^oitno leJtoč/ račun št.  24.   ~   Conto corrente  con   ia  post a)
hosamexna šitvUka BO   stotink
Izhaja vsak pondeljeik
in četrtek zveeer.
Stane za celo letolS 1».%
za pol let a 8 I».,za čefrf
/eAs 4 i>. Za inozemstvo
celo leto 20 U.
fia   n&roči/a  brez
doposlane naročnine se
ne   oziramo.
Odgovorni urednik:
mmmzA
števiika 99.  V Goricu v potideljek zvečerl7. decembra 1923. Letmk v/.
/r'efran/tirana pisma s«
ne spre/emajo. OgJasi
se računajo po dogovo-
ru m seplaiajovnaprej
itist. izdaja Aonsorci/
nG07U&/(L STTiAŽS"
TisJt. 5. Spazzal
v Trsfu.
Uprava in Uredništvo:
ulica Mameli 5.
(prej Scuoh).
Mom demokraciie I irn,
Ako prebivajo v tujerodni državi na-
'odno manjšine, ima vlada na Izbiro
$amo dve poti : ali se z drugorodci spo-
fazume, ali pa uporabi pioti njim silo.
Moderna država si mora zbrati eno ali
"frugo. Tretje  poti ni.
Primorski Slovene! živijo že leto in
dan pod vlado, ki hoče rešiti vprašanje
•»arodnih manjsin s silo. Fašistovska
*lada veruje, da se da tudi problem dru-
Sorodcev najboljfce in najhitrcje urediti
2 močjo.
Zato ni od svojega postanka do danes
»ikdar še iskala stikov z drugorodci,
<ta bi v sporazumu z njimi uredila svo-
io manjšinsko politiko. Nasprotno ! Ona
se Je doslej opirala vedno samo na svo-
io državno oblast in moč ter odrejala,
kakor se je njej zdelo prav, ne zmeneč
so pri tem nikdar za želje in mnenic
drugorodcev.
Pokorščino in zopet pokoršČino.
Tako jc bila n. pr. razkosana naša de-
*ela na troje, se je vrgel naš jezik iz
'odnij, so bile vničene slovenske ljud-
ske sole, a vladi ni nikoli padlo v glavo,
*a bi nas vprašala, kaj mi o tem mi-
slimo in kaj želimo. Vlada je bila mne-
siia. da bi bila naravnost neodpnstna
Übkost, ako bi se država razgovarjala
^ pogajala z drngorodei. Ona si je mi-
sHla : Kar mi sklenemo, je pametno in
dfžavi koristno, zato naj Slovenci lepo
ibogajo in se pokorijo, pa je amen ! Nie
debat, ampak pokoričino in zopet po-
^oricino.
To se je zdelo gospodom velika poli-
Učna modrost I In silovito so nanjo po-
fcosni, da so jo odkrili.
Toda kdor pozna zgodovino narodnih
^anjsin v Evropi, ta ve, da je politika
JOoei bila že tolikokrat prerabljena in
Preizkušena, da je že stara in vemo na-
tančno, kako se razvija, stopnjuje in
^ončava. To smo videli lepo in nazorno
*e v drnglh državah.
Videli smo oblastnike, ki so mislili,
da bodo kar z eno energično potezo reši-
*i na mah vprašanjo narodnih manjšln.
Jezik — so modrovali — je glavni znak
*arodnosti, zato zatrimo in vzemimo
^ansini Jezik in vsilimo ji svojoga in
fcarodno vpralanjo bo na vekomaj re-
Seno.
Kam vodi politika moči.
In kaj se je redno in povsod
^tjodilo ? Redno in povsod Je politika
**ioči razplamenila narodni čut manjšin
<*o   najvišjc   stopnje.
Vlada je lahko delala, kar je hotela :
*azpn&čala društva, dušila časopisje, za-
Pirala voditelje, vse, prav vse se je spre-
^injalo sproti v orožje narodne propa-
8ande, In čim bolj so oblastniki besnel*
*n tolkli okoli scbe, tem višje so fivlga-
^ iz ogorčencga ijudstva plameni narod-
*ega navdušenja. Vladni možje si niso
vedeli več pomagati. V svoji slepi trmi
«o pognali polltiko moči do poslednje
stopnje: drugorodce je treba prisiliti,
<*a se izselijo. Najprej so Jim ponujali
velike svote, da prodajo zemljo in hišo
**» zapuste    prostovoljno    rodno    grudo.
Politika proti drugorodcem je posta-
*o gospodarska politika. Ko tndi to ni
^spelo, so izdali kratkomalo zakon, s
katerlm so manjälne prisili, da pro-
^ajo svoja posestva.
Vsemu svetu so znani razlastitveni za-
^oai pruske države proti Poljakom, vsi
*e Se spominjajo nasilne nemike kolo-
"'zacije med poljskim narodom.
Taka politika je sicer surova    in    se
zruši s časom sama v sebi, a je logični
zaključck mctodc moči-
Kdor stopi na pot sile, tega ženejo
proti njegovi volji neki notranji zakoni
do takoga konca.
Ali se torej tndi nasa vladna politika
razvija v tej smeri ?
Vidimo pri naši vladi morda že zna-
ke, da hoče svojo politiko napeljati na
taka  pota ?
Po stopnijah Prusov?
Ne ! Pač pa se pojavljajo v italijanski
javnosti že prvi glasovi, ki zahtevajo,
naj gre vlada kar brez pomisleka v sto-
pinje pruske manjšinske politike. Prvi
glas se jc dvignil v senatu. Znani uče-
njak Pantaleoni je izjavil, da je politi-
ka Italije z Nemci prešibka.   «O našem
položaju na Trentinskem» je rekel
«razpravljajo Vclenemci v Avstriji in na
Nemftkem. Mesto politike brez gospo-
darstva moramo delati v tej deželi poli-
tično gospodarstvo. Med vojno mi je re-
kel anglegki delegat, prijatelj Italije :
Ako se hočete na Trentinskem dobro
počutiti, morate Nemce proti visokim
svotam «r a z 1 a s t i t i» in prodati nji-
hova posestva Italijanom.»
Ta izjava senatorja Pantaleonija kaže
prve obrise nove politike, ki se mora
neizogibno poroditi iz načela moči in
sile.
Vlada stoji prcd izbiro : ali se odloči
za Pantaleonija, ali pa zavrže načelo
moei in re&i vprašanje manjiin na pod-
lrgi demokracije.
Kaj se godl po svetu ?
Avstrija se  dviga.
Slavka ]x>štnih. iisiu/bnicov v
Avstriji je obrnila. zopet pozoruost
soscdov im, malo dj'zavo. Časopisjc
razpravlja o razmerah v tcj deželici
in. pripovctlujo o rosormah, ki so so
tain izvedlo. Avstrija jo naš sosod, s
katcrini so bili naši kmotje in trpoA'-
ci vodino v trgovskih siikih 'ni bodo
fmli v bocloöe ž njim kupCevali, zato
je jiotrobno, da scananimona.šobrav-
ce ]>obliž(k z razmorami v tcj državi.
Pred par lot.i je bila Avstrija zelo
rovna in potlaroriia d^žda. Njcyna va-
luta jo bila strašno slaba in ndčvred-
un kakor daimašnja Tiomftka mark a,
UrczjTosolnost, draginja in lakota
so trpinčilo njeoio prebivalstvo, mi-
ljaj'<lni dolgovi so dušili njeno dr-
ž-avno gospodarstvo. Skoro nemogo-
-Co jo bilo misliti na uvoz našib vin
in naSo zclonjadi, zakaj nih&e jih ni
mogol plačati in valuta Je skakala
vs^iki dan navzdo!. Lo žalost in so-
cY:utje je navdajalo -človeka, kadar je
nislil na Dunaj.
Če primorjamo tiste Case z da-
našnjimi, jc skoro nemogoče verjeti,
da se jo mogla ta prom again a doz(!la
tako hitro in krepko dvigniti iz svo-
jo strašne bode.
Najstalnejša valuta srednje
Evrope.
Glejmo dun©s avstrijsko krono!
Res jo sicor, da je> v primeri x liro ali
dinarjem malo vrodn-a; toda zato je
stanovitna, trgovci se lahko nan jo
zanosejo in z njo lalhiko kup-Cujejo,
kor vedo, da se drži trdno na nogah
in nc pade. Stalna in zanesljiva j"
ako, da jo imenujejo evropski
dolar.
Proracun avstrijsko države ie si-
cer So vedno pasiven, toda primani-
kljaj se dosledno manjša in l>o s ca-
som popolnoma zginil. Avstrijski H-
nančni minister je poro-Cal v dunnj-
skem parlaraetntu, da se bo v letu
1924. znižal dr&avni primanjkljaj od
837 papirnatih miljard na 147. To je
-iilen skok, ki ga nc zmore vsaka lo-
žela. Za leto 1925. je prcnačunano.
da mora primanjkljaj popolnomn
zginiti in so bodo torcj odslej doh-xi
ki in izdatki jiovscm krili.
Kako je bil tak napredek
mogoč?
Brez  dvoma  ima  pri   obnovi   (ii/.a
ve    velikanskc    zaslugo    monsignor
Soipcl, ki je z energično    in    modro
roko vodil dve leti    usodo   Avstrije
Ne smemo pa z druge strani zabiti,
d.a jo untmün šla Avstriji drugn.ro
'na roko kakor Nemčiji. Avstriji je
antanta pomagala na nogo, s tx-'rri da
ji jc dala velika jiosojila in se odrek-
la izplačevanju vojne odfikodnine,
m(Mitem ko je Nemčijo na vse mogo-
-Ce načiinc izrnoz.gava.la, dokler jo ni
slckla do nagega.
Brez jjonioči anta'nte, bi sc no bila
Astrija n.ikdar dvignila, kar jc po-
vsom: razumljiivo. Mislitc a'i in. pr.
kin eta, ki se je vrnil iz vojske do-
mov in našel razdrto hi^o, ki ima
]'j!,zko].)ano poljo, je brez divine,
br«'z orodja in brez demarja*"m je po
vrhu S« ziakopan v dolgove? Kako
hočete, da plača svoje dolgove? Ali
naj z golimi rokami izrije- iz
zcrnlje pridclke? Ce nima o-
rodja, nima gnojil, nirna živine^
nima strehe, lx> ostala njegova
zernlja ncobdolana, naj ima še tako
dobro voljo. On ne bo mogel
niti životi in bo poginil, kaj še da bi
plačal svoje doligove.
V položaju takega vničcnega kme-
ta sta se nahajala NemCija in Av-
strija jto ko-nčani vojni.
Oho državi sta so obrnili k antan-
ti in rekli: Dolgov ne moremo scdaj
pla-čati. Dajte ni» posojilo, da si ku-
pim orodje in živino, obdelam zemljo
in s pridelanimii pridelki vam born
mogcl solo pla&ati dolgovo.
Avstrijo je antanta  razumela
in podprla.
Ncmčijo i>a niso hoteli razumcti.
Plačaj  dolgove, so ji rekli, in komx
be«se-dii.   __    Ne    morem!    —    LažeS,
)>la&ij!
Ko bi bila ant-ant'a govorila tako z
Avstrijo, bi bila danes ravnotaru.
kjer je Nemčija.
Todia z Avstrijo so bili praviCni
Mesoca aprila 1922. se je obrniK'i
mala država z obupnim klicom ns.
vckvsilc, ki .so bile zbrane na sestan-
ku v Londonu, in jih prosil.a nujrw
pomoči. Dno 15. avgiista je Lloyd
George cxlgovoril v irnvnu z-avezini-
kov, da je Avstrija uslišama in r»ova-
bil Zvezo narodov, naj izdela načrt.
kako rešiti Avstrijo poloma. Zvez-a
narodov }c vzela zadevo v roko, nn-
j)ravila širokopotezen obnovitveni
program in sklenila, da je treba do-
voliti  Avstriji  predvscm
650 miljonov zlatih kron
posojila.
7'o je ]>omeiiilo rešitev Avstrije.
8 tem  denarjem je Sei pel  popravil
valuto in podprl industrijo, da si je
riakupila surovino in xacela izvaža-
ti v tujino svoje izdolke. Gospodar-
stvo jo oživelo. Vendar je pa moral
Sei pel vzeti Tiase zc-Jo težko obvez.no-
sti. Dovoliüi je moral, da 'nasi-uvi
Zvozia narodov pri dunajski via'i»
jjosobnega komisarja, ki naj nadzo-
rujo vlado in pazi, da se dario poso-
jilo previd.no uporabi ja. PomJslite,
kakšnia sitnost za ministre imcti iiaxl
sabo varuha! Za sprojeto posojilo je
ujoral Seipel zastaviti vse dohodke
iz državne razprodr;" '''¦•¦!¦'¦ )n
c-arin.
Obnovitvini program.
Socialisti   s-o  vpili,  da  prod-'        c
pel   neodvisnost    domovinc
toda kr.šč*. soc. drz/ivnik se ni (Ul o-
niajati.  Trdno  in  dosl'xJino se je dr.
z-al  .svojega na^rta    in    sel na delo.
Skupno z Zvezo    narodov je izdelaJ
širok   program   državne.    obnove,   ki
ga jc prci'    '                    iU   v  pi.1'
lo. Da so            ,    _ .   ¦ • .aviii stj'o._ia,
jc predliagai Scipel velike refonne v
upravii. Treba je bilo odpustiti iz
službe veliko .število uradništva, ki
sc je bilo po polomu Avstrije zbmlo
v nepregkninih čotah na Dun;i.ju.
Vsi n«niski uradiniki, katera je bila
raztresila Avstrija preko v*w velike
države, so &i namreč rwivaJili po voj-
ni v malo dozelico. J'i           "(i jo, bilo
treha žolo/jnico In nur -_% ustano-
viti banko za novo valuto it<i
Delo bo skoraj dovrieno.
Cirn je Seipel  izvrsil    de^l    \>v<<-.....
ma,  mu  je Zvezia narodov izpl,
obrok jK>sojiLa. Koükor bolj je obuo-
va uprave napredovaLa, toliko ve^ o_
brokov    je    antanta nakazovala. In
Sei pel   je  držctJ   damo  besod.o  zvesto.
Dctines    je    mnogo    veC    ko ;x>lovico
dela žc dovršenoga:    več minigtr
je bilo ukinjonib, uradrüki so o«^
HČeni, žolezTiice    so    preurejenef Av-
strija je  skleniLa trgovske    pogodbe
skoro z vsemi sosedi itd.
Seipel gLoda lahko s ponosorn na
d<ilo, ki ga je dovr.šil v teiri kratkem
•času.
Nemčija prosi zopet za mir.
Spričo Avstrije je Nemčija prava
reva. Njeno krepko telo se zvija v
krCih in hira vedno bolj o-čitno. Po
dol(gih pari amen tarn ih zmosnjavah
jo Nornčija vendar dobila svojo vla-
dö. Za kaiiiclorja je bil imenovan za-
stopnik kat. centruma gospod Marx
ki je sprejel vodstvo države le pod'
pogojem, da mu parlarnerit pod el i
polnomoč, kakor jö" ima pribüzno
Mussolini. Drzavni zbor je dal Mar-
xu poobLastilo in celo social isti »o
glasovali za predlog.
Prvi važnejši korak, ki ^a je nare-
dil Marx po pooblastilu, je nova mi-
rovma pogodba Framcozoin.
Poincare je topot nekoliko
bolj prijazen.
Casuj'isje  poroda,   da  je    frans'   •
minJstrski   predsodiiik     sprejel   n. ¦-,
skega poslanika in govoril proti svo.
ji navadi  ž njirn uljudno. Izjavil  je
da je pripravljen pogiajati se z Ncrn.'
Cijo direktno,   ako   bo   stavila pametno
predloge.    Prijaznost Poincareja ima
svoje koreninc v anglefki'h   volitvah.
V Britanijj je zmag&la namreč proti-
srancoska politika.    DeLavska stran-
ka ter libcralci  so  pripravljeni    po-
magati Nemčiji  na noge in  zgodi  se
,;rav lahko, da stopi jo Angleži v sa-
mostojna pogajanja z Nemci.  To bi
bilo  Poincareju   skrajno    neprijetno
ßtran Z.
GORIŠKA  STRA2A
in zato bi hotel Angleže t ' ' i.
J^se k&že, da bi se Pad z N            ;-
faviial, pre-detn bi mogli Angioži po-
|oÖi vmos. Vendiar ne smemo prevee
fcidati na Poi.n>cardjevo prijazuost.
Egodi so lahko, da igra stari lisjak
Itomedijo in se skrivaj že pripravlja,
|üako bi Nemce pp kratkih razgovo-
rih zopct odbil. Trcba je previdno
fcakati, do se dogodki. razvijejo in po-
fcaiejp, kolikjo jß y poincarejeti pri-
JÄSüosti do4>re> volj«.                       ,
Socialisti se bodo morda
>•         vzdržali volitev.
ä tön* dia je Mussolini zaključiL za-
sedanje pariain enta, je povzročil v
drfeavi celo vr&to razprav in debat o
bodoCih volitvato. Vao s tränke so
ptreprüane, da se poslartici nikdar
veL uc sestanejo v parlnmonlii. Vo-
litve so gotova &tvar.
Spričo tega dejstva so se zbrali
k poavetovanju zm-erni social isti
pod vodstvom Turatija in pozvali v
posebtii resoluciji stranko, naj pre-
mišljuje, ali se sploh splača vdeleži-
ti se prihodajega volilnaga bo/a.
Socialisti namigavajo, da se u-
luaknejo iz borbe radi nasüstev, ki
groze volüceni. V svoji resoluciji na-
piadajo sihio ostro i'asistoyeko ,vlar
do- ter ji celo očitajo, da ruši s svo-
jim re/Jmom tenielje, na katcrih slo-
ni  civilizirano življonje dloveštva,
Mussolinijev odgovor.
FaSisü so bili seveda radi te reso-
lueijo silno ogortopi in so javno pro-
iestirali, dolžoč zmerne socialiste, da
obrekujejo Itaüjo kot deželo broa-
pr&vnosti in nasilja. ^o se.pravi o-
madeževati lastno državo v o'>h tu-
jine. Fašisti tid.ijo, da si1 i<ul<: \rsile
volitve  v                                   kar    je
vlada že  \                                 Musso-
lini   PÄ  ]>   V   u('.-t;\i;]'                    '..   da
bo povabil v Italijo iMj.^a.iu: i.rugih
držav, naj prittoetvujejo voliltü. bor-
bi in opazujejo od blizu, Co se "vršo
volitve ivs svobodno. Na ta način
hcče Mussolini stayiti zniorüe aoeia-
liste na laž.
Kaj pravijo druge skupine?
Stranka socialističnili levičarjev se
kljub temu ludi 011a poiniglja, aü ne
bi kazalo, s«1 popolrmnui. r>df.c-L'nif.i
volitvam.
V liboi'iaiuih sLrankali vlada vtUika
ziiiešnjava. Nek^teiT, ^kupLixe so vla-
di nasprotiie, druge so ji prijazne.
Mnogo poslancey pa je takih, da se
fa.si.stom na vso nioč kliainjajo in la-
skajo, ker žele priti v njilnovo kari-
didatno listo tor smuknili tako z
njihovo ponioČjo v parliament. Skrb
za korita jih zone z iviugnano silo
proti vlad'ajo-Ci stramki. Časopisi pi-
šejo, da so nokateri vodilni liberaki
celo pripravijeni ziapustiti avojo
stianko \w se vpisati v fašistc,
Naj ho !'        "  iTcor kol'
gotovo:   li.             se  na  ;
'lie bodo vzdržali od voliLuv, temvcč
bodo poskusili lin volivnon» bojisru
svojo nro/-r>.
DNEVNE VESTI
Važnol VpraSanje vlog    in    terjatev
prl   avstrijski     jjostni     hraniinici   jc
končno rešcno!
Opozarjanui , vse Ja^tiiJke viog »n,
terjatev pri avsti'ijski poštni branil-
nici i:
Z., ki  ,-                                          ^,—
darstvd».                                           ¦I':':
Poslovilne  besede o,a »Wp .¦-,    ,
ljudstvol               ;,' ,_ _,
Župnik Zvacfk je &lu.v,}J$& hi 4 m<j~
s««b stWHi i«tr?kiiii niiroclfoni,.; Te^dfcisl!
so. g«. ^jpt^U a oro&aiki.-piretg-nati i'W.
«wio, k^jr i» jHt) ,«voji .¦¦nar-otlnosiU C»r
lu» ¦'•    ,'¦.."¦                  »vanju-.-Ceškoslo!-
Mi.                                 rstu; &e ini&iZiii-
hvaliti, da mu iV ,inio tr^Ua>V MW^ö*-
stvu oiaži)Jkov čtia mejp; ..-.'¦.-     • ,; i
Ob slovesu ye pwobeil aa >'• wa'stf.1
ljudstvo v časopisju nastopno pisiao^
ki mc4 4f^g4i4f.^ijavi:             "     ..yi
.S kakfiu...^jpcqni s>                   -sčal,
di'ago ijudsLvo, o to;u. in u/cDu uUi.
da pisem, TlvJvo ini jv liUo i]ri &rcy,
kp s>,eiu poJii isliJ. (Uja yap. ,'ti^to, kar ;M
]>retrp^'lo in karjie še Caka; postbno,
[ui .-''iUi-j, !•.<¦> os.uij.aA .brez. svüjib dv^t
In             , ki so te ljubili    in   . trpcili
z;i.           d\ osfajaS^as.ar-üjeiiy     brez
obraiub'1, iznusjl^yjji»^rna,\ m^^jL. |n
iwjjuLLoäI ci'umi, l\} if' , tla^ijp, Ali
kijub vsenxu teuiu ;-r-nt .«/bupaj: V?c
tvojo trpljenje bo z,.rdeči.nai; črKami
zabolezeno v zgodovlui. tako, da b«
tudi ijozuejši nat/ažcaj obCudoval
tvojo vztrajiiQst in, bo že mu^uQJ^
ljubil tvoj je^J^m'.jga ,ti,; d,Qbro ijud
»tvo, i^ovpriš. Tvoia tuž!na Ist»*af,bo
stali' kcrt «i^zfta^ 'M feted*; trpM1 >a-
ujo oči vseh(9i&t<MMV, kivlXKio obcu-
dovali: tyoje trpljonje¦.in vztrajnost.
PriU« ČAS, ko tudi ti izidješ ovončano
z Javorovirn vejicem iz urahu Ua-
lw^sujega poni?ja/nja. Bodi zložao in,
prosi Bo^a, da ti podeli.. :y»|iiaj^oe.t
v boi'bi za prav.ißi-no süvar!     ¦
Rtinnerje  do   drugorodnih   manjšin.
.di].    :.   .    .....I---...         ¦                        i    .     ¦
j ^,^i JAOskji pUjate^ Piero ;, Gobetü
i^^if^isal čianeiv o ^oriškJh raznie-
i;a,l|, vjska.terejii. prayj jned,. drugiin:,
^lo^^pprica. }o, zaaW;   p^vaafjjojih,
o^iLV'k^bf.Tolitv^li     rcšiti   v¦ — ¦•'.....jo
d^ju^qro^^jjj nmrj-'i:]     na                 .   ;i.
čih slojev je podpinalo Hožitje inwl
italijani in Sloven-či. Gorica bi bila
imöl.a nalo^o, |>osUiti H ^vojim de.
jlooTü. naravno M-rediščo' kmetskili ki'a-
Jt;"V;   ki 'jO(V{)dajUJ0».
T*ako jo šlo vse po votli.
Gtirfški  faSisti  dr.ju Besednjakn.
'i^odjiš^L ,'fi^^tJ'' so ^oyabjli ' nu raz-
go'yor  drja ri^esudnjaka,' li   sc jo  v
peieit xyücer ouzviu vauii^ j'ii si'i v
si'dez goriske^a fasislovskega tUr«|<-
torija.. Tajnik fašja g. (^ap^rari je
•di\ju :Be»cdHj'aku povedai ', prod'.;;<Ju
relitprJjoin,' sledeče: ' «M,i , fasisli1'n.o-
conio oni'ojevati svo|i'öde 'tiska in nq
liifiraino '.delaü 'naSiilnostl, y^kaj,
idoba nasilstev je inii^u^a. Toda. op'o.-
izoriti, Vas lupraiuo, da je nlsava «G,o^
Iris^   S'tfazc»'   jr          v1 m zadinjem
Ičašu  silno  osira.              i'r<>!ccJ  Pl^1*0
kritizira vl^do.'jn. njerie ukrepe. X^b-
'sp'odjo'; Vi' - •'¦•': '¦'¦'....."<;1 'V'lati^. kar bo-
^et!c,'"(toiiu                          s,''iß. fa^isti
sue/,bodo'__jjyojfrn. \tx üulgo preriasati
te pl'saye.'.'Akp, !iip odneliato^ boino si-
lje'rii podVzeti 'rivere, ki ne .bo^o '«|ötrLu-
Ki>» niti konstne nit'i prijetiic.»
;ril, se jo pokM»^b'-J«to:'je storil dr.
Besediiijak. Podala, st-a si rpko uu .so
iposloyila, najk'ar je dr. , oosednjak
ipoztlravil ostale čLa/Tio iasistovskega
direktorija.                                   ,
Z Äadev^(l^j3ou^;^ibpd^j^ ,#p-
hlxzQ baviji. „, .,,::,  ..w-    '¦/,
Vlada odobrila  »jrcijiembo
obSiotftkega  in dož«lnega  znkoaa.
V soboto zvcčer so akUuiili mirii-
stri v> Rinriu,1 fcla S4wcioeni|o: občinaki
in deželni aakori/ Pri' na« 'jc r>il ob-
činaki in doželni zakonv kiorntaj vpe-
ljan, pa je že drugi zakon pred vru-
ti. *ikoro v enem lotu tri razliöni
zakoni. IJboge igiavo Ti&fiih obftinskili
tajnikor rn županov.                 •
Za goriškega  nadskofa.
Vidoms'ki dnevnik «II Friulii> ¦ ime.
mrje1 boj J^roti tuadj^ko/d «u.na lotta
iiiiVgiiista^ to je kr^vifclort. boj. «rVJiiltT»
piše, da. se boHjo faAisti zoper naü-
fikofa) aajhodifalbv kwr»;j»i ^lovonsfct-ga
jrodu. V -članki^jj^te^^lon dokazuje
kakQ jp_k^ie^oijadškos vsclej yestno
izpQl^oyaVysevSypjQ dplži>,ogtif(T^ h\
'"'   '""''"Wi'r??!f#.i'wtfffii '^y'iWR
Nato zavra-ča list trditov, da jo ijiid-
stvo zoper nadškosa. Nav^ja slo-
vesno, aprejemftt ki jib je bii dciezen
nadškof v vseb furlanskili ob^iiüih.
list zaklju-tuJR z o])ombo, da je sklop
sasistov jti'oti volji naroda, katera
odklania vsako akcijo, ki bi bila na-
,;<              i'oti ua&ernu aiadškofn.
Se   stiinjamo.
Posliinec Corßi je vložil na Musso-
linija vprašanje, kaj misli ukr^niti,
(Ui so zmanjSajo place gospodom
inadkornisiarjem, ki vlada jo n:ad veC
oMinami. Kajti plaCe komisarjov •--
pravi ]>osianec — pomenijo tožko
breme za waSe ob^in«, ix>sebno «a
majhoe, ki ninuajo niti dovolj d-eriar-
ja, da bi plačevale zdravnJka, kaj so
komisarje.
S poslanceni se popoliioma striirijtt-
mo iii ponovimo Se enkrat, dia so ko-
misaj-ji popolnoma nepotrebni. Mus-
solini je odffovoril, da poHljeprcfok-
tom po.sebna iLavodila.
O naiih krajih hoče Mussolini
sam odločati.
V soboto no ne ^brtili v Kimu
različni mitiistri in uradniki, ki so
s<^ iK>d predsodstvpm MusKolinija
razgovarjali o naSih krajih. 0 Lonm
so «o menili, *iw+ vonio, ('UwAopisjc
molči, ministri molčo. Mussolini jo
vniic] rifi gi pridrži pravico, da bo
al o naših krajih. O 6em
jf- lrolta odločati, ne veino. Vse jiioI-
:i. Sicer \ia& to ni-C ne briga, kajti
gospodjo bodo ze'dobi'o naredili in
oni žo. vodo, k;ii ilcljijn Hodimn broz
.skrbi.
,|M<Boj  proti  prckliiijcvanju.
Včeraj se je vršiLo v Vidmu zboro-
vanje zo^rk let vino. Hazni govorin-
ki )+o stavili pre^Uoge, kako bi se o-
uiejevala ta grda hi včasi straw na
razvada. V vsakeJ» okraju naj so u-
¦staiuovi. po»eben odbor, ki, bo vršil
propagKUUlo v smisMi iiiavodil ios^'d-
njega odbora. Pamcüia inisel! Trwli
nted. , Jiia4lni Ijudtitvpiw , bi , bilp M-'Vb-^
.za-iieti » propa^ando proti klolvitii.
iStavka' poStaih. usluibencev
!< :;¦(.;•     ¦¦:      -v Avstriji    - •::m:-'i--(»', .
ije konfta-nia. Dmiajsko čaftbrjtsio l»r"u
ihfl-ja Äopftt rodTio.
Bpastiil versRega uie^iuienia
,           Slovanov.
Papfež Pij XI. je Jzdal okrožttict), v
Ik'atori f>ovoli<:uje siH>inwi raoža^ ki je
;prod 1300 Ieti umrl mučenJSke arnrti
yyx xi j Bd i n j on jo. Katol iško m Pravo-
slavno cerkvo. Pa]>ež jo poslal pri tej
priliki topol pozdrav vzhodnim Slo-
jvanorn- poudarjajoC, da bo katoliški
icerkvi joziki vsob narodov eruiko
jljubir in ,df-ag&it;tfifvje starpsloyeiMski
iobrod katolikom raviii^tako pri sreu
Ikakor latinski.'    ;
X)ä: bpdo tiäöi Wavci vedeli nekaj o
tern odlifeneiti moi.ii, CigÄr spoinin so
Idanes sia^i; priob<-uj<>nio dopis, ki
srno ga prejöli ' 'oil;' naS*^a¦ 'aö-
tradTvik&:';   ' :i   ::!   o|lf  s
Katoligki' Ukrajinlci praKnnjejo le-
tos 3(K) letnii jubilčj smrti madSkofa
;sv. -Tožafiata'1 Ktnnceviča', ki je leta
10^. umrl v Vitclbsku v Husiji tiiu-
Coniške" STni*ti za. corkvono ' ze-
dinjcnjo..
NjegOVo tt'lu, h katei'oftm nw loiiVäli
//Riniorn  zedinjeni   kristjahi   i.7>  cel(
Rusjje in so. ob rijem -navdusoval/, je
yladna flusija 1/187S. s silo in zvija-
ÖO uTOpala ter zakqfmlaly ncki kleti
jtl'a bi prej strohriolo;   Mrf*d:; vojTio s<
Jj<? pa velikemu uktajinskeimi metro-
politti,  Ivovskemu    nadäköfu    Šepti
;ckorun? ppsre-cilo iiajti  ; »ljegov grol
;in spranti $vei'e ostahko; na Dtimaj
;Tam se zdaj li'/aliafa tijegbvö trtiplo
jv gPtlib4cB^/ioeribri Ink. .':Böi4m/fc v
dragoconi rakvi,'-, .kij» dar    ukrajin
skib yeljakoy iz Ainerike.                ,
:.,,'..' j'.!';.! Pjrpaiqya. ] tristoletniöc. ,
i   J*)tu;, I1?, ,p. m] so iijogoyp telo pre
tiesU   v , veličaslni   prbcosiji   v.    curke'v
:o!   Lcd(iii   izposta\lj€i)io.   Obeneni  s0
we vršili to clni govori o deln ra Rbn'-
žanj(>  in zodinjemje i^ravoslavme n1-
sko crrkve s katoH'Sko ter so w« o-
u-avljale pri  sv,  Slefaiiu  pontiflkal-
ie sv. luaio v olieiln obrodih v y,namc-'
ijG, da Cerkev ne gleda aia obredfl«
'azlikc,  ;iinp;)k  objema 7. ©nako lju-
tcziiijo  vse vortiiko    latinsk^ga    k*-
kor tudi vzhodiiega staaro«lovwn,sk€-
gu obroda.    V   no(Wj«   «Jft. t. *».   **>
svetnikovo   tmplo  prencsli   slovcsnt)
zojjct iiazctj k sv. Barbari,    odkod<'{
^a narn<vravu.jo v kra.tkom ph^jx^j^*
v  njegovo ljnbljeno Uknijino,  in  «'-
er za  enkrat v gr^ko-kat.  HtolnJ«0
v P^mialu. Dal  Boig, da bi «e »odj-
njonje  pravowlavr>e  eerkvo s  katoli-
ško, za kar jft .nadskof Jozafat \irnH
mur.oniški» smrti,    zdaj    po .'i(M) lotilv
'' i?" 1 o  \ircw\i f'-on ii«¦
Mestnejiovicd
Ali bo ie    pravo    paristaniš-če?
Na soji  vodstva igoriško    faAistoV-
ske stnuike »o /.admjo noboto    izvo-
ili odboi-,   ki    se.    bo>    pogiajal 7, t&'
l.o])iuki tukaJHHJ<1    «Kme-ckt1    str»^
IvO» (partito. döi comtadini), ki ji n^
'•eljuje zriani Ciorjan, gl«d<i zdrtižitve
)boli skiiphi. Obil-u srečfM
Framasoai proti nad&koia.
Znano      Inaniasoinsko       udruienj*'
:<(iiordano    Brivno» v Vid.mu je skl<1-
) i 1 o ohtro r-fcso 1 ucijo jmHi gvri»k<nf*1
f > f,«¦: i -
id       '/('        ih'I-^Im    II«'1
i.ll .kšUvM:
iiad.škofii
dian, k
vkuiiku
-asloduje.
Avtonomija --  bkoiija.
Prod dobrim l«ti>m  snio se v n<i>en»
1 iirttn odJočno    borili  za avt0noii»ij(>
poriSke d«?x^l<?« ¦ V>- šfovilmili ruzpra-
vah «mo dokaiW>tr«J^    kaksria voüi^1
^o»pod»r«ka novanioM,    preti mv?-1''•
'•o. wl ukine s;
ičt»le .in «<*• pi<
j'n>e v Vidoiii.. Meri, uuiijansKmu ^1'-
deležani smo iineli nuilo odlocuiJ'
sobojevAShov:r tJ«rodria vta«Uii)ljcHö^^
jim ni rtoim^crala. <lai: bi sv taknj v
zai'etku postavili z maaiii \..ono.ii»1'
braiiibao Oi'U>..-.Ate.tal», wa. iw'W; ppli;"il
'IKMl'.no^e: iix1.-'1Mb y«<w luog'pce' Ji^f^0
sAabili inaa od-poa;. JKo> so i^a bi|i.-skW-
'pi.KO »U>rj«ni, ho ae vzdavunili in .s"
Zi&čeli buniti. Tod» J>ily jo žc i-r. | o-
z-no:- avtoiK)ujti.f'i je-.iin.xukom zvizK'1'1'
in. Gorica jo zgubila-hvojoia^i^jjo v(''
jljaJVo. tV -»l^önöiu-lHjložaju ü<> nalijaj*-
¦m.> ¦¦¦'¦' " ¦•iijiJL t>i-i)\ii , P?PV'/V.
Ivti«                             i'   oil izvoytnih.   kro-
,^ov vpi'izoi'jmia i/, ociviijiU'-aa luuuor
na: od^traniti xMdükofa Sodoja >n
razfleliti nato yorisko uadškofijo, Y°
prcj deželo, ju^d Tist in Videm ter
prenesli sedež mctropolita v Vide»1«
Gotove, ljuUi bod© _v o6i? da .tyod'i (i0"
rica s svojini' nadškofoirt — metro
politom ^,e vaftno kuHurno i-rt gospo-
iarško -.srwliSfio, witx> so•¦stapvCftl' P1*0"
ti (ir.jn Sodejii osdx'n boj v anat«f-'
•nju avtrijakanst,v;i. v rosnki 1>a; iy'
:naf(>dne 'nostrpnosli. i'>"!"nopri ita-
lijanski  someSfcaihi  jit            dajo *^'
Jimatiiw. Vzdndnnli m zavedli ^
bodo ÜUjIä t^ri-n.i, ko bo fc«v propo'/m>:
flCögär lio>     '               Miiii(i_  -a   ndnr
rs 'fliopot.o!
:                   Da sv poznamo!
. Zadiiyo dneve razburja naso me&°
,gpnja, ki so jo vfinzorili eor-iški i"
,vido-iii.sUi faŠisli proti iiasnuu nn<i-
skofu,, ki j<^ vodno y*'atno . vrsil svo-
je .'niuipastirske dolznosti. 'NavidefcP0
j<' udaroc »ice-r nai'orjon proti ¦Casf'1-
jljlvi osol)i* pro7,vis<MH'^a, 1<xbi ftflltte-
iilji'ii jr. k.'iisoi1 ngotavljanid liidi |;l
:dj-ugoiu inestu, nadškofliji in g<>r'-
,skoinu itiestu. Z,aio /..so    riarti  <M\ '1i-
inestno, da navedeim);    ono
¦ kO1"1 »'»I""11 M'       U' 1    *•!<>    ^'    '('Ml     IKi
jdi'
!ku}ff7l iv.iiJ.                             ¦   Hiüijaii:'Ki _ "
jst'i, odobiii                     roli troriski n«^
'ifypü^y.   sii'M'iH,    knil.
G0M5KA   STRATA                                                                                                   g'm»   3.
Sko telovadno    udruženje    («Union«
{riivnasti'Ca»),    Gabimetto    di    lettnra
(Clitabnioa). in gori&ki    .arditi  im pro-
siovoljci.
Kai le novega na deieli
Bv. LUC1JA.
Na clan   ¦              fanic^a,    prazinika
&nu>  irneli              -iii     \>akolelni     8ft-
Bicnj. 'Pokazal pa ni prav nobene ž.i-
Vahmosti in jo. bila kup-čija zelo kl.a-
Verna. L'mosm^ je pripomnil obisko-
vsilcc, da. trg-ovci niso aasltizili z&'
«t"n gola.s». PaC pa jo cerkveni sihort
krasiio izpadol. Bilo jo mid GOO obli-a-
jancov, med mjiiui dv« tretj.ini
löoskili. To priča o-iGponi , procvitu
v<T,skcga življonja.
JUNAL.            y* l"l"%
Prijatelj na§«>tfa lisS ream cftplfce:
Prod-kratkim   me* je zäitiesla   pot v
prija/ui li'L' Kanal    üb    Soči.   Zavzel
Sein   si                     M   \ i*11'1       <!;i     so     01)110-
^tvena cn-ia, izrodno -naprc-iiovala in
•Jna z-claj Kanal lepo vthU) stavb, h
katorimi se labko poiuäsa. Za^uclil
^iii so pa, ko sein vidcl, da so dola
Pi'i fcupni *j«*kvt Sa *iedovrš»na in da
*ii v zvoniku riiü, zvonov. Poizvodo-
?&1 sein in izvoriol ud agovomih Ka-
Q&lcev slede-čo: Masoca docein.bra
itiZZ. sisto dobili nove zvonove. Me-
*ca januarja 1. 192.1 so l>üa ubno-
vHvena dela pj'i cerkvi žo skoro Ko>ti-
&ina, tod-a kljub nujni potrebi <1olo
*Jfisti pri zvoniku aii liottlo
'' <ibnovi l-vi lo ti.'i^<> [¦iirk\ii :¦
fco   ;iik]   iii .                                                                     lorn,
4 .        ¦                                                                                                                             -t1'.
4<,i
i?,                                                           siito    (ioitili
t\<                                                 :|k;ijM   >¦' • •, .'iiic1
4l                                                ,,,|j;i     drl.'i.     srtlü
^  vomio                       "ta.   lipali  sino,
*a s^ bo -                    ilo, ko w«o do-
ftili   i,                                                smo
*anja sino «te-vili i \^>qaovogia oWün-
«i. "     ¦      •   ., ; .    • "¦     ¦¦-."'•   * :':
^ Bot.ek. ali svetek našo cerkev kdaj
°l>iskal. Izgubili. smo z.e vso vero v
v<* merodajne -cinitelje , ,inT sjwo '&'
*koro obu.pali. da bi pr'islii kdaj do
^Tkve, ksikor-nam pritifie. ft<^ obup-
S<';                                                            tlic.
Kc                                     .                       uini
"it'CCJ    IJl'JH'IJt'Ulo    l'aZpolo/'  II   .rni    .-.i
fiscal prijaznii Kanal.
Iz Kauala inam porocajo: v noci
°tl »rode n,a «etrtek-dne 13. t. m. ob
^)i uri pet ininut sino čuli pri nas
^očiin potresiiii snnok, ki nas je
^(Irainil rj. «i^anju. Toirm prVQÄcti
^očnojšoinu   jo slodil  že lažii ÄUiick,
^TOJBA.               ,        5JL
Naša obrtino-nad'aljevalna sola o-
^ori 20. t, ,ri». .tu4i J^rvi rwtred, üpo-
^rjaino na to vš«, ki so zaniinajo za
^ volcvažrio ustanoVo!
^Orsko.
Dno. 5. i. in. so ¦ jt*'>:vs8leÖ +'döl-
^J'Sa dežcvja odtrgal kos nriba
^agola» v strugo liudournika
<(Lonjšcek» z gozdorn in ^onožetmi
^'-d, takoda je vo<lo zajozilo. Vod-a
^ y*n(lü,) pritiskal-a t?V »o ixirasi pi*'~
^''kala v sotosko «Mutoc». V sotaski
^ je plaz ustavil in s« je vzdigniil
!^d. 30 niotrov visoko, tako, da ga
^° bilo strab vidoü. Po nofii'so jo
W'a.z pfolomil tor SR 55 vftlikim botma-
^JoiQ ykalovja v^JU' v doliiiio na ro-
^Jvitiu* travtiilqe ^K<a^va», katorc jo
^¦siil.j* kaDK-iljtal' &^gmšČeiu. Odiio.
0 jo tudi kopo son a in. <'ii sonik.
. Žaloston. pri^or j<^ vUlotij, ko. pride-
^ Jjmlje iz bllžtijiih vasi: ]>roj rodo-
Yltiü travniki, zdiaj «ola poiščara^
J^o 8 kainonjeJn . ia gru&čom ^a*wU)»
J^^l-a jo vcliku.'.Vtrg^.o.jih'tüi.n'^ös
Jr^ko costo, da je vožnja. ih'cd' Iilor-
*^>i in Livkom prekfnj^ftÄ. W*'*1
^ .rosuiio državTic posl^ico, da vpli-
^Vfo p^i    pri.^tojm'h    wlastvih,    da
dajo Skodo precwiiti in prisko^ijo na
pojnor  z izdntno    denarno    podporo
nrsrrr< iii,i   j;osostmikom.
ŽA6A.
Stiriiuiajäl dn.i po ainovi snirü. s»mo
prei-ffeni lorok položili k vocjeinu
]K>riikn   t.ik   s.                          nilo do-
bro in vzonvw mmri jj.D^jMi Marijo
Žagctj' iz spoštova/ne Sinionove rod-,
b'nio. Pokojnica *e jo ob priliki sino-
vc sinrli süno razzalost.ila in i>rohla-
cül;i toi1 y x oncin ii'ilnu podlugla
lx.-loüui. Tcžko pri/ ' ': druziiü
'iij-.Aö 'ftözalje,- po'kojnir                 lair!
PRVAÖINA.
Naš corkovnik jo doživcl prod par
dnovi /<lo ra/liiirliiv do.<j(>dek, ki bi;
g(«. LaJii                                    i  je k srcÄL,
izf-okel ugcxiMo. i\;ikii \>o navadi jö
sol ob T). uri zjutraj /,\i>nil. Ko jo sei
])o cerkvi j>roti zaki'intiji, mu jo nok-
(Jt) li;i hoi'.;i.va<I<'|i na-fui Vnsril dniii'n
jUl. n>:                                      ji-       ii'1,
tako niocno,  na je   odloto!   in,     paticl
lu'od oltar. Jvo so jo od jjro^Mcr-onja
znvotlol in dvignil, jo
bcrnakolj   odpjM,     um         ..,v.>   ¦,,   *..-
boj'i.j   jia.  Š.'  /.miaj.                   <r\ je,  da  i-
ravka a ccrjk.\onijii Latoui in je
Mi njhn  proti  /.akristiji.   Toda
/;as'Höeni   zHkove-c je porabil    krntki
(Hiinoi1 in odn<isel ]>o1o.
01 »ATJE SELO.
Dne 4, i. m. »la naöti dve dekloli,
ki sla nabirali staix> Žolozo, na Kro-
menjaku pri Nova vasi inrtvoga
star^ka. l'gotpvilo ee je, da je mrt-
vor- "'" '¦¦¦ •¦¦-¦•¦ • isotnik Franc Gleš-,
či                              Oseku. Mudil so- jtf
par. Akii  pri l^oiuaih. Ko j<? od^ol  od*
'.l'1).   io najbržo zgrosil  pol in  potcni
1  xH^TSHJlTIfOffTTBSBi^iKfPl.  VzTOk
j iji j^ vj v O-!' WÄllll TM/ v 'XIWW*/     Napadi '   j^;
izklju-T-cin. Najbržo nru je ]K)stalo sla^.
i'.b» in j«-pri^tfjrn nosrcčno pad el —.
¦mt. Könnih¦'¦ )b imol  inalo rano — teij
obležal.                                                    '
stT)LAD                 «'s si F2 I" S ^ P ii       1      L¦
UJ.fwAXl,                llflikliEllf       I      V
se nopobranim streftvom;
i'ioU'kli iedffli »uio irnü^li kar dve^
l^rva žrtov jo bil noki solkanski saml,
Ski je pobirÄl H-vi«ec irt žoleao.
raxstrolbe je bil tako močno nnijciij
da jo pri prevozu v Solkaoi na lJro-i
valju ninrl. Drugi Jiesr(M3;iiež jo bil
n^ki ilJilijanski delavec, zapo.slei>
]>r               nju ȟroliva,    StrcliVtt,    k^:
jp                 kovano    r«Lpočilq,   ga j4
l'1                     -                                                         ,, • ¦         ,;.    .v,-                         ;¦
Pofllobltev verske misli v Dornbergu.
V«i* prctokli l.odon >e bü V Darnbergir
on *im;y.elik pi-awaik : vj^il s$ }9 sv. mi-
sijon, ki so se ga veriiiki z velsko vne-i
mi in . svetim navd\išen,jcin vdole^cyali.
1'rijc rsiisijonarji so vsaki dan v tiVli in
ve^.kmt tuUi stirib pridigab vlivali v sr-
ca. tolaüila sv. vore. Vse dni je bila cer-;
kev imtlačeno i)ühia,.spovcdnice oblega{
tic: in oblwijslna iniza oblo/onA. CfnijivuJ
jo bilft im praznik 8. docombra popoldno
pn>Hl«va lirezmadü^no, katero je velikü
v;t(>vii" <l*l<li'i na slovoson način izvoli-
lo                          .ivt'l.nico  7.  ustanovitvijci
dcklhsk.                io   (Ini/lic   Visfk   je   do-
sf^pol rv •              ni  pm.7^»1k v nedeljo po-,
jKildiM'  i                     's  katwouiu j«,.Vi'i*»el;.i
— /wi   i.                       <iušon<> Jn  sp<jfitl}ivo:
lid/                                Ijuliljoni .vibji    iiiid-
jiasiij-, ])]•(:\z\-iyfuj gosiiod kne/. in nad-,-
ikolsjü j« qb voliki afistenci duhovsci-
no vodil procosijo z Najsvetcjšim, tako.
voliko Sji lopp urejeno, kakor je še ni vi-,
deia ck)lejiia1,Vi|mv^lmfr tlol^na. Vsaobšii-;
nn zupnija ifoniT»'erSka je sVöjemn pi-cvz-,
Vhcnoniu iiai^iastirju mho pocastitovi
h\ jilfe&i)»^ kRkor tudi svojim velikini;
(Jušiiirn dobrytnikopn,. očetom mitUiiLa-jj
rjem. Bog jir*ftft$M^   O^<»|
GOSPODMRSTVO
Ki ie urejenovprasanje vlog in ftlm
pri avstrijski poStni hranilnici!
Kraljevin». Italija je že s kr. odlukom
od 9. nov. 1921. §t. 1871 samostojno re-
süa za sVoje državljane to vprašanje.
Država je postala nasproti dunajski
])(^tni liraniJnici naniesto upnikov-dr-
/avljanov sjima upnik. rosameznim (ir-
žavljanom pa je zajamčila država plači-
lo vlog in terjatev pri dunajski požtni
liranilnici, in sicer tai 'vsakih 100 astr.
kron 60 llr.
Dne (i. april.a, 1922. je bil med nasled-
slveniini država-mi (Jugaslavija, Polj-
ska, Če^ko-SJovaaka i. t. d.) sklenjen do-
govor glede biv.še avstrijske po§lne hra-
rjiinict'.           .              .        .   .
Ta dogovor je italijauski miniÄitrski
s\ot udpbril dne 27., nov. 1923. Qdlok
TriiiiistrHkega sveta 28. npvembra ; 1923.,
ki jo 1>i 1 razglašen v «sJa7.zütti l'sflciale»
od 10. doc. 1U23. §L .^89 dololuje, kakü se
mora v Italiji izvršiti dogovor med na-
slodstvenimi državami; isto dolocnjeta
kr. odloka od 9. nov. 1921. št. 1871 ter
odlok 22 jnlijit 192IJ. si.  1817.
Mlnistrski odlok 28. nov. 1923.
doloriije v bistvu : torjatvo posatneznil»
(ir/avljanov-upnikov pri üunajski poštni
htiiiiilnici i>rev/an)e država. Zato ]>a
jamri potem država posameznim upni-
kom 7.a plarilo krOUSkih Tlög pri dunaj-
ski ]>oštni liranilnicj, in s'uw po ključu
('•() odslotkov  v liiuii.
Clen prvi
navedtMiuga. odloka ptmblašf-a. itaHjAit-
sko puštuo npravo, du, zbere hrauU»«-
knji/ice in podai.ke o terjatvuh v tek«-
i Jh i r»5unili pri starj upravi uftUiitle
imštiK'  liranilnicc.
irnenov.-'
¦ji)s»ra  t*t  j/.x i,im   i/.                                     ,.iy(iv :
h) da se polrdi oj ;                      ,  znesck
^orjutev1 prii'«iMif**.   pošinJ   iwnnih^H;
.   2.)  da>$ na,   ^odlagi    yrijav    ijpu^ii
Inliko jvudebjo  v skupiiiu»,: ki »jäij, pxed/
ij)i^ijje  i'.....¦¦¦<¦¦•¦¦   ...ii.,i,.
! .a.).4*i.
rlaci.JM.   (i/Ai>,iU"» y   torja-icv..,    ,   r
Upniki se delijo v smislo; ilena tretjeija
v itiri skupin«.
Prva  skupina:   italijanski    <ir/.avJjaiii
stt!,ri]j  iUil.   |cl;raiin. ki  idrMvaio  v 'kni-
,lj(L»Htvu;
;    UTUga   Sknpina :      h;jiij<i.m>m    i.!r/.;i \ ij;i-
hi novili juikjvkjiu, ki itJvajo v iWtliji in
ki so posUili v ./wuittU.1. miiinviiiti pogodb
V S. (iennenu lrt v'lfti|»al1i1 ital. držav-
]j)j.'ii pu polnem jwavH ia kl »o t^dobjli
itnl.  driavljanntVo  polom  opci);
tretja skupina: iuilijannki fir/Avljani
fsl.arih in novih pokrajin, ki ne Mväjö v
kmljüHlvu;                 .                     ......    .,
fcetrta skupina ; niM/cin.ski dr^avljani,
ki  l)i\ajo v Itnliji.
Kdo izpolnju)« pogoj «blvanja» v smislu
odloka 28. nov. 1923^             ft
j'MUAfllWi).   ki ii                   4fi«jHi
vjiiiščp, "ozirorna »V'<JJ  «ode/,  v i>larib  ali
}'a v novih   italijanskih   pokrajinah   od
26. tnarca 1919. dalfe, in ki ga niso  po
1oin roku  sprernenise'.
Oblastvu, kateremn Je poverjena izvni-
tev tega odloka,
ni trolta smairati trenutm; sprcmonim;
bivališra. kot ]>ravo spremembo, posebno
(•o sff ta dtjpodi  rndi  vojnih  rurmvr.
Havno t*ko. pfaajo ¦. biti. .fleležni te
ugodnosti tudi upniki, ki so prigli do
redrioga bivaliftra v Starih ali pa"v rio-
\i)i pokrajinah po 2C. rnanrii 1919. letft,
poil pogojeih, dtt So italijanski državlja-
ni tor (Tn ii» ^'* wi sL'ilrin oovrriili v flo-
.inovino.
Juridične osebe,  javne in zasebne,
;kniditni zavodi, Irgovsko dnižbo in vsa-
köv^ttia podjetja pa izpblnjujeid pbgoj
.bivanja : ako ae dokaž«1, da je bila juri-
di(-na o.seba (ozirorna Klavni sedež, cen-
trala) pred premiijem roKj8trffuna. pti
trgovHkem sodišfi; ravno tako se mont
(lokazati, da vpin še vodno obntoji; do-
kazati «e mora tndi, da go vefSna Čla-
nov upravnega sveta, ozJrorna odgtyvor-
T»ih dnižabnikov itaiijftn.ski drwivljani,
ki  pripada.jo prvi  in  di               • lini,    ki
jih  doloruje fieri tretji  u              ,Ka.  Vse
to se laliko dokaže z izvle^kom \% trgov-
skoga registra.
Kako  bodo  postopali  s  posamezniml
;                  sknpinami upnikov ?
Pr\a »k'upina na-s ne zanima, ker v
njo Hpadajo državljani stnrifj italii&n-
Kkih pokrajin.
filede  upnikov   druge
Ija. siedeee :
Terjatve posameznih upoikov, ki jz-
virajo bodisi iz hnmilnih vlog ali pa ir.
Ickorih niruno\ pri avstrijski poštftl
liranilnici, prevzam« ItaUjanska država,
o/iroTria kot njena z&stopnUa uprava
italijangke poitne hranilnlce nasproti
A\striji in «JunujHki )«>siTii hranilnici.
To velja za vsa donurnfi opr*vi)a, ki so
l>iJa izvršoiuj do 26. xoarca 1919. JrV,.
Tcrj^tvy   opUmUjv.   kaUjjih     t.i
ni   '
koji.
Vsi upniki, ki mislijo»   da pripadajo    k
drngi   »kupini,
znorajo   i/.vršiti   »lotk^t* :
a.)   krofiti   mornjo    j                iranibae
kuji/i/:o it.  |K)?;1t.!r
naxrju.nili monuj
ri'ga .rucuita   naspruii   ttvj>trij^ki
Inanilim-.i;   v  iotereso  upnikov    ., ,    .**
zalitcv.ij^ .potr^jlp o wxioitvi hrtui. knji-
¦¦/.'wf tu o prijavi UmjüI
.   1».)     prilo/iii     nini.
nippte :
<   I.)  potrdilo ,,  M.,,.  „i/.nij.wiMvu,
?,)' potrcTilö '(> I/ivalKcu"in' p*rfMöJn^M,Is
U¦) ^lzjavo, v kateri  upnik izjavlja, dJT
odstojtf (ctdim)   sve-so    V:?in?Mv   /  ran«-
di nil oorest
lioietn, da ma bo italijaaska potto«
uprava dolžna bvoječasno priznati lato
tcrjatev z obrestmi in /nesku CO oristof.
ikov v lirah.
Kaj se potem zgedi ?
j   1Cp!<Vgntnvi   it.'ilij.'in   ;,,i    \\<v-U\:\
)iipravi( i
(nfli  terja..,-v,   „,,   ..Km,,^ ,   ,,,-,;                               /;_,.
padle 6'bresi.i  it.cf.,    proneHe                 ,-ika
j)o'4na npniva ferjatvo po zfcoraj ome-
rijcnem kljucn (fji) Jir 7. i 700 aw.fr. kron)
¦v nove hninüne knj                       r,rani1n©
^rjji"'" "¦¦ •-•"¦'¦jo jiu.-ii noDi-iic «frög*
^ii'1                        amo Ktara ter vinktila-
fijo, Ju jo dolorujo den ft. kr. odloka od
22.  julija 15f23.  Ta   vjrjkn)a<:jja  o|)«toji   v
torn, da sp srn<.j(! terjatve   izpiafati  6«le
j)o preteku «. mesecev, ko so biU
aie   v   nove  linmilnc   knjižire.    rl
3<i  se  vpisejo  v  novr-  hmuilne  kujižice,
«e po dnevu  izdaje  islit,  obrestujejo p»
doloftjlih, ki  ko volj;                 itäl. pojltttö
hninilnico.
Upniki tretje skupine,
to je itaüjai^kj Urzayjjaui »tari!
vih pokrajin, ki uv. bivajo v IiaJiji, mu
rajo ravnptako uaziAaniti  svoje  terjatve
in pmlložHi niorajo .slecl^ü Uokun^entö:
1.)'izkaz o državijanstvu. ki iuorn bitt
vidiranpo ital. küMzulu  v  iijozmnfdvu;
:   2.) potrdilo o  l '
Ako to izvrši.c        .                   .           ,. u-
ugodJioBti,  kakor uprulci druge äkufiin»,
Inezemskl  dlržavrjanl,
k1  bivajo od  2«.  inarca   1!*)^.    v    JtaHJi,
lahko tudi  iiHziuiTiijo svoji»  torjalve pri
ptÄl.    pOätlll     Upril^i-     iirili.vH.     r.w.r......    -I.
WeKe ÖOktiTuenl*
Stran 4.
GORISKA  STRA2A
1.) izka/. o državljanslvu, ki mora l)i-
ti vidiran od konzulov njihovih držav;
2.)  izkaz o bivališču.
Terjatev upnikov četrte skupine pa ne
provzame italijanska država. Njihovo
terjatvo se bodo likvidirale na podlagi
kljviča,' ki je voljal za izmenjavo avstro-
ogrske valnte.
Člen 11. ministrskega sveta
določuje, da so deložna ugodnosti izmo-
njave po kljucu (50 odstotkov tudi vsa
denarna nakazila v prometu hranilnih
vlog in tekočega računa pri dunajski
postni hranilnici, ako niso bila akredi-
tirana na račun. Tudi to terjalve se
prenesejo v nove hranilne knjižice ita-
lijanske poštne hranilnice.
Za neizvršena plačilna nakazila od
strani avstr. poštno hranilniro, se isto-
tako lahko dovoli ta ugodnoat, ako jc
iz pismene izjave ali pa iz drugih do-
kazov razvidno, da ni prišcl prizadoti
drugače do placila.
Načln lzvriitve teg a odloka
po poštnih uradih in dnigih organih, ki
so poverjeni z izvršitvijo tega odloka,
določi poštno ministrstvo v sporazumu
a finančnem ministrstvom. Ako nasta-
ne dvom glede pridelitvc upnikov k eni
ali drugi skupini, odloči prisiojni pre-
fekt,
člen 15. pa določuje,
da je pristojen za vse spore, ki In nasta-
li pri izvrsitvi tega odloka, edino in iz-
ključ-no. finančni minister.
Clen 16. določuje,
da se prične izročevanje hranilnih knji-
iic in prijavljanje terjatev v smislu raz-
loženega odloka 1. januarja 1924. ter da
se nepreklicno konea 15. februarja 1924.
Za upnike, ki bivajo v inozemstvu, pa
traja rok  do 30. marca 1924.
Opozaijamo in prosimo
župane, duhovnike, učitelje, zadruge itd.,
da pojasnijo ljudstvu to važno gospo-
darsko zadevo. Naj bi nc bil nihče, ki bi
trpel radi neznanja tega odloka škodo 1!
Zlasti je treba opozoriti varuhe in siro-
te, kmete in delavce, revne ženice, ki
so nalagale svoje skromne pribranke
pri poštni  branilnici.
Tajništvo Kmets. deL zveze v Goricl.
Dva pspodarska lista
Poleg izvrstno urejeva-nega in
«plošno priljubljenega «Gospodar-
ske^ra lista» so jo pojavil kar nacn-
krat rw)v gospodarski časopis, ki ga
iinemujejo «Gospodarski vestnik».
Brž ko je novi list izšel, so se dvigni-
li glasovi, da je nov gospodarski ča-
eopis iiopotreben, ker pomeni ceplje-
nje sil in potrato denarja. En go-
epodarski list zadostuje popolnoma
potreham primorskih Slovanov.
Comu torej nov nepotrebni list?
RazviLa se jo polemika mod «Edi-
nostjo», «Malim listom» hi gori ozna-
čenim «Gospodarskim vestnikoiu», v
katero so «Straža» ni hotela vtikova-
ti, •Cetudi je bila in jo še dories tudi
prepričana, da sta dva gospodarska
lista za našo raziuei"© skrajno nc-
potrebna.
«Edinost» in gori označoni «Go-
spodarski vestnik» sta potegnila v
epor tudi «Zadružno zvezo» v Gorici,
detudi ni ona -črhnila ni bosedc in se
ni najmanj vmešavala v polemiko.
Zadružna zveza nas naproša, naj
«ato priobčimo v našem listu na-
ßtopno izjavo, kar prav radi storimo:
«O priliki ustanovitve «Gospodar-
skegct vestnika» se je v slovenskih
časnikih razvila polomika, v katero
se je zaneslo ime «Zadružno zveze» v
Gorici kot izdatoljico že od leta
1922. dalje izhajajočega «Gosjw>dar-
¦kega lista». Podpisana «Zadružna
zveza» v Gorici odklanja vsako vmc-
feavanje v to polemiko, mora pa v
svojo obrambo ugotoviti netočnost
raznih objavljenih   ^lankov in izjav
«Gospodarski list» se je ustanovil
Tsled sklepa zveznega  občnega zbo-
ra, ki se je vršil 13. septembra 1921.
Pri torn občnem zboru je zastopal
Slovensko kmetijsko društvo v Go-
rici (takrat še vČlanjeno pri podpisa-
ni zvozi!) njegov prcdsednik g. Igna-
cij Križman, ki je bil tudi podprt'd-
sednik zveznega nadzorstva. Pred-
log je bil sprojet brez vsakcga ugo-
vora. Slovenskemu krnetijskenui
društvu je bilo torej znano, da zve-
za namerava ustanoviti list. Kakoi
izvemo iz 3. štev. «Gospodarskega
vcst^nika», sta se pa istočasno Slo-
vensko kmetijsko društvo v Gorici
in Kmetijska zadruga v Trstu ])oga-
jali, da bi ustanovili skupno glasilo.
Ugotavljamo, da so teib pogajanj ni
udeležila nobcna izrned drugih orga-
nizacij, ki se sedaj potegujejo za
«Gospodarski vestnik»! K tern razgo-
vorom ni bila nikdar vabljena ])O<1-
pisama Goriška Zadružna zveza. Ko
je naš «Gospodarski list» izšel, so ga
kot svoje glasilo sprejele «Sloven-
ska če-belarska zadruga v Gorici»,
«Županska zveza v Gorici» in «Kme-
tijska zadruga v Trstu». To dokazu-
je I. lctnik našega lista. Zadružna
zveza v Trstu se je do nas obrnila ž
željo, da bi bila soudeležena, šele 27.
februarja 1922., ko je iz.šla že 3. štev.
«Gospodarskega lista» i>n odgovorili
smo ji, da ji je «Gospodarski list»
vedno na razpolago. S Tržaško kme.
tijsko družbo v Trstu nismo bili to^
zadevno nikdar v stiku.»
Zadružna zveza v Gorici
Načelstvo.
VALUTA.
Dne 15. decembra ai dal ali dobil:
za 100 dinarjev — *26"-------26-20 L.
za 100 avfltr. kron — 3"2 — 33 stot,
za 1 dolar — 23--------23'10 L.
za 1 funt 101-31 — 10160 L
Sirite
Naroiajte
Berite
„GoriSko Straio".
L1STN1CA U^EDNIŠTVA.
Vončina  Franc, Zadlog,  Črni  vrh:
Napravito Vi im vsi Va.ši tovari.ši
pro.šnjo za končno priznanje i.nva-
lid.ne pokojnine do 31. decembra
1923., na Commissione generale per
le peinsioni, Roma, Palazzo Brashi.
Kenda Franc, Staro selo: Napravi-
te vsi prošnjo za koncrio priznanj«
i-nvalidne pokojnine do 31. docembra
1923. na Commissione generale per
le pension! Roma, Palazzo Braschi.
OAROVI.
Za Slovensko siroti&če: Ajdovski
dobrotnik siromakov 10 L., Neime-
novana v Gorki 15 L. — Srčn;i
hvala!
Nov zobozdravnik
specialist za bolezni v ustih in na zobch
M. U. dr. Lojz Kraigher
z   nemškim     zobozdravniškim     izpitom
sprejema v Gorici, na Travniku  št. 20/1.
AILADA mleöna koza, gosi in kanar-
ček (sarnica)'Ilarzseifert, čistokrv-
na n,a prodaj. Poizveä: Bar, Via S.
Pietro 72.
D0MAČE  PODJETJE.
Trgovirua potrebščm za ženska roč
ua dela. Istotam se tudi sprejemajj
iiaročila za izdelovanje perila tei
vsakovrstnih ročnih del, kakor opre
me za neveste i. t. d. Priporo-čamo s«
pročastiti duibovščini za cerkvenc
vezenjo.
«Ricamo» Via Mazzini (Municipio
&t. 6, Gorica.
HIŠA, obstoje^a iz kuhinje, dveh
sob in vrtom v Gorici na lepom
kraju je ;na prodaj po nizki ceni.
Naslov pri upravi lista.
V IDRIJI št. 473 se oddaio    pros tori.
kjfT je bil do sedaj meroskuani u-
rad,   z xiovim letom v naj em.    Po-
jasnila dajo lastnik France Kos v
Idriji.
^^juiiiiiiiiiifif rif iiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiifiiiiiiirr iitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuititf its mils ii^^
|               Pro das a na o broke. |
|           S   prvim    septembrom   je   otvorila firma:   «Grande Emporio   j
=   Rateale» (centrala v Trstu),                                                              %
I Via Garibaldi 20, II p. (prej via Tealro) §
=   svoje podružno skladišče.                                                                        g
|            Prodaja: izgotovljene obleke in po meri, najfinejše  manufak-   |
|   tnrno  blago, suknje, d^Žne plašče,  obuvalo,kls>buke,   ov ratnike,   I
E   rokavice, naramnice, perilo itd.                                                        I
|   Cene brez konkurence! Obrokl mesetnl In tedenskl.   |
|   KrojaCnlca prvega reda. Gorica, Via Galbaldi 20-11.   |
'^liiriiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil^7
Kmetovalci!
Kdor fell TOMAŽEVO ŽLINDRO, kalijevo sol ail
druga umetna gnojlla, naj Jlh naroii pri domati hra-
nilnicl all zadrugl, v gorlSkl okolicl pa pri
Zadružni Zvezi v Gorici
Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadstropje.
liajii! n pli
xa    kože:   Iisic,   kun,   podlasic,   zajcev,
mačk, veveric, jazbecev i. t. d., i. t. d.
M^SmJiHi poitn paSUatnl^*
Walter Windspach
QORICA   .   VIA  CARDUCCI   it. 10
PODRUŽN1CH
Linblianske kreditoß bankß v W\i\
Corso Verdi   „Trgovski    Dom"
Telefon št. 50.   --------------   Brzojavni naslov: Ljubljanska  banka.
Delniška   glavnica
in rezerve:
80 MI1JONOV
6ENTRALA:
LJUBLJANA
Reserva S H S
kron
64 MILIJONOV
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje,
Maribor, Novi  Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4%% Na daljšo odpoved
vezane vloge po dogovoru.
Nakup  in  prodaja vsakovrstnega tujega  denarja.   —
Izvrsuie vse v bančno stroko spadajoče posle
najkulantneje.
TEOD. HRIBAR «„„.,, - GORICA
= Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.)             -
Velika  zaloga  češkega   platna iz znane  tovarne
Regpnchart & Rymann. vsakovrstno
blago   za   poročence   kakor   tudi   velika   izbira
moškega in ženskega sukna.
Blago solidno!
Cene interne!