200 milijonov dolarjev, količina pa je enaka 10 odstotkom vse marihuane, ki jo porabijo v Združenih državah Amerike. HALA DA O Al.1)1 MOKI Kalabrijska pevca sta na ploščo posnela balado u ugrabitvi voditelja Aid« Mora in jo imenovala italijanska tragedija. Balado pojeta ob spremljavi mandolin in /bora. na ovitku plošče m magnetofonskega Iraku pa so časopisne vesti n ugrabitv i GOKINt; KOT M t )K FIN IS T Na Švedskem no po petih desetletjih objavili zdravstveni dosje Hermana (idringa, nekdanjega šefa nacističnega letalstva. Gbring je prišel na švedsko po neuspelem nacističnem puču v Mtin-chnu leta 192.1 in dve leti kasneje se je zdravil v švedski kliniki za psihiatrijo, saj je bil hud morfinist. Bil je tako nasilen, da je moralo zdravstveno osebje večkrat priklicati na pomoč policijo. Njegov zdravstveni dosje je potem skrivnostno izginil, nakar so ga odkrili in spet objavili. BRZOJAVK K SKOZI ZKMIJO Ameriški liziki so sporočili, da preučujejo praktično llpoi'mIiIIOSI radikalno novega telegrafa, s kantini bi »poročila |MišilJ4ili skoz.i Zemljo in ne okoli nje kot do /daj. Novi lelegral lil deloval |hi sislciun šjlri . ranih snopov atomskih delcev nevtriuov. Ti delci, ki |M»lujcjo - svetlobno hitrostjo. ima jo veliko prodornu mm ti i lahko prodrejo skozi zemljo, ne da bi pri leni oslabeli. Ta komunikacijski sistem bi omogočil popolno tajnost sporočil. Iinilj ne bi vplivale vre nienske razmere, atomske cksploziic m sončili- |«-i;e. Ta telegraf bi bil še posebno primeren /a prenos taiuih vojnih sporočil. DVAJSKT LKT.JKĆK ZA TKKOHISTKO Kdino preživelo iz. skupine štirih terori slov. Soravo Ansai. ki je skupa i z ostalimi sodelovala pri Ugrabil\i letala l.iillhalisc z Iti potniki, su \ KtlfgMfiišlI obsodili na (IVajSl-I Icl |eče RAČUNALNIŠKA AFKKA Krm največjih ameriških računalniških firm je priznata obtožbe, da je podkupovala tuje uslužbence. Morala bo plačati 1,38 milijona dolarjev, kar je doslej največja kazen v zgodovini. (Jon-trol Data Corporation je porabila najmanj 2..I milijon« dolarjev za podkupovanje funkcionarjev tujih vlad, da bi vplivali na prodajo računalnikov. Otrok pritekel pred avto Begunje — V nedeljo. 30. aprila, ob 17.20 se je v križišču lokalne ceste in odcepa teste za Krpin pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Karlo Per (roj. 1937) i/. Ljubljane je peljal proti Zapužam; izza vogala hiše št. 86 je tedaj pritekel na cesto 9-letni Mitja Erzar doma i/. Ljubljane. Avtomobil je otroka zadel, da je padel in se poškodoval. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Trčil v ograjo na mostu Hotavlje — V nedeljo, 30. aprila, ob 17..55 se je na lokalni cesti Lesko-vica —Hotavlje pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Savo Stožinič (roj. .1941) iz So-vodnja je peljal proti Hotavljani. V blagem preglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo na bankino, nato pa je trčil v železno ograjo na mostu. Voznik in njegov 11-let n i sin sta dobila vrezni-ne po obrazu in rokah, škode na vozilu pa je za l.r>.()(X) din. Avtobus v ognju P^^^^rVTZ ^^ni.Na srečo se drugim avtobusom. - Foto F. Perdan J* k° nadalJ€Vali P* * Avto v levo Zg. Gorje — V ponedeljek. 1. maja. ob 13.40 se je na cesti med Bledom in Krnico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Frlan (roj. 1958) iz Škofje Loke je peljal proti Bledu. V Zg. Gorjah ga je zaneslo v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Anton Cvetko (roj. 1947) iz Zg. Gorij. Cvetko se je umikal v desno v jarek in ustavil, vozniku Frlanu pa tega ni uspelo in je trčil v levo stran Cvet-kotovega avtomobila. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa jeza 70.000 dm. Trčila v hišo Škofja Loka — V sredo. >< maja, nekaj pred 10. uro se je na Blaževi ulici pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Jana Tepina (roj. 1919) i/. Ljubljane je peljala proti središču mesta. i/, neznanega vzroka pa je na Blaževi št. 10 zapeljala v vogal hiše. S pretresom mozga n so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nenadoma pod avto Kranj — V sredo. I. maja, nekaj po 14. uri se je na magistralni cesti na Gaštejskem klancu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Mrgole (roj. 1944) s K oklice je peljal proti Laborant; ko je bil približno na sredini železniškega nadvoza, mu je nenadoma stopila pred avtomobil Cvijeta Dobraš. ki je prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je prosto. V nesreči si je pešakinja zlomila roko. L. M. Ljubelj — Prav nenavadno se je začel izlet za skupino potnikov, ki so s Slavnikovim avtobusom potovali iz Ljubljane v Prago v soboto, 29. aprila, dopoldne. Voznik Jože Cetin iz Kopra je že med potjo opazil, da se mu iz izpušne cevi močneje kadi. zato je že v Kranju in v Tržiču na črpalki ustavil in pregledoval motor, vendar ni mogel ugotoviti ničesar. Na poti proti Ljubelju pri Begunjskem plazu pa ga je dohitel voznik. Mile Dragičevič iz Podljubelja in ga z lučmi opozarjal, da je nekaj narobe. Zato je voznik Cetin na prvem Požar Ribno — V sredo. J. maja. okoli 20. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ivane Dežman z Ribnega pri Bledu. Ogenj so opazili v bližini električnega števca, od tu pa se je naglo razširil na streho poslopja. Pogorel je gornji leseni del, v katerem je bilo precej delovnih strojev. Škode je za okoli 500.000 din. Roparski napad Kranj — V petek, 28. aprila, okoli 19.30 je na Cesti talcev v Kranju neznanec napadel Jožeta Pelcla (roj. 1900) z Jezerske ceste. Pelcl je bil namenjen k svaku na Cesto talcev. Bil je peš. ob sebi pa je vodil kolo. Med potjo ga je dohitel neznanec in se mu ponudil, da ga spremlja. Ko sta že prišla do svakove hiše. ga je neznanec udaril po glavi, da je Pelcl padel in obležal v nezavesti. Našla ga je nečakinja, ki je poklicala domače, da so mu pomagali do doma. Zjutraj pa je ugotovil, da mu je zmanjkala denarnica, v kateri je imel 230 din in nekaj drobiža. Za roparjem poizvedujejo. primernem mestu ustavil. Iz zadnjega desnega dela avtobusa se je močno kadilo. Takoj je naročil potnikom, naj zapustijo avtobus, iz prtljažnikov pa je tudi pobral vso prtljago. Z vodičem sta nato z dvema gasilnima aparatoma začela gasiti motor, na pomoč pa so jima prišli še vojaki iz bližnje karavle s petimi ga«, silnimi aparati, kasneje pa še prostovoljni gasilci iz Tržiča in kranjski poklicni gasilci. Nekaj časa jim je uspelo omejevati ogenj, ko pa je zaradi visoke temperature počilo zadnje steklo na avtobusu, je ogenj naglo zajel vse vozilo, tako da je popolnoma zgorelo. Potniki so v bližnjem Kompaso-vem hotelu počakali na drug avtobus, ki jih je odpeljal okoli 10. ure naprej proti Pragi. Škode je za milijon novih din, za 10.000 din pa je škode tudi na osebni prtljagi potnikov. Ugotovili so, da je do požara na avtobusu prišlo, ker je počila cev, ki^ dovaja plinsko olje v grelno napravo; olje je kapljajo na izpušno cev in se vnelo. Dežurne trgovine V soboto, 6. maja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp, Ul. Moša Pijade. prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 0 TRŽIČ: Mercator, poslovalnica Trg Svobode 21 ŠKOFJA LOKA: Market, Novi svet JESENICE: Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu ZAHVALA OI) boleči in preran, izgubi dragega moža. očeta, brata in siiica Jakoba Nagodeta se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sle ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno s<- zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v naj te Jtjih trenutkih. Iskrena hvala gospodu kaplanu za lep pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala tudi zdravniku dr. Hriheiniku. \ som še ciikral iskrena hvala. Žalu joči njegovi Kranj. IIotedrščica. Logatec. Postojna. 21. 1. 197* ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, sina in brata Vinka Hafnarja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala lovski družini Jošt, godbi, pevcem in upokojencem za poslovilne besede in žalostinke Žalujoči: žena Tinta, sin Silvo, hčerka Ida z družino, mama. ata, brat Tine z družino, sestra Justa z družino in ostalo sorodstvo. Zg. Bitnje, 30. IV. 1978 DRUŽINSKI POMENKI PORABA: Osoljen krop in 6 lepih, srednje velikih čebul za polnjenje; Nadev: 3dkg maščobe, l žlička peteršdja, 1 žlica šalotke, 2 stroka česna, pol limone, krožnik mesnih ostankov, 2 žlici drobtin, 3 žlice smetane, 1 jajce, poper, sol; Omaka: 2 žlici maščobe, 3 žlice moke, 1 debela ali 2 drobni šalotki, pol žlice celega popra, par žlic kisa, malo juhe, sol. IZDELAVA: Čebulo olupite in poparite s slanim kropom ter stisnite z žlico, da se listi odpro. Med čebulne liste denite nadev in polnjene čebule tesno naložite v namaščen pekač ter specite v pečici. Pečene polijte s smetano in še malo popecite. Polnjena čebula v poprovi omaki MARTA ODGOVARJA Zdenka, Kranj Prosim, svetujte mi model obleke za maturo. V pismu vam prilagam vzorec blaga, iz katerega bi jo rada imela. 169 cm in težka Visoka 62 kg. sem ODGOVOR: Obleka je zelo preprosta, široko krojena, na ramenih ubrana s trakom. Izrez je tolikšen, da obleka ne potrebuje zadrge. Pas je stisnjen s trakom, obleka sega do tal. Za nadev na maščobi zarumenite šalotko, pridajte še peteršilj, strt česen ter limonin sok in malo prepražite. Primešajte zmleto meso in drobtine ter nazadnje dodajte poper, sol in smetano. Iz maščobe in moke napravite svetlorumeno prežganje za poprovo omako. Pridenite na koleščke zrezano šalotko, pičle pol žlice celega popra, kis, juho, sol. Omaka naj počasi vre pol ure. Precejeno poprovo omako servirajte s polnjeno čebulo. V mislih imamo obutev z visokimi petami, kajti modni diktat tokrat predpisuje izjemno visoke pete za večino modelov ženske obutve. Noge bodo v novem obuvalu resda izgledale elegantne, vitke, dolge, toda ortopedi bodo zaskrbljeno zmajevali z glavo. Znano je, da je modni diktat edina velesila, kateri se ženski svet brez pridržkov uklanja, zatorej nima smisla govoričiti o prednosti čevljev z nižjimi petami. Slednje so zase rezervirali obikovalci moške obutve, ki so dokončno pometli z nelepo in nezdravo modo višjih pet iz minulih sezon. Visoke -višje — najvišje Enolično delo in ponavljajoči se gibi načenjajo duševno in telesno zdravje, zato je današnja izometrična vaja namenjena ljudem ob tekočem traku. Strokovnjaki z različnih področij si prizadevajo olajšati duhamomo delo z raznimi tehničnimi izboljšavami in psihološkimi prijemi, izvedenci s področja telesne kulture pa so naštudirali vrsto vaj za razgibavanje mišičnih skupin spodnjih okončin, ki so ob tovrstnem delu prikrajšane za prepotrebno gibanje. Naslednjo vajo izvajamo doma, leže na boku tako, da ležemo na tla vzporedno s posteljo ali kavčem in dvigamo iztegnjeno nogo do višine ležišča. Vajo naredimo desetkrat z eno in desetkrat z drugo nogo, ko smo se z levega premestili na desni bok. Vmesni krajši premor izkoristimo za par globokih vdihov in izdihov. Ugasniti ali ne Vzporedno z modo ženskih dolgih hlač, pri katerih se je dolžina pogosto skrajšala celo nad gleženj, narašča višina pet, ki optično podaljšujejo nogo v navidezno prekrat kih hlačah. Izgled je za naše očitno zastarele pojme o eleganci malce nenavaden, toda ženske so pripravljene preslišati marsikatero pikro na svoj račun, če le vedo, da hodijo, čeprav z bolečimi nogami, v korak z najnovejšo modo.' Suknarski ali hišni molj (Trineidae) Koledar moljev (1) Dostikrat slišimo pritožbe, da se dandanašnji ni mogoče na nikogar več zanesti. Predvidevamo, da se vsaj molji še drže svojih ustaljenih navad in tokrat objavljamo njihov koledar za prvo polovico leta. Naj vas ne preseneti, če ste v ogrevanih prostorih že v JANUARJU opazili v stanovanju moljeve metulje. V tem primeru jih je treba s pomočjo kemičnih pripravkov in Čiščenjem zatirati enako intenzivno kakor poleti. Moljeve samice ležejo jajčeca že v FEBRUARJU. Izbirajo temna, skrita mesta, zato se zavlečejo v žepe, šive in robove. V MARCU se je izlegla večina od 200 jajčec. Očiščeno posteljnino, volnene tkanine in pletenine, polst (filc) in podloženo zimsko obutev ter krzno ponovno preglejte in zaščitite pred požrešnimi škodljivci. Izležene moljeve ličinke imajo najhujši tek v mesecu APRILU. Najbolj jim pri-jajo mastna mesta na volnenih tkaninah. V mnogih gospodinjstvih se štednja z električno energijo prične tam. kjer je kontrola najvidnejša — pri luči, dasiravno z nenehnim prižiganjem in ugašanjem nismo bistveno prispevali k manjši porabi. Ste pristaš razkošne razsvetljave? Ali ste morda bolj varčni? Naslednji podatki bodo zanimivi za oboje: — Nenehno prižiganje in ugašanje ni gospodarno, saj se splača obrniti stikalo le, če smo odsotni najmanj deset minut; navedba velja za navadne električne svetilke. Sodobnejša svetila ugašamo samo, če odidemo iz prostora za najmanj petnajst minut. Pa še dodatna zanimiva ugotovitev za te vrste svetlobnih teles: prepogosto odvečno pritiskanje na stikalo skrajša življenjsko dobo svetila vsakič za skoraj tri ure — 60 W prenosna svetilka, katere svetlobni pramen lahko poljubno usmerjamo, odlično osvetljuje delovno površino ter troši manj električne energije od 100 W stropne svetilke; — Gladka bela stena odbija 80 odstotkov svetolobe, temneje obarvane površine le 15 odstotkov in črna samo še 9 odstotkov usmerjene svetlobe. nanjo Strah pred iglo Bilo je v prvem razredu. Tova-rišica nam je povedala, da se gremo v zdravstveni dom cepit, proti kozam. Pripeljala nas je v čakalnico. Vsi smo pripravljali desna ramena. Tedaj je prišla zdravnica in rekla: »Cepimo proti davici, paralizi in tetanusu. Pripravite se!« Prestrašili smo se. Postavil sem se zadnji v vrsto. Ogledoval sem sošolce pred menoj, kako jih zdravnica zbada. Pri vsakem se mi je zdelo, da ima daljšo iglo4 Poslušal sem tudi glasove: »Au, au!« Postalo me je strah. Videl sem še iglo, kako se je zapičila v sošolca pred menoj. Tedaj pa hop, hop in že sem bil zunaj pred zdravstvenim domom. Pognal sem se v diru čez polje in naravnost domov. Slišal sem še glasove: »Pridi nazaj!« Toda zaman. Domov sem pritekel ves objokan in v sami majici. Mamica se je-ustrašila, da se mi je kaj zgodilo. Komaj sem ji dopovedal, da niso cepili proti kozam, temveč proti davici, tetanusu in paralizi. Naslednji dan sem se šel cepit z mamico. Nisem se bal. Celo pohvaljen sem bil, da sem priden. Janez Jerman, 5. a r. osn. šole A. T. Linharta. Radovljica Škrjančka Dva škrjančka potepinčka sta po polju letala, na vso moč sta se trudila, da bi gnezdo spletala. Je pomlad prišla v deželo, s cvetjem travnike pokrila, dva škrjančka potepinčka gnezdo sta zgradila. Vesna Hribar. 2. d r. osn. šole Petra Kavčiča, Škof ja Loka Svoboda Svoboda je igra in delo. Svoboda je to, da lahko brez skrbi hodimo v šolo. Svoboda je prostost. Še ptice so žalostne, če so v kletki. Biti svoboden je nekaj najlepšega. Vesela sem, da živim v svobodi. Svoboda je, da ni vojne, da ponoči lahko mirno spiš. Svoboda je prostost, ki ti jo lahko vzame samo sovražnik. Svoboda je, da živimo v socialistični državi in da imamo vsi enake pravice in dolžnosti, da smo enakopravni. Svoboda je tudi mir na vsem svetu. Učenci 6. a in 6. b osn. šole dr. Janeza Mencingerja, Boh. Bistrica Učenci osnovne šole Simona Jenka v Kranju razmišljajo O svobodi Različni bi bili odgovori na vprašanje, kaj je svoboda. Odvisno pač, kdo bi odgovoril. Razlikovala bi se zgodba črnskega otroka od zgodbe indijanskega dečka ali od zgodbe belega šolarja. Vsem pa bi bilo skupno, da je svoboda nekaj, kar si težko pridobiš, nekaj, za kar so se milijoni ljudi borili vse življenje, nekaj, kar terja velike žrtve. Tanja Jurjevec, 8. c Beseda svoboda pomeni življenje brez vojnih grozot. Marko Jenko, 6. b Svoboda mi pomeni to, kar imam danes; svoboda, naj bo to osebna ali narodna, mi pomeni življenje. Meta Benčič, 8. c A meni. Kaj meni pomeni svoboda? Mogoče sprehajanje po gozdu, poslušanje ptičjega žvrgolenja, mirno prespane noči? Da, to meni pomeni svoboda, ker še nisem občutila groze zatira- nega' Duša Stojanovič, 8. b Verjetno se malokdaj vprašamo: zakaj se lahko tako mirno sprehajamo, gledamo televizijo in uživamo? Ko se bomo to pogosteje vprašali, nam bo beseda svoboda pomenila še veliko več. Andreja Knific, 5. a Mi ne poznamo vojne, starejši pa jo poznajo in zato veliko bolj ljubijo svobodo. n d x o u * Danica Rozman, 8. b Svoboda je naša domovina in naše srečno življenje. Lidunka Boštjančič, 5. a Želela bi le, da bi naši otroci živeli v tako urejeni domovini kot mi sedaj. Nina Strniša, 6. b Ko nismo imeli svobode, nismo smeli peti naših pesmi. Sedaj jih lahko pojemo Natalija Cesar, 5. a Tekmujem v veseli šoli Letos sem naročen na Pionirski list. Zato sem tekmoval v Veseli šoli. Tovarišica je prinesla liste in jih razdelila. Pogledal sem vprašanja. Bila so lahka. Reševali smo dvajset minut. Kmalu sem listek oddal. Tovarišica ga je pregledala. Dosegel sem 47 točk, prav toliko pa tudi Blaž. Zato sva reševala dodatne listke. Vprašanja so bila težka. Toda sreča se je nasmehnila meni. Postal sem razredni prvak. Čez štirinajst dni je bilo šolsko tekmovanje. Vprašanja so bila lahka. Kmalu sem rešil listek. Ko sem ga oddal, sem premišljeval, če imam prav. Zelo sem se ustrašil. Kmalu so vsi oddali. Dosegel sem 35 točk in postal šolski prvak. Sedaj se pripravljam na občinsko tekmovanje. Tomaž Tepina, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka. Kranj S ŠOLSKIH KLOPI C.i veš o prometu - V Novem mestu je bilo 21. in 22. aprila republiško Kaj ves o pruiuc»u nrametu Tekmovania so se udeležile tekmovanje pionirjev v znanju nuy < rav t"'J'" ,^. _ vodu po ulicah Novega mesta. - Foto: ti. Osmošolka Mateja Dolanc iz (»snovne šole Prežihov Voranc na Jesenicah nam je poslala spis, v ka-terem opisuje svojo veliko željo, da bi odšla na ples, a je doma niso pustih. Njen prispevek je bil zelo doživeto napisan in dobila )»• našo nagrado, knjigo Ko zorijo jagode. »V šoli stalno sodelujem v novinarskem krožku in pri odbojki. S sošolci izdajamo glasilo Samo-rastnik, v katerem objavljam svoje prispevke. Večkrat pa napišem kaj za glasilo, ki izhaja v Ljubljani, Sladkorčki se imenuje. Čeprav rada pišem in pošiljam svoje prispevke v glasila, nisem dobila še nobene nagrade,« pravi Mateja. In kam po osnovni šoli? »Rada bi študirala na vzgojiteljski šoli in postala vzgojiteljica.« Koledar 5. maja l H I H je bil rojen utemeljitelj socializma na znanstveni podlagi Kari M ari 1846 se je rodil poljski pisatelj Henrvk Sienkiewicz 8. maja 176« se je rodil koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Schuster Dra- bosnjak 1881 se je rodil znameniti indijski pesnik Rabindranath Thakur- Tagore 7. maja 1868 se je rodil eden največjih poljskih pisateljev Wladislav Revmont ?880* je umrl francoski pisatelj Gustave Flaubert , . 1926 se je rodil slovenski kritik in pisatelj Mitja Mejak 9. maja 1805 je umrl pesnik in dramatik Fried- rich Sehiller 1947 je umrl slovenski pisatelj Jan Plestenjak 10. maja ,H76 seje rodil velik«" genske knj,- ievnosti Ivan Cankar 1880 % u-nrl ruski pisatelj Miha.1 SaJ- tikov-Šceđrin TELEVIZIJA sobota 6. MAJ nedelja 7. MAJ Prvi program 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar 8.15 Z besedo in sliko 8.30 Vrtec na obisku 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje 9.15 Pisani svet 9.50 Kaj je skupni prihodek IOjOS Kanalska dolina 11.35 Paul Gauguin - nadaljevanka 12..30 Jugoslovanska (rimska televizija 1300 Poročila 14.25 Poročila 14.30 Svetovno prvenstvo -v boksu 14.50 Nogometni finale za angleški pokal 1B.50 Svetovno prvenstvo v boksu 17.05 Nogomet Kijeka Dinamo 19.00 Viljem Teli 19.15 Risanka 19 30 T V dnevnik 20.05 Šopek z bodečo žico 21.00 Ubijalca - film 21.30 TV dnevnik 21.55 «25 22.15 Svetovno hokejsko prvenstvo Oddajniki II. TV mreže 19(K) Slavnostni začetek svetovnega prvenstva v boksu 19.30 T V dnevnik 20.00 Živa glasba 21.00 24 ur 21.10 Velika predstava TA TEDEN NA TV Sobota Film UBIJALCI je kriminalka z {^m^/.;lr: mmiin običajnimi rek ~ ti tena žanra; tatvinami, imanjem, mrtvimi in po Ucw, Dvoje znanih imen ie vezano s tem filmom, scenarij z«nj je bil napis,, po Hemintiwayeu noi. nžiral po X" J1' Prnsla , lieni režiser knminalk Z Siege/. Tudi imena luralcev, na prime, E<< 'tiari in, An** I**«""' Hnnahl Reagan /mi dohn (aZiretes obljubljajo uro m pol filmske zabave. Nedelja SONATA NAD JEZE-HOM obravnava vsak danjo W>*»» Poročene 1"Z z tli*""* bokoma; mož H' v za/m»ru, ker je na Z u %an nekoua po ne ustrelil. Ženi dvor, zdravnik, obiskuje jo, za fava otroka. Izleti v na r gozdove ob jezeru, Zznjr * avtomobilom m ■ /J,m ■ Por navsezad »tli si>revidi,da tako po-%tje lahko pripelje do dru žinske tragedije. Ponedeljek SIMEON STE BRNI K ie precej zagonetna psiho loška drama. Njeno deju nje se odvija r ozkem bronu stanovanjskega blo ku na robu mesta kmalu drugi svetovn, vojn,. Drug drugemu grenita živ TV Ljubljana 8.55 Poročila 9.00 Za nedeljsko dobro jutro 9.30 025 9.50 R ubežniki -nadaljevanka 10.55 Kaj je narobe 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 14.05 Britanska enciklopedija 14.30 Svetovno prvenstvo v boksu 10.50 Poročila 10.55 Mednarodno tekmovanje v badmingtonu in lokostrelstvu 17.10 Športna poročila 17.15 Sonata nad Jezerom 18.45 Avtomobilske dirke formule 1 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.05 Konec tedna - . nanizanka 21.05 Od Sutjeske do Gatačkega polja 2!.2."> TV dnevnik 21.50 Nogomet Crvena zvezda : Partizan 22.25 Športni pregled 22.55 Svetovno prvenstvo v boksu 23.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik •20.00 Divja opera 21.00 Včeraj, danes,jutri 21.20 Celovečerni film 8. MAJ TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Pravljica, Na travniku, Atom 10.00 T V v šoli: Materinščina, R banka. Zemljepis (*Y travo na vrtu dobro raste, /" bo treba kaj hitro porezali. In pravijo, da jo je treba rezati čim bolj pogosto, da je močnejša in gostejša. Da boste delo kar najlažje opravili, si omislite kosilnico. Pri Zarjini DOMOPRFMI na dese nicah imajo motorne in ročne. Cena: 1176 in 4257 din ljenje stara hišnica Vin-retka in Janoš Kiš, človek, ki si ne najde mesta v žti Ijčnju. Stara hišnica se žre. ker so ji obesi/i sina kot domnevnega vojnega zločinca m se znaša nad esakomtir v bližini. -Janoš pa /e nesrečvn, ker ga je zapustila žen« m so ga vrgli iz službe, nato pa mu stanovanjski urad odpove še stanovanje. V svoji ne delavnosti m trmoglavo sli izfifozofirtt nov življenjski nazor: dvigniti se nad (So to kruto ivalnost v neko moleasovno in nad prosti irsko sfero, kakor se /c t zgodnjem srednjem teku i >o vzpel na steber asketski puščuvnik Simoni Stebrmk. da je lahko gle dal svet Z višine in tako po mnogih letih odkril resnico o življenja Stan hišnici najde -lanoš podobno pri mero v antični Elcktri. Ta paralilizucija usod se /ne pletu skozi iso i/ramo. Torek tt. maj, dan osvoboditve, je eden naj'večjih />raz nikot i zgodovini Ljubijo ne. To je dan. za katerega se je borila m trpela štiri dolga leta vojne. Zato je mzumljivo, da so se Ljub Ijančani skrbno pri/navtti na sprejem svoje io/ske. Toda za osvobodita l.juh liane so imeli noši borci še odnje dni težke boje m veliko žrtev. Oddaja Noč pred srol>o(/o iz cikla ČAS, KI ŽIVI bo obudil« spomin na zadnje bitje in priprave w osvoboditei Ljubljane m na f>rvi ilan svot>odc v tem upornem in herofskem mestu. 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.05 TV v šoli — ponovitev 16.05 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.05 Poročila 17.10 Dopoldanski in popoldanski otroci 17.25 Britanska enciklopedija 17.50 Obzornik 18.00 Prekinitev delovnega razmerja 18.15 Številčna Matematika 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Simeon Stebrmk 21.20 TV dnevnik 22.15 Mozaik kratkega filma: Mimogrede — film 22.40 Svetovno prvenstvo v boksu 2:1.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže 10.55 Svetovno hokejsko prvenstvo ČSSR : Švedska 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Celovečerni film torek 9. MAJ TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina. V gozdu. Matematika, TV vrtec lO.tM) TV v šoli: Prirodoslovje. Risanka, Glasbeni pouk 14.25 Svetovno hokejsko prvenstvo SZ : Kanada 10.05 Šolska TV: Arktika in Antarktika 10.55 Poročila 17.00 Glasba pred kamero 17.35 Obzornik 17.45 Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine 18.15 Od doma do šole 18.45 Noč pred svobodo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Ko se korenin zavemo 20.50 Žica 21.25 Noči in dnevi — nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 22.35 Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine Oddajniki II. TV mreže 17.00 Pionirske TV novice 17.20 TV koledar 17.30 TV dnevnik 17.45 Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Akcije 20.55 24 ur 21.15 Znanost 22.00 i )ioklecianova palača sreda 10. MAJ TV Ljubljana 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10. Beograd, Zahodna Makedonija 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Kisanka, Film 10.40 Poročila 10.45 Svetovno prvenstvo v boksu 17.30 Z besedo in sliko 17.45 Popotovanje v deželo lutk liogato izbiro kitajskih" ee karjev, ki jih bomo nosile vse poletje h seboj na nakupe, plažo, imajo pri KOKRI v GLOHVSU. Cena: 48,03 do 72 din 18.05 Obzornik 18.15 Na sedmi stezi 18.50 Mladinski zbor osnovne šole Trnovo 19.15 Kisanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Nogometni finale pokalnih prvakov 21.40 Jazz na ekranu 22.00 T V dnevnik 22.15 Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine 22.30 Svetovno • hokejsko prvenstvo Oddajniki II. TV mreže 10.55 Praga: Svetovno hokejsko prvenstvo 19.30 TV dnevnik 20.00 Bela knjiga 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.50 Poti samoupravljanja 22.00 Glasbena oddaja -M Ste :a kot dih nežno spalno, srajčko? V TEK STUJSnrsOVEM In-fi »rma tivn i > pn niajn em centru v hotelu C R KINA v Kranju imajo tanek, v bor-duro potiskan batist. Stoodstoten bombaž! Z malo spretnosti si lahko sva jeo same urežemo. Širina l tO em. Cena: 53,24 din za m četrtek 11. MAJ TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Antika na naši obali 15.05 Svetovno prvenstvo v boksu 10.00 Šolska TV: Arktika in Antarktika 10.45 Poročila (ireste na pot' \eeje m manjše kovčke iz skaja oziftHna kombinacije ska /o m trdnega n vlomi, dobite v Klititn (IALAN TER Id I v Prešernovi ulici v Kranju. Cena! 455,84 do 730.15 din Kranj — Zadnje dni aprila je bila v paviljonu Hortikul-turnega društva Kranj na Gregorčičevi cesti razstava spomladanskih šopkov. Ob tej razstavi, kije že četrta po vrsti, je društvo pripravilo še razstavo zdravilnih rastlin, ki se nabirajo spomladi. — Foto: F. Perdan »Od glave do pete* v Kranju — Več kot 2000 ljudi se je zbralo pretekli torek na kranjskem sejmišču, kjer so gostovali priljubljeni ustvarjalci televizijske zabavnoglasbene oddaje »Od glave do pete«. Za marsikoga je bila prireditev prijetno predpraznično razvedrijo, ki pa je tudi pokazalo, da v Kranju takšnih prireditev manjka. S takšnimi prireditvami skuša uprava sejma izkoristiti proste termine med sejemskimi prireditvami. Vse dosedanje, katerih vrhunec je bila prav zadnja »Od glave do pete«, so bile med občinstvom ugodno sprejete. Na fotografiji Tomislav Ivčič in Saša Zele-pugin. (jk) — Foto: F. Perdan 10.50 17,15 18.15 18.25 18.40 19.lt) 19.30 20.00 20.50 21.20 22.00 22.15 22,15 23.00 2.1.15 Avtomobili in ljudje Poročilo s kongresa ZK Kosova Obzornik Profesor Baltazar Tehtnica za natančno tehtanje Risanka TV dnevnik Ko se korenin zavemo Obleka, to sem jaz Oči kritike TV dnevnik Poročilo s kongresa Z K Kosova in BIH Kisanka Svetovno prvenstvo v boksu Poročila Oddajniki II. TV mreže 10.50 TV novice I7.1"> N a rodna glasita 17.35 Nogomet Haiduk Vclcž 10.30 TV dnevnik 20.00 K ino oko 23.30 21 ur T V Ljubljana JUH) TV v šoh Makedonščma. Ruščina Od polka do petka 10.00 TV v šob; Au^ščma. Kisanka. Zgodovina l».0() TV v šol, - ponovitev 10.10 Poročila liogato izbim talnih in stenskih keramičnih ploščic ima/o pn OPREMI v Mengšu (KOVINOTEH NA zraven Ljubl/a nske banke). Cena: talne od 5.65 do 13.20 din stenske od 2.80 do 5.54 din 10.15 Polieder H 3 10.30 Ostržek 10.55 Praga: Svetovno hokejsko prvenstvo 19.15 Bisanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Koncert v dvorani slovenske filharmonije 21.10 Razgledi: Z našimi 21.55 TV dnevnik 22.10 Poročilo s kongresi Z K Kosova 22.25 Jaz. Ktnvdil 23.15 Kisanka 23.55 Svetovno prvenstvo v boksu Oddajniki II. TV mreže 10.00 Partizanska olimpiada 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 T V drom 18.15 Razvoj jugoslovanskega vojnega lelalsl v a 18.45 K anteno pismo 19.30 TV dnev nik 20.25 Praga: Svetovno hokejsko prveiist.vo RADIJSKI SPORED 1*4 Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 6.30, 6.00, 0.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 6. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutri)' K.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirskitednik 9,35 Mladina poje — Mešani mladinski zbor girn nazijc Marktoberdorl — ZKN lt). 15 Kdaj. kani. kako in |mi čem'.' 10.45 Turist i en i napotki za naše sjaste iz tujine I llfKI Mi pojemo 11.20 l'o republikah in I" ik raj in a h 11.-10 Zabaval vas bo orkester Ik-rt Kaemptert 12.10 Godala v ritmu 12,30 Kmetijski nasveti — ing. Mihaela Cerne: Pridelovanje vrtnin v Sloveniji /a pot rebe predelovalne i nd ust rije 12 lt) Veseli domari napevi 13.00 Danes do 13.00 - posebna obvest ila 13. II) Priporočajo vam ,-. 14.05 (iretno v kino 14.415 S pevcem Darkom Dnmijaiiom 15 K) Glasbeni intermczzn 15.45 S knjižnega i rga HS.IJM Vrtiliak 17.00 Studio ob 17.00 IN.05 Pesem nas druži is ..to Glasbena abeceda 19.35 Lahko noč, ot curi! H). 15 Minute z ansamblom Mladi levi 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorile 21.00 Za prijetno i azvedrilo 21 «) Oddaja /a rta* izseljene c 21.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni priigrani — glasba Drugi program N.IHI Sobota na valu 202 l.'l.ou Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira N (N) Odrasli tako. kako pa n 11'.' 11 20 Klavir v rit mit I4..KI Iz naših sporedov 1 t.33 Srečanja republik 15. tO Z vami in as vas UMNI Naš podlistek ■J. M. San juan: Nova luč Mi I "i Z majhnimi zabavnimi ansambli Ki. 10 Glasbeni .casmo 17.10 Zrcalo dneva 17 10 Popevke lugoslovanskih avtorjev 1H.0II Vročih 11M > kilovatov IH tli Z ansamblom Jazz Sel IH .50 Svet in mi Tretji program 19 1)5 Stereofonski opei ni koncert 20. tO Poročila 20 15 Zborovska glasba v prostoru in rasu I Bctigt Johannssnii) 21.0(i Nove prevodne st rani Terencij: Dekle'/ Androsa 21 15 Znam skladutc Iji ' s lov jI i pianist i 22 00 Soboi ni norm konecll 23. 55 Iz slovenske poeziie NEDELJA 7. MAJ Prvi program 1.30 Dobro (nti M 07 Kadilski igra za otroke KraiuVk Kudoll SI rasni hrup« v Tihem oceanu M..(7 Skladbe za mladino 9.05 Se |>oninite. tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10 .Ml Humoreska lega tedna Vlada lUiIatovie -Vili 10..50 Glasbena medigia 11.00 Pogovor s poslušali i 11.15 Naši posluša In čestitajo in |Mizdiavlja|o 1.1 20 Za kmetijske proizvajalce 1.1.45 Obisk pn orkestru Golden Kight 11 05 Nedeljsko popolilne 17 50 Zabavna radijska igra Žarko IVlan Trikotnik s štirimi kol i 19 35 Lahko nor. otmiT 19.45 Glasbene razglednice _'(i.iio V nedeljo zvenu 22 20 Skupin program JKT - studio Novi Sad 23.05 Literarni nokturno M. Rozin: Pesmi 21.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program - glasba Drugi program SIK) Nedelja na valu 202 13.00 (orktail melodij (3.35 Iz roda v rod 1.1.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Francoska diskoteka 15.00 Mladina sebi in vam 15.36 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 18,3.3 Melodije po pošti IH.-10 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 191)5 Našradio 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 .Jugoslovanska komorna glasba 2:1.55 Iz slovenske- poezije PONEDELJEK 8. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro' K08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izlierite |>esniico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.15 Turistični napotki za naše goste i/tujine I 1.0.3 Za vsakogar nekaj 12.11) Veliki revijski orkest ri 12.3<> Kmetijski nasveti — dr. Tone Tajnšek. Peso je treba pravočasno opici i in redčit i 12,10 Pihalne godlie na koncert nem odrti II.IM) Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 11. tO Naši poslušalci čestitajo in po/.d i a vljajo 15.30 Glasbeni inlci niezzo 15.45 Kulturna kronika Mi.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočlelii Ljudske iK-sini o naravi 18.25 Zvočni signali 19,35 Lahko noč. ot mn! 19.45 Minute z Zadov ol i n ni 11 Kranjci 20.00 Kulturni globus 20. H) Predstavljamo vam nov |>osnetek Musorgskega opere Boris Godunov 22.20 Popevk« iz. jugoslovanskih st udiev 23.05 l.iteiai ni nokt urno IV Čopič: Pesem mrtvih proleteri cv 23. 15 Za ljubitelje jaz/a Drugi program H. OO Ponedeljek na valu 202 l i.oo I/ parlitur velikih zabav nih orkestrov. 11. I! Ponedeljkov križeinki a/ 13.55 Glasbena medigia I I tm Kulturni mozaik Hi.05 Jazz na II. progiainii Kom For jazz — Volker Kriegel Ili. 10 Od ena do pel 17..10 Zrcalo dneva 17.40 (iodala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail IN. KI Lahka glasba slovenskih avtorjev IN.55 Minule za kulturo Tretji program 19.1)5 V gosleh pri Komornem zboru RTV Ljubljana 19. I<) Komorni opus ("I. I Vliussv ja in IV Manimija 20.15 Ekonomska publika 211.30 Poročilu 21.00 Literarni v ečc r .'I. ID Večen pri slovenskih skladateljih Marjan Kozina 2-1 20 Za vas muzicira jo ... I. 55 Iz slovenske |M)e/l|e 9. MAJ Prvi program 4.. 10 Dobro Mitro' N.ON Glasbena mat ilieia 911') Kadi |ska šola /a srednjo siopni<> Pred |ama 9.:I0 Iz glasbenih sol |( ilasbena šola Kadov Ipca) 10 15 Kdaj. kam. kako in i mi čem'.' 10.15 Turistični napotki /a naše goste iz tujine I 1.0.1 Promeiiadni kom ril 12.10 I )aues smo izbrali 12,10 Kmetijski nasveti -ing. Jelka Horr\ ai Varstvo krompirjev ib nasadov med rasi jo 12 KI Po domače 00 Danes do II INI 13.30 Pri|M)lorajo vam . . . 14.05 V korak / mladimi 14.55 Pel minul za K P |5:|0 Glasbeni iiiteriiicz/n 15.15 I Iruzba m čas iti mi Vrtiljak1 17.00 Studm ob 17 UI 18.05 Obiski naših solistov 19,15 Lahko noč. nI mri' 19.15 Minule z ansamblom Slavko Zmdai šič 20.00 Slovenska zemlja v |H'silil in besedi Gotici partizani 2O,t0 Radijska igra ('iril Kosmač: Pomladni iLan 21*49 Zvočne kaskade 22 20 Skupni program JKT — st udio Sarajevo Jugoslov aiisku glasba 23.1 ki Literarni noktrirno ('. Kosmač Očka Orel 2-'f. 15 Po|H'vke se v rst ijo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz pa 11 it tu velikih zabav nih orkestrov 13,(3 Danes vam izbira 14.00 Kadijska šola za višjo stopnjo I )una jska univerza in Slovenci 14.30 Iz naših sporedov 14,3.3 Z vami in za vas Mi.OO Pet minut hiiinoija 16.05 Moderni odmevi Mi.40 DiskomcntaInost 17.30 Zri alo dneva 17.10 Z ansamblom Silvo Šlingl 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu IN.40 Po|ievke slovenskih avtorjev IN.55 Minute za kili t uro Tretji program 19.05 Nikolaj Rimski Korsakov Majska noč (odlomki) 20.(N) Znanost m družba 20.15 Mozart z Ireno Grafenauei — 1 lav ta 20,35 Koncert za besedo — Svoboda 21.IH) Deseta muza 21.20 Koncert iz Saarbruckna 23.00 Se/uno v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 10. MAJ Prvi program 4,30 Dobro jutro! N.ON (ilasbena matineja •hi i Nenavadni pogovori 9.25 Zapo|mi> pesem Ot roški /bor OŠ Tolmin !). 10 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste i/, tujine 11.03 Po Talijimh poteh 12.10 Veliki zabavni orkest ri 12.:M> Kmetijski nasveti — France Glina: Vsajali je in oskrbovanje čebelnih rojev 12,10 Pihalne godlie 13.00 Danes do 13.00 13.21) Prijioročajo vam . .. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in |xixdrav Ijajo 15.30 Glasbeni inteimczzo 15.45 Spomini in pisma iii.tNi Loto Vrtiljak I7.no Siuibo ob 17.IKI IN.(15 1'trinki iz slovenske in svetov ne zborovske glasbe I9,3."i Lahko noč. otmei! 19.15 Minule z ansamblom Jože Kampn 20 (Ki KoiH-erl i/ našega si udia 22.20 Sli-stivalov iazza S trancoskib leslivalov iazza — IV. IV del 23.(l.'i Literarni nokturno 23 15 Revija lugoslovanskih |H-v cev zabav ne glasbe (i.o."i Nočni program -glasba Drugi program Nt«) Sreda na valu 202 13.1 KI Iz parlitur velikih zabav nih orkest i ov 13 3.3 S solisti m ansambli JKT 14.INI Kadilska šola za sredmo siopmo Iponovilcv i Pre Minute za kulturo Tretji program I9.li.") Glasbena soaicla 21) (Ni Kullnra danes Hi !•■ St ii i« teintMialiieiil i Ki 1'elrassi m 11. Krili ot 11 xv • t v izvedbi Koiiioi nega /bora RTA" l.jubljanal 21» 35 Z našimi <>|mi milil uniči niki Me/.zosopra nisi k.i I )|lllll|cv k.i ( akarevič _' I |li SikIoIuii lili lai m pol I rel Vojislav Kii/nianov n 22 INI Ka/glcdi po sodobni glasbi S\ elov ni dnev i glasbe - Konn 1977 23.55 Iz slovenske poeZI|e ČETRTEK 11. MAJ Prvi program I III I lohro |<|1 li»' MIN (ilasbena mat meta !IOi'i Kadijska šola za višjo stopnjo ((Miliov llev I I )una jska iinivei /a in Slov em i 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba 10.1.1 Kdaj. kam. kako m po čem? |li. |5 'Turist ični napol ki /a naše goste iz liiiine I 1.03 t ganile, pa vam zaigramo 12.10 Zvoki /nainh inclodn 12 30 Kmetijski nasveti - ing Jurij Mamil<>\ič Zaščita vinske t rte preti bole/.niini in škodljivci 12 10 Od vasi (In vasi 13.(Ni Danes do I3.0O 13,30 Priporočajo vam . . . I t.05 Kaj radi poslušajo 14,10 Mehurčki 14.55 l'et minut za KP 15.30 Glasbeni uiterinezzo 15. 15 Jezikov ni pogovori urof, France Novak Pi.lHl Vrtiliak 17.(N) Studio oli I7.INI IN.05 '/. opernih odrov 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamlilon Franci Pnhar 20.(N) (''etrtkov večer domačih pesmi in napeviiv 21 .iN) Literarni veit-r Proza ()t ona Zupančiča 21.40 Le|H' melodije 22.2() Majhen koncert Ciganskih napev ov 23.05 Literarni nokt urno A. S. Puškin. Pesmi , 23.15 Paleta po|M-vk in plesnih ritmov Iti ti Nočni program — glasba Drugi program 8.00 C'etrtek na valu 202 13.(NI Iz pat tU ur velikih zabavnih orkestrov 13,33 Danes vam izbira 14.ini Samoupravljanj* s temelji marksizma i |M)iiov itev i 11.20 Za mlade radovedneže 14.3() Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas Iti.(H) Nenavadni pogovori l |M)iiov itev » Mi. 15 Instrumenti v ritmu Mi 10 S popevkami po Jugoslav i ji I. del I 7.( N i Kn mikrolon za dve izkusim 17. IO S |xipev kanu |x> Jugoslaviji (nadaljevanje) 17,31) Zrcalo rineva 17. tO S Plesnim orkest ioni RTA' Ljubljana IN.(NI Popevke iz Kalile INK) Z velikimi zabavnimi oikesl ri IN.55 Minule za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ust v a rja I nos i in poust val jalnost 20. stolel ja - Pavle Mri ki: 19.311 Zunali |t-polil ičm teljton 19.45 VetVrili concei I ino 20,30 Poročila 20.35 Vprašan|a telesne kult litre 20. IO I hilnov uiške |M>lct ne igre 1977 20.INI Dva roiiiantičiia rw|Uten)M 23.5.") Iz slovenske povzilc 12. MAJ Prvi program 1.3(1 Dobro jut i o' s (»N (ilasbena malmela «i.o5 Radijska šola za nižjo stopii|o () pobeglem tonu tt.to Iz glasbene I radii i |c nigoslov unskih narodov m narodnost i M) 15 Kdaj. kam. kako in |mi čem'.' M» 15 'Turisl n ni napotki za naši- goste i/ t ujme 11.03 Zikiiio iu priljubljeno 12 10 Z orkestri iu solist i 12 to Kmetijski nasveti - mg Iv an Vi-bel (iospodai ion je v gorskih gozilov ili 12.40 Pihalne godbi I t.IN) Danes do 13 (Ni 13.31' Priporočalo vam . 13 5(1 ('Invek m zdrav |e I I lh (ilasbena plav Iju a I I In Naši poslušali i Čestitaju m pozdrav ha t" 15 3(1 Naptifki za turiste 15,15 Glasbeni unermezzo 15.15 Nas gost Id.(Ni Vrtiliak 17. (Ni Smdio ob 17 (NI 18. H1 Momelil nilisii al 19 35 Lahko ..... ol ioi i' 19 15 Minute z I lobiiiin /lian. i Ji i INI Stop pops l*o 21.15 (».lil.n.. o morju in pomorščakih 22.20 Besede ili /voki i/ logov domačih 23.D.5 l.ileianu nokluilio 25 15 Jaz/ preti polnoč|o Garrv Mm ion o.n.'i Noiiu pnigi;iin glasba Drugi program NINI peiek na valu 202 Miki I/ parili ni velikih zabav mh orkest i ov II 1.1 Zv*ikl dežel ob Miillleiallli i i i m Kadijska inhi Z.l IIIŽ|o slo|)ll|i. I |Hi||ovilev I () pobeglem Ionu I 1.25 Z vami ni /a vas Mi ini 1'ioinelni leksikon M>.(15 Vodomet melmlii Mi lil Top albumov 17 tO Zlialoiliu va 17. IO (Idiucv i z goia I 7.5(1 Priici m /v oki IN.(N) Slerio ia// IN. II) Glasba zn vsakogai IN.55 Minute /a kult m o 'Tretji program 19. ur> Kadilska igla 19.50 I/ našega st odi i 20.15 /, lugoslovanskih kom ili mh ikIiov 22.INI \' not mli mah / Mo/aiiom 22 Id Miilnaioiliia radiiska iinivei /a 22 |o I/ pigiislovaiiskr <>|M'i ne lit,lat lire 23.1 i I/ k i-i i.-i 11111 opu-ot Skladaleli Jane/ M al ičič ' : 55 I/ sloveli ke |iiH'/l|r NAGRADNA Rešitve pošljite do 10. maja na naslov: Glas Kranj, Moše Pij a dej a 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. KRIŽANKA Vodoravno: 1. napovedovalec prihodnosti, 7. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev; priprava za oblikovanje obuval, 13. izdelek pratikarjev, 14. dolgo Apeninsko gorovje v Italiji, 16. nevarna bolezen, karcinom, 17. očala z držajem na eno oko ali obe očesi, 19. največja kitajska in japonska mera, 20. samec pri ovcah, 22. najbolj znano staroslovansko mitološko bitje, stvarnik bliska in groma, gospodar vesoljstva, 23. za knjižno rabo nedovoljen izraz za žalost, žalovanje, 24. dotekanje, 26. grobo obdelane deske, zlasti za plot, 27. pripadnik ruske kmečke stranke socialistov revolucionarjev, iz kratice SR, 28. menično jamstvo, 30. ime naše operne pevke Gerlovičeve, 32. avtomobilska oznaka za Rijeko, 33. kratica za Nogometni klub, 35. gora v Krivošijah, v razgibani apnenski planoti nad Boko Kotorsko, 37. vinorodna rastlina, 39. vrsta preprog iz starega francoskega industrijskega mesta Arras, 41. plaz udiranja, 43 nenasitnost, 46. dvigalo, 47. ok-roglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit, 49. reka v severovzhodnem delu Nove Gvineje, 50. vzdevek ameriškega predsednika Eisenhovverja, 51. gozd, v katerem se grabi listje, k/>š za listje, 53. v glasbi mehka tonov-ska lestvica, 54. detektiv, junak pri nas nedavno zaključene TV serije, 56. čaščenec, kogar častijo, obožujejo, 58. umetna snov za prekrivanje atletskih tekališč in zaletišč 59. namen, načrt, navadno slab, skriven. Navpično: 1. jus, 2. izstrelek z reaktivnim pogonom, posebno vesoljski, 3. latinski veznik in 4. odžagan kos lesa, hlod, 5. oblika nekdanje utrdbe, nasip, 6. ime partizanskega pesnika Destovnika-Kajuha, 7. kabina na ladji, 8. kdor čemu' nasprotuje, oponira, 9. mednarodno združenje književnikov, p. klub, 10. veznik 11. rimski cesar Tit, 12. perzijski polosel 13 grušč, prodovina, 15. bog riža v šintoizrnu. 18. morala, 21. novum, novota, 23. gledališče 25. starorimski filozof in pesnik, Tit Lukrecn 29. ljubljena ženska, priležnica, 31. trata, ruša, 33. zagrebški igralec, Antun, 34. športna igra, pri kateri se z lesenimi kiji odbija, udarja trda žoga, 36. ameriški izumitelj na polju elektrotehnike, Thomas Alva, 38. poveljnik kozaške vojske, 40. pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek. 42. francoski filozof in zgodovinar religije, Ernest, 44. Ljubljana > rimskih časih, 45. izkazovanje časti, navadno pretirano čaščenje, 48. vijuga, okljuk, 51 oz. naka za italijansko liro, 52. bakterija okroele oblaste oblike, kokus, 55. Primož Ramovš 5" egipčanski sončni bog. Rešitev nagradne križanke z dne 21. aprila: 1. strast, 7. psovka, 13. trapist, 15. sekstan 16. odpor, 17. Rut, 19. tapa, 20. kis, 21. ekspert, 24. Kra, 25. noj, 27. ekipa, 28. ena, 29. dalja, 31 Amati 33. Mira, 34. K, 35. peta, 37. Lajos, 38. ras, 40. Aneta, 42. ala, 43. Tristan, 46. vek, 47. pa, 48 a 49. Arat, 51. II. 52. okarina, 54. važnost, 56. rabuka, 57. kateta. Prejeli smo 106 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Janez MOHORČIČ Prodam KRAVO tik po tretjem teletu in mladega DELOVNEGA VOLA, ki zna delno voziti. Gole. Višelnica 15. Zg. Gorje 3310 Prodam 2 leti staro amerikansko KOBILO. Svetelj Janez, Senčni 12 3311 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Zdravko Škrjanc. Zg. Duplje 49, Duplje 3312 Prodam mladi KRAVO frizijko. Kos, Jereka 1 /, Boh. Bistrica 3313 Prodam 2 leti staro PSIČKO. nemški ovčar z rodovnikom, šolana. Kersnik Jože. Lese 1, Tržič 3314 Ugodno prodam rabljeno OSTREŠJE. STREŠNO OPEKO ^špičak in rabljena OKNA in VRATA. Srednja vas 39. Šenčur 3315 Prodam OBRAČALNIK SENA haublitz. Letence 15, Golnik 3310 ELEKTROMOTOR 15 KW, 1400 obratov v minuti, prodam, ali zamenjam za manjšega. Beleharjeva H, Šenčur 3334 Prodan, mlado KRAVO S TELETOM, dobra rnlckarica. Šmartno 5. Cerklje 3335 Prodani 4000 kom. rabljene STREŠNE OPEKE »olc. Sp. Brnik |4, Cerklje 3330 Prodam PRAŠIČKE Zalog 34. Cerklje 3337 Prodam dober HLEVSKI GNOJ. Kemperle. Češnjica 19. Podnart - 3333 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK — nemški. (Jregoričev a 20. Čir-če, Krani VALILNICA NAKLO prodaja vsak dan svežajajca od 10. do 16. ure. Cena 1,60din. Valilnica Naklo Prodam 3 leta staro 200-1 it rsko HLADILNO SKRINJO. Bajželj Janez. šenipeterska 37, Kranj Prodam 500 kg PŠENICE. Sp. Brnik 40, Cerklje. 3338 Prodam več novih kompletnih SOBNIH VRAT, pleskana, po zelo nizki ceni in PONY EKSPRES. Zalog 62, Cerklje 3339 Prodani lepo suho MRVO in HLEVSKI GNOJ. B a van t, Dvorje 7, Cerklje 3340 Prodam JARČKE. rjave, stare 2 meseca. Dobre Helena, Loka 4, Tržič 3003 Prodam 1000 kg SENA. Žiganja vas 45, Mohorič Vinko 3341 Prodani KRAVO s TELETOM in KOBILO staro 5 let z ZREBETOM. težka 530 kg ali menjam za starejšega. Pred osi je 1, Kranj 3342 Prodani GOZD v Lahovčah ter večjo količino ZGANJA. Jama 4, Kranj 3343 Sveža KOKOŠJA JAJCA in 3 mesece stare JARČKE (ijave) lahko dobite pri Bidovec, Sr. vas 7, Golnik 3344 Pomivalno MIZO, nerjavečo in KUHINJSKO NAPO prodam. Aljančič Anton, Bistrica 2. Duplje 3345 Prodani skoraj nov avstrijski OTROŠKI VOZIČEK, globok, rdeče barve. Naslov v oglasnem oddelku Prodam KRAVO s TELETOM. Voklo37 3347 Prodam KOČIJO z vso konjsko OPREMO in posamezne komate. Šenčur, Partizanska 34 3348 Prodam belo dolgo OBHAJILNO OBLEKCO. Šenčur, Mlakarjeva 44 Prodani SENO in TEL1CE simen-talke, stare 1 leto. Ilovka 11, Kram 3350 Prodam JEDILNI KROMPIR igor. Naslov v oglasnem oddelku 3351 Prodam vprežni PLUG obračalnik ter DVOBRAZDN1 PLUG in KUL TIVATOR malo rabljen za pasqua lija. Nova vas 4, Preddvor 3352 Prodam KRAVO pred drugo telit-vi jo. Trboje 49, K ran j 335.I Lepe sadike ZA OKRAS OKEN IN BALKONOV vam nudimo v Šenčurju. Zabojčke tudi nasadimo. K lanjska c. 25, Šenčur 3351 Ugodno prodam KOMPLETNO KUHINJO v zelo dobrem stanju. Kern. Kranj. Partizanska 5 :5212 Prodam mlado KRAVO 8 mesecev brejo. Lesce, Alpska c. 70 3355 Prodam KRAVO, 3 mesece brejo. Jezerska c. 07, Kranj, Novak Marjan 3350 Prodani 00 kv. ni hrastovega LAMELNEGA PARKETA III. vrste po ugodni ceni. Komenda 13 3357 Prodani sladko SENO. Žargar Anton, Sp. Bitnje 11 3358 Prodani SENO. Cešnjevek 25, Cerklje 3359 Odličen KOKOŠJI GNOJ v vrečah 50 kg po 40 din in sveža DOMAČA JAJCA vsako soboto pri Rotar-iu, Sredn ja vas 0, Gorice 3300 Prodam 1000 kg MRVE. R opre t, V oglje 94 3301 Prodam SENO. Visoko 28. Šenčur 3302 Prodam RADIO in TELEVIZOR za 1500 din. Knježevič Vaso. Zlato polje 3 a, Kranj 3303 Prodani KRAVO po teletu ali menjam za goved za zakol. Meglic, Lom 21, Tržič 3304 Prodam KRMILNO PESO. Naklo 101 3365 Potem prodani RABLJENO POHIŠTVO: 4-delno omaro s psiho. 2 kombinirani omari, 2 kavča, 2 fotelja in centrifugo za sušenje perila. Ogled vsak dan. Mandeljčeva 10, Kranj, telefon 22-850 330») Prodam TELICO v 9. mesecu bre-josti. Zg. Bela 57, Preddvor 3367 Prodam STREŠNO OPEKO, rdečo, fole. Grošelj. Poženik 14, Cerklje 3308 Prodam traktorsko KOSILNICO laverda. Pr. polica 10.Cerklje 3309 Prodam KOSILNICO bertolini 13 KM z diesel motorjem in volanom. S p. Brnik 54 3370 Poceni prodam nialo rabljeno TERMOAKUMULACIJSKO PEČ A KVV. KOPALNO KAD litoželezno. 170 c m, OTROŠKI VOZIČEK in NOVO OKNO z roleto 120 x 120. Sr. Bitnje 04 3371 Prodani mlado KRAVO po teletu. Zgoša 47 a, Begunje na Gor. 3372 Prodam: ROČNO KOSILNICO husqvarna. črno-beli TELEVIZOR ambasador, hofnei vvah-vvah PEDAL ZA KITARO. vox fuss-ton bender PEDAL Z VEČ EFEKTI in TV STABILIZATOR. Ogled, popoldan. 'Teran Jože. Poženik 43, Cerklje 3373 Prodam mlado KRAVO 9 mesecev brejo. Luže 0. Šenčur 33, 1 Prodani mlado KRAVO. Labovče 47. Cerklje 3375 Ugodno prodam 90-litrski TROPSKI AKVARIJ kompletno opremljen, tomos AVTOM ATI U in zrcalni refleksni FOTOAPARAT penta flex sistem praktica. Kadunc Janez. Šteietova 30. Šenčur, telefon 41-027* popoldan 337*) Prodam ELEMENTE m ŠTEDILNIK plin-clektrika Svoljšak Anica, Pevno 4, Šk. Loka 3377 Prodam POROČNO OBLEKO št. 44. Poljanec Zora. Ul. Janeza Pu-harja 0, Krani 3378 Prodam BETONSKE ZIDAKE: 800 velikih. 350 pregradnih in vogalnih. 'Telefon 23-451. popoldan :{379 Prodam 0 tednov stan PRAŠIČ K E. Prešeren Cilka. Bled, Zasip 10 3380 Prodani belo, dolgo POROČNO OBLEKO št. 40. Svetelj Olga, Tupa-liče 70 3381 Prodam po zelo nizki ceni 'TELEVIZOR gorenje črn obe! in RADIO melodija. Bobnar Francka, Voklo 84 3382 Prodam črnobel 'TELEVIZOR in 2 LEŽIŠČI. Zorman. Šorlijeva 3, Kranj 3383 Ugodno prodam STAREJŠO SPALNICO in skoraj novo SEDEŽNO GARNITURO. Ogled vsak dan po 10. uri. Britol 129 3384 Prodani SENO. Kocijančič, Krnica 3. (J orje 3385 Prodam STEREO GRAMOFON t ose a 10 2x0 W. Informacije na telefon: Krani 25-999 ali Bergant, Zminec 37. Šk. Loka -'5412 Prodam večjo količino SENA. Češnjica 8, Železniki 3413 Prodam SENO. Puštal 104. Sk. Loka 34H Prodam 0 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Laze 182. Zg. Gorje 3415 Prodam TRAKTOR fiat 300. Pie-bačevo 17. K ran j 3416 Prodam enoletne KOKOŠI nesni-ce. Tušek. Lenart 1 1. Selca 3417 Lastniki psov Ocenjevaoje zunanjosti psov bo v soboto, 6. maja 1978, ob 14. uri v klubskem vežbališču v Virškem ob Poljanski Son v Šk Loki Vabi odbor kupim Kupim ČEBELE S PANJI ah brez panjev. Anton Noč. Selo 42, 64274 Žirovnica 3322 Kupimo mizarski KOPIRNI REZKAR. Obrtno podjetje 'Tržič, telefon 50-158 3270 Kupim TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2KW. Kavčič, Grahovše 7, Tržič 3322 Kupim VOLKSVVAGKN od let llika 190"» dalje ali menjam za ZASTAVO 750. letnik 1970. dobro uhranjen Kavčič, Grahovše7, Tržič 3323 Kupim GARDEROBNI OMARI globine 20 do 25 cm z obešalnini delom in zrcalom Oddati ponudbe pod Čimprej 3324 Kupim tcž.ii GUMI VOZ za traktor. Prodam lahek GUMI VOZ ali menjam. Udir Ferinand, 64246 Kamna gorica 04 3412 Kupim TELIČKO dobre pasme, staro od 0 tednov do I leta. Jezerska c. 99. Kranj 3413 Kupim VRATA ZA KRUŠNO PEČ Prebačevo 27. telefon 19-040 3411 Kupim dobro ohranjen TRAK TOR pascpiali 18 KM. Košu. Gorenja vas 109 nad Šk. Loko 3420 ZAHVALA Oh nenadomestljivi izgubi i lil še drage mame Angele Markelj se iskreno zahvaljujemo sosedom, vnščnuoiii, sodelavcem, prijateljem m /.naučeni, ki so nam izrazili sožalje. poklonili cvetje in pokojna o spremili na njeni zadnji poli. Hvala vaščunom. ki so namesto cvet ja, s prispev ki /a dobrodelni namen počast ili njen spomin Posebno zahvalo sino dolžni vsem dobrim sosedam, ki so nam pomagale \ leh najtežjih trenutkih, duhovniku za oprav I jeno pogrebno slovesnost m pevcem za poslovilne pesmi \ sem. ki ste kakorkoli počastili njen spomin, še enkrat najlepša hvala. Zalu |o( e hčerke V ida. Zoi k a. < >lga / dni/mami iti ost alo sorodst \ o 1'odhrozic. _' I I. 1078 Kupim rabljen TRAKTOR do 30 KM, prednost ima znamka hol-der. Ponudbe s kratkim opisom pod Traktor 3425 vozila Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Kos Silvo, Gorenja vas 26, Gorenja vas nad Šk. Loko 3189 Prodam osebni avto FORD ESKORD 1300 GT, letnik 1971. Sr. Bela 20, Preddvor 3317 Prodani FIAT 125, letnik 1969. Ogled od 14. do 18. ure. Jenko. Sp. Otok 15. Radovljica 33ig Prodam VW 1200, letnik 1968 z generalno. Informacije in ogled popoldan Zupančičeva 37, Kranj, telefon 22-868 3319 Prodam dobro ohranjen PONY EKSPRES za 1200 din. Frelih, Beleharjeva 39, Šenčur 3320 Prodam AUDI 60, 1970, za 40.000 dinarjev. Rozman. VVeirtgerlova 6. Šenčur 3321 Prodam odlično ohranjen AVTO R4. Registriran do marca '79.-K one Janez, Zalog 5, Golnik. Kupim dobro ohranjen osebni avto ZASTAVO 750 od letnika 1975 dalje. Košir, Gorenja vas 109, nad šk Loko 3418 * Prodam AUDI 60 L, letnik 1968/69. odlično ohranjen. 4 vrata Oddati ponudbe na telefon 064 01-010 a41y Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Podlubnik 50, Šk. Loka 3420 Prodam FIAT 124, letnik 1968. Ogled možen vsak dan od 14. ure dalje. Brajič Niko. Benedičičeva 7. Jesenice 3421 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 registrirano do decembra 1978. Moste 74, Žirovnica 34'>-> Prodani TOMOS AVTOMATlC~ Modic Matjaž. Vincarje 30,Sk. Loka 3423 Prodam lahko pokrito TOVOR NO PRIKOLICO za osebni avto Dolenc. Slednja vas 19. Poljane Prodam ZASTAVO 1300 komnl^i ali po delih in PRIKOLICO za osebni avto. 'Telefon 22-805. popoldan Zelo ugodno prodam FIAT 850 Partizanska c. 34, Šenčur Prodani dobro ohranjeno /a STAVO 7.50, letnik 1971. registrirano do 24. aprila 1979. Veljka VlahavS 7, Kranj. Klarič Joco Prodam AUDI 60/2, letnik 197/ registriran do novembra 1978 '\ račun vzamem manjši starejši avte Vajs, Cešnjevek 16, Cerklje Prodam FIAT 850 S. TrstenikjS Golnik, telefon Kranj 22-221 int^r 32-52 dopoldan Prodam dobr ohranjeno ZAsTa VO 750. letnik 1971. Bernik. Bukov-ščica 5, Selca Prodam KADETT kupe in no™ PRIKOLICO za osebni avto (v-kije 128 ' £jj Prodani AUDI 00. Naklo 0 Ljubitelji starih avtomobilov" Prodani generalno popravljen avto PEUGEOT 203. letnik 1958, teleto:: 23-220 popoldan 5393 ZAHVALA Ob smrti naše tete J ožefe Jekovec iz Žiganje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Zupane Jožica Kranj. 25. 4. 1978 ZAHVALA Ob boleči m mnogo prerani izgubi nase ljubljene mamice, sest re m lote Katarine Kolar roj. Mohar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki soji med dolgo in težko boleznijo lajšali bolečine, še prav poscbei dr. Kušeju in zdravstvenemu osebju Kliničnega centra — Nevrokirurškemu oddelku Ljubljano, ki so se tako zavzeto in nesehi« no borih za njeno življenje 'Toplo se zahvaljujemo vselil sosedom, posebno družini Col jer in Polajnar, za vso pomoč med boleznijo m v najtežjih trenutkih ob njeni smrti. Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji KŽK Kranj za v so izkazano pomoč, delavcem l/TH Škofja Loka, vsem družbenopolit ičnini .organizacijam KS Šenčur, DPD Svoboda Sem 111. dijakom Ič razreda gimnazije Kranj, učencem VI. a razreda osnovne- šole Stanko Mlakar Scmoi. obema govornikoma za poslovilne besede doma m ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalost mke. godbi na pihala 111 vsem številnim darovalcem < vetja, prijateljem, znameni, sorodnikom, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in s tem počastili njen spomin. Sinova Mišo in Edi, sestri Vera 111 Mici ter brata S t elan 111 Tine z družinami Šenčur, Kranj, aprila 1978 Vsem sorodnikom, prijateljem 111 znancem sporočamo žalostno vest. da nas ,e nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stan oče, brat. tast, svak m stric Stane Vidmar Od njega se bomo poslovili v soboto, (i. maja 1978 ob 16. uri Ispred hiše žalost., Pajerjeva I. v Šenčurju Šenčur, 3.5. 1978 Njegovi: žena Tina. ot roci Zora Stane in Peter z družinami, mama. sestre, bratje in drugo sorodstvo IProdam TKAKTOH T V 18 letnik 1^7«. Srednja Bela 29, Preddvor MOPED na 2 brzini dobro ohranjen in SLIKOPLESKARSKE LESTVE, nove, dvojne, ugodno prodam. Dolenc Jože, Gasilska 16, Kranj - Stražišče .1394 Prodam PEUGEOT 204 D, letnik 1972. Zg. Bela 11, Preddvor 3395 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, po delih. Bertoncelj Miha, Kropa 105, 64245 Kropa 3390 ŠKODO 100 L, letnik 1972, in komplet napravo za PLINSKI POGON avtomobila prodani. Informacije telefon 25-058 3397 Prodam ugodno ZASTAVO 750. letnik 1968. neregistrirano. Naslov IMajer Dušan. Benedikova 36. Kranj Prodani ZASTAVO 750. letnik 1M71 Rozman. Gorenjesavska c. 58. Krani 3399 Prodam ŠKODO 110 L. prevoženih 81.000 km. Klenienčič. K oklica, karat ova 34 3400 P godno prodani MERCEDES 200 D registriran do aprila 1979. Vse informacije po telefonu 002 89-883 vsak večer do 22. ure 3401 VALILNICA NAKLO bo prodajala v sredo, 10. maja, od 8. do 16. ure v vzrejališču Podbrezje Gorenjsko dekle IŠČE GARSONJERO v Klanju za I leto. Kohnan Tatjana, Grajska 10. 04200 Bled 3329 Sprejmem žensko srednjih let v SKUPNO GOSPODINJSTVO. Ostalo po dogovoru osebno. Naslov oglasnem oddelku 3422 Sprejmem miren zakonski par brez otrok v SKUPNO STANOVA NJE. Sem sama in že stara. Več osebno. Naslov v oglasnem oddelku 3423 Manjšo opremljeno SOBO ODDAM zakoncema. Stnledniška 35. Cirče 342 4 Zakotna nujno išeeta enosobno stanovanje, opremljeno ali neoprem-Ijeno. Oddati ponudbe pod Čimprejo 3425 Glas - 19. stran posesti eno leto stare kokoši. Cena je 50 din. Valilnica Naklo Prodam VW 1200, registriran do februarja 1979 v dobrem stanju, trofazno ROČNO REZILKO. OBJEMKE za postavljanje odra s cevmi. Zg. Rrnik 81 3402 Prodam RAZNE DELE za spačka m diano 6. Telefon 44-510 3403 Prodam ZASTAVO 101, letnik '974, dobro ohranjeno, garažirano, registrirano do marca 1979. Spahič Miran.Mlaka 1 /a, Kranj 3405 Prodam SPAČKA, letnik 1972. Hrihernik Jože. Šorlijeva 23. Kranj. telefon 25-400 34<>0 Prodam dobro ohranjen R 12. Jetnik 1971. Strgar Janez, Kajuhova 12. Bled 3407 Prodani avto ŠKODA, letnik 1970. 'Jam tudi na posojilo. Zg. Bitnje 104 3408 Prodani VVV 1200, zelo dobro "hranjen, gaiažiran. Staneta Zagar-la 34. Kranj 340» Prodam SIMCO 1000 GLS. letnik '973 ali menjam za ZASTAVO 750 z vplačilom. Pokopališka 22. Kranj 3410 Prodam ŠKODO 100 L, letnik december 1972. Kakovec Miloš, Zupan 1'ičeva 35. Kranj OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto PLES ob 19. uri. Igra skupina Selekcija 3429 Športno društvo Kokrica m skupina SELEKCIJA obveščata vse svoje obiskovalce, da bodo plesi na Kokrici do konca meseca maja s pričet kom ob 16.30 3430 Oddam v najem ZIDAN PROSTOR velikosti (i x 0 metrov, primeren za vsako obrt od Kranja proti Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku 3325 Zaraščen GOZD kupim. Naslov v oglasnem oddelku 3417 Kupim HIŠO v Kranju. Oddati ponudbe pod Gotovina 3418 Prodani večjo enodružinsko stanovanjsko HIŠO v Stari Loki št. 2. Šk. Loka, takoj vseljivo, z opremo ali brez. Hiša je primerna tudi za gostinski obrat ali za potrelie gospodarskih organizacij. Ogled izključno od četrtka, 18. do nedelje. 21. maja, od 10. do 18. ure 3419 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Dober plačnik-soliden sosed 3420 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Britofu. Naslov v oglasnem oddelku 3421 Prodani enodružinsko STANOVANJSKO HIŠO v neposredni bližini Šk. Loke. Kidričeva 27. Šk. Loka _ 1427 prireditve Cenjeni obiskovalci ŠMARJETNE! Obveščamo vas, da bo PLES vsako soboto od 19. do 1. ure m vsako nedeljo od 17. do 22. ure. priporoča jo se Via turisti .{420 OO ZSMS Poljane prireja v nedeljo, 7. maja, PLES v kultni nem domu Poljane s pnčetkoni ob 1!» uri, igra skupina SI BILA Kranj 3127 341 zaposlitve I Sprejmem KROJAŠKEGA V.A E\CA ah VAJENKO. Zupan pk>jg. Pajet jeva 2, Šenčur 3002 I-čeni /ADAMA, ki lahko izdela M.SADO hiše ca. 20O kv. m s cok-fm. v Medvodah. 7000 din tako). o-iaUt \ obrokih p<> H)00 din. Oddati Ponudbe pod Avgust 1977 3330 fcfcmo dva MA-fElUA ali MAJE fJC| za troniesečno pašo govedi na jJ^ninah Javornik lil Konjščica v '■'»nm. Pismene prijave naj iutere-**Hi posjjojo do 15. maja na naslov rajna skupnost Lom. 64290 Tržič. Ikebnn pa se lahko /glasite in dogo Pailc« v Lomu pod Storžičeni 25 *m Zdravstveni delavce \ pokoju z polnoletno prakso gre negoval na ^'>n\ moškega ali žensko \ Kranju 'M\ okolici ter Medvodah ali okolici. Jv«slov \. oglasnem oddelku .{ .'{.42 V VA1LSTV(J sprejmem otroke od Fwga leta starosti dalje. Kn Danica. '1'avčarieva 10. Šk. Loka 3428 mil'' ' Iščem upokojenko za pomoč v go spodilijst vu. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Naslov v oglasnem od delku Nujno! 34 15 ' Takoj zaposlim kvalificiranega ali priučenega PLESKARJA Bizant JJušan. slikarstvo. Britol'9. Kranj 3110 stanovanja Mlad par z Dolenjske IŠUK KOBO z uporabo kopalnice kjerkoli v Kranju ali okolici Oddati ponudbe UmJ • 15 maj« .{,{20 Dekle zeposleno v Kranju nujno [flCE SOBO v okolici Kranja ali ~v Kranju. Jaklič Iga. telefon 23-198 3327 , Iščem SOBO ah STANOVANJ E W Radovljici. Lescah oziroma okolici. Sever Aleksander, Prešernova «£l#^V*dJicax t v r -rt w3tf2Jfc « obvestila GRADITELJI: Vse n|KČnc i/del ke za vašo hišo vam nudijo Ljub Ijanske opekarne. Vse inlorinaci ie vam nudi naš zastopnik Andrej Sniolej. Kranj. OprcHiikova -i 15, (Na Klancu), telefon 25-579 !2<»9 ROLKTE in /.ALUZIJE naročile pri zastopniku ŠPILERJU. Gradni kova 9, Radovljica, telefon 75 0IO Sporočite naslov 1'iidein na dom 3297 STREŠNA OKNA se dobijo v lesni izvedbi s termopan steklom, /.aluzija ali sanionavijalno platno. Zunanji videz (zaščita) aluminij, kmalu tudi baker. Mera I 15 X 75cm. Pregib odpiranja na sredini omogoča lahko čiščenje, dobro zračenje in mnogo svetlobe v podstrešni sobi. Izdeluje Markun Franc. Kihno 19 a, Bled. Mizarstvo 2983 Tovarišu a iz Jclcndola ti u j takoj pride poSPAl.NlOO. Slavka 3130 najdeno Našel sini kolo P()NY Ze|e Mi, Duplji- 3428 NaAel sem denarnico / denarjem brez dokumentov. Naslov \ oglas nem oddelku 3429 Izdaja CV Ol««, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava tint«: Kranj, M o se Pijadeja 1. - Tekoči recun pri SDK v Kranju ttevilka 51500-603-319911 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835. novinarji 21-860. malo-oglaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 itevilko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju , 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, sina, brata in strica Franca Tuška se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, zdravniku, PLM, župniku, pevskemu zboru, DO Varnost, KS, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti ter se ob grobu od njega poslovili. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: žena, otroci, mama, sestri ter ostalo sorodstvo Stirpnik, 28. 4. 1978 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata i in strica Janeza Kumra se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se č. g. župniku za opravljen obred, govornikoma Potočniku in Porenti za ganljive besede ZB in gasilskemu društvu za častno spremstvo in praporščakom za zadnji pozdrav. Posebna zahvala dr. Mencingerju in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Jesenice, ki so mu lajšali trpljenje in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga zasuli s cvetjem, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena in sinovi Janko, Pavle in Mato z družinami Vešter, 4. maja 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka Jožeta Jenka Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovane vence in cvetje. Hvala Kliničnemu centru Ljubljana — nevrokirurgija za lajšanje trpljenja, sodelavcem Tekstilin-dusa Kranj — obrat II., Samopostrežni restavraciji Kranj ter razrednikoma in učencem 3. a in 4. a razreda osnovne šole St. Žagarja. Najlepša hvala pevcem iz Naklega za spremstvo ter obema duhovnikoma za lep pogrebni obred. Hvala tudi obema govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, sestre, tete, tašče Ivane Koder Kocjanove mame iz Gorjuš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno pa vsem sosedom, ki so nam ob težkih urah priskočili na pomoč. Posebna hvala dr. Okršlar Antonu in dr. Bahun Jakobu za zdravljenje. Hvala tudi domačim pevcem, nosačem praporov, tovarišici Cesar za poslovilne besede ob doprtem grobu ter g. župniku za pogrebni obred. • Žalujoči: sin Vinko, hčerke Hožka, Ivanka, Marica z družinami, vnukinji Nada in Rezka ter ostalo sorodstvo Gorjuše, 3. maja 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, brata in strica Gabrijela Zemlja iz Sela pri Žirovnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Posebna zahvala dr. Rojčevi za dolgoletno zdravljenje in pomoč v zadnjih najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku za lep obred in poslovilne besede ter vsem pevcem. Zahvaljujemo se vsem sosedom za pomoč, vsem, ki ste nam ob težki izgubi izrekli sožalje, in za podarjeno cvetje in vence in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči žena in vsi domači Lesce - Delovni ljudje in občani radovljiške in jeseniške občine so letos praznovali prvi maj v lepem okolju Šobca, kjer so pripravili bogat kulturni program, podelili radovljiškim sindikalnim delavcem priznanja, o pomenu prvega maja pa je spregovoril predsednik zbora združenega dela SRS Štefan Nemec. — Foto: F. Perdan NEVŠEČNOSTI KUPCA ŽELEZA Jesenice - Kranjčan M je lH. aprila letos v železarni dese niče nameraval kupiti večjo količino železa. Denar za potrebni nakup je hotel dvigniti s svoje hranilne knjižice v Ljubljanski banki na Jesenicah. Takoj bi mu izplačali 4 rajo ravnati />o pravilih, kršitve bi lahko kaj drago plačevali, lio-" dite še tako poštenega videza, de nar je denar. Se dobro, da imate znance po Jesenicah, lahko pa bi se tudi drugače znašli: ker banka lahkit izplača vsak dan po največ 4000 dinarjev, bi recimo na Jesenicah prespali m naslednji dan dvigni/i tistih 150jurčkoi . ZASTAV PA NIKJER Prvomajski prazniki so za na mi, veseli ali žalostni, kakor ste jih pač že preživeli. Ni bilo kaj prida lepega vremena, a nekako je že šlo. Sam sem bil sem in tja ob prvo majskih praznikih prav žahtsfen, ko sem se vozil po prelepi Gorenj-ski. Zaradi zastav, ki so vihrate zelo številno z družbenih objek tov, medtem ko na marsikateri zasebni hiši ni bito o njih ne du ha ne sluha. Saj še oprostiš, če visi zastava, ki je narobe obrnje na ali že vsa sprana in obledela, nikakor pa ne rmneš mimo tega. da stoji V stanovanjskem naselju lepa bela in velika zasebna hiša, pred njo krasen vrt in še lepša limuzina, zastave pa nikjer. In bila so, med prazniki, cela naselio takšnih hiš. kjer ni bilo niti ene same zastave, bde so celo krajevne skupnosti, kjer so na praznik pozabili. Ne bom jih na števal, ker jih je prav godno še veliko več, kot sem jih sam uzrl. le opozoril bi na to, da bi bi/o tre ba včasih vendarle malce pomisliti, da ne bi bilo ne lepih hiš in .ne limuzin, če ne bi bilo zgodo vinskih datumov, ki se jih s spo štovanjem spominjamo tudi c ~