Tri iisodi.fi »olitve Le*o*ije leto prinaša Evropi tri parlamentarne volit•e, ka lahko odločajo nadaljno usodo tega dela sveta. Jjalijanske wlitwe so že minule, nemške in francoske je ps treba fie jzvestL Italijasnski fašlsti «o dobili večino, a jja večina je krrnva in krivična. Dobili eo 4,770.000 volilrah glasov, volilcev je bdlo p« 12,000.000. Od volilgeT nunajo fašisti niti polovice, a Mussolini je šei na uolitre poleg nasdlnih in oborožetiih fašistovskih toip še • tokira voliinim zakonom, da že s četrtino glasov lahko 4ob\ dre tretjini mandatov. Italijanska fašistovska zmaga temtlji na najhujšem ¦asilju, b kljub temu vendar silno vspodfouja francoske in nemške zagrizene oblastniške kroge, ki dosledno zaineiujcio politiko miru in sprave ter hočejo državo napraviti » močno oboroženi vojaški tabor, ki j« vedno pripravIjen na pohode in napade. V Nemčiji kakor tudi v Fran•iji so nvočni oblas-tiželjni krogi, ki črpajo s-vojo poKtično rooč iz divjegn med- in povojnega sovraštva. Ti krogl bi m sedaj pri letošnjih volitvah radi prisvojili oblast v držari po vzorih italijanskega fašizma. Od strani sedanje francoske vlade in od straini nemških monarhistov se bocb francoske in nemške volitve vodile v cilju in pravcu, da bi »i dva nova parlamenta še bolj kot doslej stnla Kmažnio nasproti. To je zelo slabo in nevarno vprioo naloge, ki jo imaia bodoča parlamenta Francije in Nemčije glede vojnoodškodninskega vpra-šanja. Ckiškodninsko vprašanje so presodili sedaj člani po•ebne strokovrujaSke komisije ter stavili svoje predloge. <3avn« strokovnjake, 14 po številu, so imenovale vele•fle, med njiimi tudi Amerika, ter jih razdelile na dva odbora, od koterih pnedseduje enemu Anglež, drugemu pa Amerikanec. Komisija je delala več mesecev ter je tudi v Nemčiji pregledala vsa najvažnejša pod|€+ja, zlasti pa Hjrfnike in tovarne v ruhrskem podrcčju, kjer je sedaj 150.000 francoske vojske. Oba strokovnjaška odbora sta sestavila stvamo in natančno poročflo ter se sogla•S& v tem, da -nrvorr postati Nemčija zopet gospodarica nihrokeg-a področja, ako niora v resnici plačati na stotine milijard vojnih odškodnin. Brez Poruhrja ne more imeti Nemčija ne stalne valute, ne ravnotežja v svojem Aiavnem proračimu in kako naj bi se letno plačevala tofko iiv toliko milijard zlatih mark vojn,e odškodn_rt«. Poročilo je hladno in ostro, a tudi jasriiO, ker ga niso «tstav_H pditikj, ampak strokoA-tnjaki. Na podlagi tega poročtte rw»j bi se reiilo odškodninsko vprašanje in ured-U odnošaji med Francijo in Nemčijo. Anglija je že poprej izjavila, da se ho-če popolnoina zadovoljiti z vsakim faetcun in sklepom strokovnjakov. To bo Anglija tudi •ft-flfB, drugo vprašan]« je pa glede Franrije in Nerožije, Jter je fnmooski vkdi strokovnja§ko poročik) mmogo pre- malo, nemškim nacijonalistom pa Eanogo preveč. Vojnoodškodninsko ^'prašanje se bo daio šele tedaj rešiti, če s« spremeni dosedanja francosta politika in če v Nerttčiji utihn-ejo enkrat vdenemžki zagrizeivci itn hupkači. Do tega je zelo blizu ali po še prece/ daleč. Odiočilo se bo pri voKtvah. Francoska vlada gre v voiitve z geslom: Francozi skupaj, ker Nemčija kuje mašrevanjel — Nemški monarhisti po imajo geslo: Nemcl skupajj, da poderemo krivične niirovne pogodtoe! Ako taka skrajnost zmaga v Franciji in v Nemčtji, imamo lahko vsai čas francosko-nemško vojrto, ali pa vsaj tak poskus, ker milijoiu francoskega in neanškega delovrega Ijudstva ne bodo več hoteli suženfeko tfbogati vojaškemu povelju in ker bi tudi druge države, predvsem Anglija, Rusije in Amerika akušale z vso silo vojno omejiti in preprečiti. V rairu in sporaznrmi se pa bodo rešile vaine evropske zadeve le teda^ če voHtve poruzijo nem§ke monarhisfe ter sedanjim vladinovcem Francije odvzamejo večino. Oblastiieljno veienemštvo imora prenehati, zmenjšati se mora pa tudi aipetif fraivcoske politike. Nemčija naj zopet dobi svoj« Poruhrje, Francija pa pravično In možno odškodnino. Če spravijo letošnje volitve v Franciji in Nemčiji miroljuibne m spravljive politike in prave Ijudske zastopnike na površje, se bo začela nova in boljša doba v Evropi, ki bo lepo po vrsti odpravljala vse militariste in nasilnike, koldcor jih bo še ostalo; v nasprofrnem slučaju pa irnamo do tega še zelo težko in burno prehodnio dobo, ki pa ne more biti dolgotrajna.