Leto XI.
V.b.b.
Dunaj, dne 23. decembra 1931
51. 51
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se podnaslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC**. I	I 2*4 nnlìlibn	I lzhaia',sako sredo- “ Posamezna šte',,lka 15 grošev.
Klagenfurt, Viktnnger-Ring 26.	I	LlJl Cu jJUIIllllUy	I Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno: 6 S —g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I flftCftnHaPctlfn m nmCUOtll I Za Jugoslavijo
dolitiino in gospodarstvo društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. I «JU^SiDLlQI d IVU III |DI četrtletno: Din. 25’—; celoletno: Din. 100.—.
Luč v lemi.
Vedno bolj zapira strašna tema v posmeh vsemu napredovanju v znanosti in tehniki prosti pogled človeškega duha na celotni božji svet. Preveč se je človek zaril v zemljo, da mu je skoro nemogoč odrešilni razgled in pravi pregled na vsa mnogovrstna življenjska vprašanja. Močan nemir in vsestranska zmedenost v religijoznem, družabnem, kulturnem, političnem in gospodarskem življenju je samo sad napačnega, ozkosrčnega in kratkovidno sebičnega svetovnega naziranja.
Peklenska brezbožnost se oznanja danes še kot edini izhod iz tako zamotane svetovne krize. Glasno oznanjajo to satansko „blago-vest“ boljševiki in razni reformatorji po radiju, filmu, časopisju in letaku. Povsod delajo propagando za svetovno revolucijo, ki bo brez Boga postavila nov red na neurejeni zemlji. Vse, kar bi utegnilo ovirati ta odrešilni prevrat, je treba odstraniti. Zato jim je cerkev s svojo enostransko usmerjenostjo kakor okov, ki zadržuje prosti razmah človekovega udejstvovanja za blagostanje in mir na zemlji. Religija pa je opium (mamilo) za ljudstvo. Pode-rimo sedanji pomanjkljivo urejeni svet, in, na razvalinah starega postavimo nov paradiž in dali bomo tako zaželjeni mir ljudem na zemlji.
Sovraštvo in nemir oddaljujeta v pretirani samozavesti narod od naroda in onemogočata bratsko sožitje narodnih skupin. Velika needi-nost trga narode na neštete v svoje ozkosrčne interese zaljubljene stranke, in vedno bolj trpi ljudska skupnost pod razdirajočim delom, ki ne gleda na vsestransko, celotno rast naroda. Močan je nemir in glasna je disharmonija, ki neusmiljeno razdira bogohoteno celoto narodovega telesa. Individualizem seje seme needi-nosti, sovraštva in ozkosrčne kratkovidnosti v človeška srca in ubija v njih tisto od Boga dano težnjo po skupnosti, družbi in občestvu. Drobi se in razpada človeška družba v veliko maso sebičnih samostojnežev.
Izzivajoč je splošni nered v našem gospodarskem življenju. Kljifb vsemu nervoznemu delu industrije hodimo v vedno silnejšo splošno bedo. Pretirani in brezobzirni individualizem sta spravila vedno večjo zmedo v gospodarsko življenje, in nas postavila pred vznemirljivo svetovno gospodarsko krizo. Vse to je že posledica tiste blagovesti, ki je mislila s svobodnim gospodarjenjem prinesti m i' i* 1 j u d e m na z e m 1 j i.
Velika je brezbožnost in žalostna je needi-uost med narodi in v njih, in obupen je nered in nemir v gospodarstvu. In močno je naše hrepenenje in nemirno naše pričakovanje, da bi odrešilna luč razsvetila temo naših dni in nas vodila, kakor zvezda tri kralje k božjemu Re-šeniku vsake svetovne krize; in da bi zaslišali v grdem hrupu modernega sveta lepi angelski spev, ki bi nas z ubogimi pastirji privabil h Knezu miru in nas napolnil z bogato mislijo.
Od kod ta nered in nemir in vsa neusmiljena kriza naših dni? Saj je vendar veliki' Mojster zamislil in ustvaril naš čudovito zamotani svet, ki bi moral biti samo izraz in razodetje ne-ustvarjenega miru in večne harmonije.
Samo površnemu gledalcu ostane to uso-depolna uganka. Čudi se slabemu sadu, ki1 ga obrodi drevo, ne preišče pa vzrokov, ki so morda globoko v koreninah. Komaj je poskusil človek prve korake ob varni roki božji, že ga je peklenska sila iztrgala iz občestva z Bogom. Lucifer je prvi odpadel od božjega občestva. Zakričal .je svoj demagoški program svetovne revolucije v angelski svet in spravil s svojim upornim zborom peklensko disharmonijo v lepo
ubrano m©W^?b*Vei^lsi:va. In ta satanski krik, „ne bom služil*1, ki bega v nervoznem nemiru kakor blisk skozi vsemirje, je iztrgal tudi prvi človeški par iz božje harmonije in ubranosti, in ga vrgel v stalni nemir in nered ter vse uničujočo needinost. Z zgodovino človeštva je rastel razkroj in razpad iz božjega občestva in reda v vedno strakt^vltejši nered in razkosanost.
Pa čim večji je postal nemir, čim glasnejša neubranost in nesoglasje, tem bolj živa je bila i želja po izgubljenem miru in soglasju. Saj tudi tema močno hrepeni po luči, kakor kliče tudi disharmonija po blagodejni harmoniji. Še ne-odrešeno človeštvo je bilo žejno in lačno po Odrešeniku, ki bi ga z močno roko dvignil iz nesrečne teme k luči, odkoder bi imelo zopet pravi razgled na zamotani svet.
Ko so se po pričevanju pisma dopolnili časi, je posegla roka božja iz večnega nebeškega miru v nemir in disharmonijo prekletega sveta, da bi nas v Kristusu in v njem postavila zopet nazaj v prvotni božji mir in občestvo z Bogom. Tista čudovita svetloba svete noči hoče razsvetliti vse človeštvo, da bi hodilo po poti, ki pelje iz teme k luči. In slovospev ubranih angelskih zborov, ki je napolnjeval polnočno tišino, objema ves svet s svojim velikopoteznim programom : Slava Boguna viša v a h i n na zemlji mir ljudem!
Kristus hoče postati temelj čisto novega svetovnega reda, ki naj raste iz božjega miru. Ta novi svetovni red naj prenovi in prerodi po grehu popačeni rod v ljudstvo božje. Pa ta preobrazba vsega človeštva ni samo nekaj zunanjega, ampak seže do zadnjih življenskih korenin, ki že korenijo v božjem svetu. Nekaj velikega, ne vsakdanjega da vstop v ta novi božji red. Nova stvar se porodi iz starega in bolnega. Polnost zdravja in mladosti nosi v sebi ta novi človek. In v tej močni, mladi sili dela neutrudljivo na obnovi vsega življenja: religijoznega, kulturnega, družabnega in gospodarskega.
Zgodovina mlade cerkve vsa vesela pripoveduje o čisto novem življenju prvih kristjanov. Ne samo nova vera, ampak tudi novo, zdravo življenje je rasilo v gnilem in okostenelem poganstvu. Živa zavest, da so vsi kristjani udje enega vseobsegajočega telesa Kristusovega, je kmalu na novo uredila družabno življenje. Suženstvo se je izpremenilo v bratstvo. Vsi so bili velika božja družina. Pa to novo življenje je premagalo novi pomanjkljivi gospodarski red in čisto nujno je nastal toliko imenovani krščanski komunizem.
Že se je uresničil božični program v človeštvu. ki je zavestno rasilo iz Boga, in vedno znova se razodeva božični svet v vseh, ki zavestno živijo v novem božjem redu.
Zdi se človeku, kakor da bi vedno silnejši postajal neubrani krik peklenskih zborov in kakor da bi ravno v naših dneh naraščala njih sila ter preupila večnolepo pesem božjih odposlancev. Saj so nam vendar nekaj vsakdanjega razne revolucije, upori, štrajki in puči. Pa saj se svet sam obsodi na ves ta nervozni nemir, ker se krčevito brani odrešilne roke, ki bi ga potegnila v božični mir.
Zato pa je v naših bolnih dneh edina rešilna pot nazaj v božični svet, ki1 je bogo-hoteni temelj novega, boljšega življenja. Tu se bo reformiralo in poživilo naše tako zamrlo in mrzlo versko življenje. Naša po ozkosrčnem individualizmu utrujena človeška družba zmore le v doslednem izvajanju božičnega programa doživeti novo pomlajenje. In naša tako občutljiva gospodarska kriza ne more popolnoma ozdraveti, ako ne seže po odrešilni medicini božičnega miru.
J
(Ueset "Božiči
vsem cenjenim noročniHom, čitateljem in prijateljem vošči
v
!
uredništvo in upravništuo.

ds
Ko bomo v letošnji sveti noči znova doživeli ta veliki program, potem se pa v enoduš-j nem zboru pridružimo božjim odposlancem, in delamo v božji moči na uresničitvi tega obnovitvenega gibanja.
I	________
1
Deželni proračun.
Kmetijstvo.
Postavka za kmetijstvo se je znižala od j 1,485.870 na 1,279.890 S, to je za 13,8 odstotka. Kriza je najbolj zadela kmetijstvo. Posebno st občuti to pri vnovčevanju živine in lesa. Četudi so cene zelo padle, ni mogoče spraviti teh proizvodov v denar. Niso posamezni slučaji, da v i kmečki hiši ni več šilinga v gotovini. Tukaj se j prične delo gotovih ljudi in kmet se jih ne more j ubraniti, če tudi ne soglaša z njimi.
Davčne stavke.
Posledica tega hujskanja je ta, da se znaj-! dejo župani in občinski odbori, ki izjavijo, da ! od tega in tega dne ne bodo več plačevali dav-i kov. Razlika je v tem, če kateri reče, da za-| časno ne more plačati davkov, da pa jih bo I plačal v par mesecih, ali če reče, da od gotovega dne davkov sploh ne bo več plačeval. To ; je zelo nevarno. In posledice tega? Uničujejo ; se občine, dežele in država. Če izjavi neka dolina, da ne bo plačevala več davkov, potem morata reči zveza in dežela, da tem okrajem ; tudi nič ne dasta. Morali bi opustiti železniški I in poštni obrat, zapreti šole in odstaviti okrajne in živinske zdravnike.
Deželna davkarija je bila vedno obzirna napram plačil nezmožnim, vendar ni mogla opustiti rubežen, a skoro nikdar ni dražila. Lksekutorji so obzirni in naletijo pogosto na dobro voljo. Proti stavkam pa mora nastopiti deželna vlada z vsemi sredstvi. Razločevala ; pa bo plačilno nezmožnost in plačilno pripravljenost. Čudno je, če župan skupaj z drugimi j sklene, da od gotovega dne ne bodo več plačevali davkov, ko bo on kot upravitelj imel najtežje stališče, ker ne bo dobil več denarja za i upravo občinskega gospodarstva.
Davčnih zaostankov se je zaznamovalo 15. novembra 3,933.175 S; dežela dobi od tega 936.354 S, občine pa 2,966.820 S. Ravno vsled teh zaostankov občine nimajo denarja. In pri teh razmerah priporočajo ali podpirajo župani davčne stavke. Težkoče dežele bi bile odpravljene, če bi se vplačali zaostanki.
Ko so se pri drugih postavkah izdatki znižali, so se zvišali pri socijalnem skrbstvu za 512.710 S ali 34,2 odstotka. S krizo rastejo tudi socijalna bremena. Na starostnih rentah in zasilnih podporah se je izplačalo letos 3% milijona S ter bodo prihodnje leto znašala izplačila 4 in pol milijona S. S tem se bo zvišal tretjinski prispevek dežele na en in pol milijona S. Davčni sistem se ne izpremeni. Zniža! pa se prispevek občin deželi' od 50 na 25 g, na drugi strani pa bodo morale občine plačevati za o-skrbovanje v bolnišnicah mesto dosedanje tretjine polovico stroškov za bolnike, ki sami ni-
česar nimajo. Tukaj bodo morale biti občine pri izdaji ubožnih izpričeval pač zelo previdne. Kdor le za silo more, naj plača bolnišnico sam, četudi v obrokih.
Zvezna vlada je zavrnila zakon o trošarini v nekaterih občinah, katere dohodek naj bi se porabil za oskrbovanje brezposelnih preko zime. Ustavni odbor predlaga, da se zakon ponovno sklene z izpremembami, ki jih je predlagala zvezna vlada, namreč, da traja veljavnost zakona samo do 30. junija 1932 in da se izloči riž, ki je važno ljudsko hranilo. Po kratki razpravi, katere so se udeležili predvsem hajmat-blokovci, je bil zakon sprejet.
Naslednji predlog je propagandni predlog. Gospodarski blok in Landbund predlagata, da se znižajo deželni davki, da se zniža število članov deželne vlade od 7 na 4, da se zniža število deželnih poslancev od 36 na 24, da se pustita deželni vladi samo 2 avtomobila itd. Resen ta predlog vsekakor ni.
Drugi dan zasedanja, dne 10. t. m., je bil stavljen predlog, da bi se uporabljali brezposelni pri javnih in zasebnih delih, in sicer bi delali za hrano in stanovanje, med tem pa ne bi dobivali brezposelne podpore. Drugi predlog govori o cenenih kreditih za kmetijstvo, tretji pa, naj bi se zakon o prometu z živino izvajal strožje in se uvoz še bolj omejil. Zakon doslej še ni prinesel zaželjene olajšave, vendar je u-pati, da bo vplival ugodno na prodajo živine. Zakaj cene na Dunaju ne poskočijo, leži v tem, ker je preveč ponudbe. Dunajski trg rabi 2000 do 2600 komadov, na prodaj pa jim je po 6000. Na Koroško odpade 3,3 odstotka dovoza, kar je premalo. Zahtevati se mora, da se dovoli Koroški 12 odstotkov, kar odgovarja številu živine. Vsaj to dobro ima zakon zaenkrat, da cene niso padle, kakor v vseh sosednih državah.
Sprejme se zakon o varstvu rastlinstva. — Okrajna agrarna oblast v Spittalu se opusti. Zato pa bo beljaška agrarna oblast večkrat tam uradovala ali pa se pusti na mestu vsaj en uradnik, da se ne pretrgajo stiki s prebivalstvom. Opustitev te agrarne oblasti je odredila zveza. Opustiti bi se moral tudi deželni preizkusni urad. Dežela bo skušala, da ga ohrani vsaj v manjšem obsegu. — Prihodnja seja se skliče pismenim potom.	(Konec.)
Ne gre gladko, Vlada je v težkem polo- j žaju. V gospodarstvu in upravi mora napraviti red in uravnovesiti proračun. Kreditni zavod še vedno straši in treba je novih zakonov, drugače na nove kredite lahko čakamo do svetega nikoli. To pa ne gre brez ostrih odredb in te se nekaterim strankam ne dopadejo. Tako je čisto umljivo, da je prišlo zadnji čas do sporov in da je vojni minister že podal ostavko, ki pa je ministrski svet ni sprejel, in da je zagrozil zvezni kancler z ostavko celokupne vlade. Do tega seveda ni prišlo, ker je prevladala treznejša struja. Najžalostnejše pa je to, da niti v okvirju krščansko-socijalne stranke vsi niso istega mnenja. Da se šiling vzdrži, zahtevajo vse gospodarske panoge in tukaj je treba požreti tudi trše grižljaje. Zavlačevati se ta vprašanja ne dajo, ker je položaj državnih financ zelo neugoden. Državne blagajne so prazne in zato se pojavlja nujna potreba, da se izdatki takoj znižajo ter spravijo v sklad z dohodki. Slabo na državne dohodke je vplivala tudi devizna odredba, ker je zavrla gospodarstvo. Zvezni proračun je bil sprejet, vendar je bilo prej še nocrebno, da je zvezni kancler govoril v radiju in parlamentu in pojasnil dejanski položaj države.
Odpust uradništva. Dunajski listi poročajo. da se bo odslovilo 5000 uradnikov, ker jih je veliko preveč. Odslovijo se uradniki, ki so že doslužili, imajo potrebno število službenih let in so preko 60 let stari; uradniki, ki hočejo prostovoljno zapustiti službe; uradniki, ki so bili lani slabo ocenjeni; uradniki, ki imajo pravico do polne pokojnine brez ozira na starost; uradniki, ki so 60 let stari brez ozira na službena leta. Ne odslovijo pa se uradniki, ki še nimajo deset službenih let. Pri tem se bo oziralo posebno na uradnike, ki so družinski . očetje in živijo izključno z dohodki službe. — Zakaj potrebuje Avstrija toliko uradništva, naj služi za primer uprava zveznih železnic, ki o-bratujejo z velikim primanjkljajem. Kar lasje se nam ježijo, ko čitamo v listih, da nosi dovoljenje za visoko radijsko anteno 52 podpisov, oziroma je šel akt skozi toliko rok, ko rešuje
take malenkosti v okvirju zakona hišni posestnik sam. Ce hoče železničar kaj dozidati, gre akt skozi repke 95 oseb. Prošnja, da sme postaviti železničar kolnico, nosi z rešitvijo vred 413 podpisov in je napravil akt 23.335 km dolgo pot. Premestitev čuvaja gre skozi 18 uradov; če pa zastopstvo osobja proti temu protestira, gre akt skozi 61 uradov. Ti slučaji pač dosti nazorno kažejo, da je pri zveznih železnicah mnogo gnilega in da je ravno previsoko število uradništva vzrok, da se železnica stalno podražuje in da je primanjkljaj vsako leto višji. Ko uprava železnic sama ni hotela narediti redu, ga bo napravila vlada, ki predloži dva nova zakona o zveznih železnicah, ki naj poenostavita upravni aparat. Takšne so razmere, ki vladajo v siromašni in prezadolženi Avstriji.
Cilji Heimatschutza. Na Dunaju je imel Starhemberg, vodja Heimatschutza, zborovanje, na katerem je povedal, da je Heimat-schutz sodeloval z meščanskimi strankami, ki so ga istotako nalagale in izdale kakor dr. Schober. Po teh žalostnih izkušnjah more voditi Heimatschutz boj samo naprej. Mi v Avstriji nočemo izvrševati reformnega dela, mi hočemo revolucijo, ki bo napravila konec ko-runciji in gnilemu sistemu. Revolucija bo preživeti parlament odstranila in postavila na njegovo mesto diktaturo Heimatschutza. To se bo kmalu zgodilo. Polom Avstrije je pred durmi. Če pride do poloma, tedaj se začne naša revolucija. Ne moremo čakati, da Hitler s svojimi narodnimi socijalisti prevzame oblast v Nemčiji, ker do narodne vlade tam sploh ne pride, tega niti Hitler ne verjame. Starhemberg je govoril v zadnjem času tudi v Celovcu in Velikovcu. Posedal sicer ni nič novega, kar bi se ne bralo že prej v glasilih te organizacije. Splošno mnenje pa je bilo, da so takšni govori mogoči samo v Avstriji in Nemčiji. V drugih demokratičnih državah bi romal govornik naravnost v zapor.
Nemiri v Voitsbergu na Štajerskem. Dne
16. t. m. je bilo v Voitsbergu dvoje zborovanj: socijaldemokraško in narodno-socijalistično. V tem času je bila žandarmerija obveščena, da se nahaja v občinski hiši strelivo. Orožništvo je izvršilo preiskavo in zaplenilo 200 ročnih granat. Zborovalci so izvedeli za hišne preiskave in drveli po zborovanju tja iz radovednosti. Prišlo je do spopada z orožništvom. pri i katerem je rabila žandarmerija orožje in streljala. Dve osebi sta bili mrtvi in 6 ranjenih. Pravi se, da so streljali tudi civilisti. Enega orožnika je množica razorožila in s to puško so bili menda oddani 4 streli. Hišne preiskave so bile izvršene tudi v drugih hišah, pa takorekoč brez uspeha. Dve osebi sta bili kot kolovodje aretirani. Ali tvorijo ti nemiri pričetek letošnje zime?
.Japonska opustila zlato veljavo. Vojna je drag špas. To so morali občutiti tudi Japonci. Sicer pravijo, da so opustili zlato kritje svojega denarja vsled tega, ker je tudi Anglija o-pustila zlato kritje, vendar je temu malo verjeti. To je bil prvi največji korak nove japonske vlade. Menda je japonska trgovina z bombažem mnogo trpela vsled konkurence angleške bombažne industrije. Angleška industrija je namreč v zadnjih mesecih mnogo dobavljala na Kitajsko, ki je zaradi dogodkov v Mandžuriji začela bojkotirati japonsko blago. Ob padcu funta je bila angleška bombažna industrija na enakem kakor japonska, sedaj pa, mislijo Japonci, se bo položaj izboljšal v korist Japoncem. Doslej so opustile zlato valuto Anglija, Japonska, Danska, Švedska, Norveška, Finska, Španija, Indija, Avstralija, Novozelandska, Kanada, Argentina in Brazilija. Menda ne bo dolgo, pa borno slišali o ukinitvi zlata valute v drugih državah.
Štajerski pučlstl oproščeni.
Zvezna ustava ni zakonita in je zato puč vsakemu dovoljen. — Heimwehrovski porotniki zanikali, da bi bil puč veleizdaja.
Kaj se je godilo na Štajerskem 13. sept. letos, smo na Koroškem prav malo vedeli. Izvedeli smo za heimwehrovski puč šele zvečer, ko sc je bil že ponesrečil vsled slabe organizacije. Vodja puča dr. Pfrimcr je zbežal v Jugoslavijo in Nemčijo, odkoder se je vrnil v Gradec in se stavil na razpolago sodišču. Državni pravdnik je obtožil 4000 pučistov; od teh jih je bilo 8 obtoženih veleizdaje. Proces se je pričel
dne; 14. t. m. pred porotniki v Gradcu in se končal dne 18. t. m. zvečer. Vsi obtoženci so bili oproščeni. Potek procesa bo zanimal tudi naše čitatelje, zato navajamo glavne točke.
Obtožnica obsega 50 strani in jo je sestavil državni pravdnik dr. Selig. Zagovornikov je bilo sedem ter so postopali enotno. Zaslišanih je bilo 29 prič. Razpravam je prisostvovalo 34 novinarjev. Vstop v razpravno dvorano je bil mogoč samo z vstopnico. Policija je uvedla za razpravo posebno varnostno službo. V poslopju je bilo zbranih 200 policistov in orožnikov ter mnogo detektivov.
Predvsem je važno, kako se je zagovarjal dr. Pfrimer, kolovodja puča. Vseh drugih sedem soobtožencev mu je slepo sledilo in jim ni bila znana namera dr. Pfrimerja in tudi ne dejanski položaj. To je isto kot v vojni, ko je bilo treba Izvršiti samo povelja.
Dr. Pfrimer je veleizdajo odločno zanikal, ker je mogoče zagrešiti veleizdajo samo proti legalni in legitimni (zakoniti) ustavi. Avstrijska ustava ni legalna in ni legitimna, ker ni mogel avstrijski narod nikoli odločiti, ali hoče republikansko državno obliko. Šele po plebiscitu o tem bi bilo mogoče določiti zakonito ustavo. Dr. Pfrimer je razen tega zastopal stališče, da so zakonite določbe, ki se sedaj uporabljajo proti njemu, že davno zastarele. Ko so bili ustvarjeni ti zakoni, je obstojala absolutna monarhija, ki se je hotela s tem kazenskim zakonom ščititi proti vsem prevratnim poizkusom in napadom. Sedaj je Avstrija svobodna republika in ta republika uporablja zase zakone, ki so ustvarjeni za obsolutnega monarha, kar je nesmisel.
Dr. Pfrimer je tudi zanikal krivdo, češ, da ni dejanskih pogojev za kršitev paragrafa o veleizdaji. Očitajo mu, da je skušal nasilno izpre-meniti ustavo in državno obliko, zaradi česar bi bil moral vendar najprej zasesti vojašnice in policijska ravnateljstva. Nadalje bi moral brezpogojno odstaviti deželne glavarje ali jih saj ovirati pri njihovem uradnem delovanju. V tem primeru pa je bilo ravno obratno, ker je bilo izdano prvo povelje, da naj se njegovi oddelki izogibljejo spopadov z eksekutivno državno silo.
13. septembra je dr. Pfrimer četrtič pozval svoj Heimatschutz k orožju. Prvič je v novembru 1922 pomagal vzdrževati mir v dolini Mure. Drugič je nastopil 15. julija 1927, ko je bila zažgana justična palača na Dunaju. Tretjič v avgustu v Bad Ausseeju, kjer je prišlo do spopadov. Četrtič letos v septembru. Če bi bile vse organizacije Heimatschutza v vseh deželah sledile povelju, bi bilo pripravljenih 200.000 mož, ki bi bili nato odkorakali proti Dunaju. Posledica bi bila, da bi morala vlada dati jamstva za izvedbo vseh potrebnih reform. Če bi ne bila imela moči, da bi to storila, bi bila njena dolžnost, da bi odstopila in prenesla vladno oblast na Heimatschutz.
Povod za zadnji nastop je dalo vprašanje Kreditnega zavoda. Država je bila pri tem opeharjena. Dalje je govoril še o gospodarski bedi, o zahtevah, ki jih je stavil vladi in kako naj bi se prišlo do zakonite ustave. Pri puču je računal, da mu bodo pomagali tudi vojska, policija in orožništvo.
Zaslišan je bil tudi štajerski deželni glavar dr. Riotelen, ki je izjavil, da ga puč ni oviral v njegovem poslovanju. Listi označujejo dr. Pfrimerjevo stališče kot zasmehovanje države in omalovaževanje sodišča, zakaj obtoženec, ki je pravnik, proglaša ustavo za nezakonito, veleizdajo in obroroženo vstajo pa za dovoljeno in zakonito sredstvo v notranjepolitični borbi.
Državni pravdnik je svoj obtožilni govor končal sledeče: „Mislim, da lahko govorim v imenu vseh miroljubnih državljanov, če rečem: Nič ni sramotnejšega, kakor z orožjem v roki nastopati proti lastnemu narodni. Gospodje porotniki morajo misliti samo na pravičnost, ki je samo ena. Oprostilna razsodba bi tej državi vzela vsakršno varstvo in bi jo napravila za plen pustolovcev. Svarim vas, torej, da bi obtožence oprostili. Oprostitev bi pomenila vsem tem političnim pustolovcem dati pravice za na-daljne pustolovščine. Preženite grozečo pošast pučistov, oprostilna razsodba bi vam prinesla kaos!“
Porotniki so kljub temu vse obtožence soglasno oprostili od obtožbe veleizdaje. Vsi obtoženci so bili nato izpuščeni. Vsa oborožena sila je bila ta dan pripravljena, da uduši morebitne nemire. Takoj nato je bilo zborovanje I Heimatschutza, na katerem se je izjavilo, da
mora organizacija nadaljevati boj tako dolgo, dokler ne bo konec republike, in da je Heimat-schutz utelešenje nezadovoljstva naroda ter da sedijo sovražniki naroda v vladi. Soc. dem. so ob tej priliki izdali proglas, v katerem pravijo, da bodo branili republiko sami, ker se na sodišča ne morejo zanesti več.
I DOMAČE NOVICE j
Gustav Strniša:
Sveli večer.
Nocoj, nocoj skrivnosti cvetó: vse zvezde so kelihi zlati, ki lijejo mir na zemljo.
Nocoj, nocoj skrivnosti cvetó: čez polja snežena in skozi gozdove duh božji plove.
Poljana vsa v luninem svitu blesti, gozd sanja in tajno šepeče vest čudežne sreče:
V jaslicah božje Dete leži, ob njem Marija mati sloni, nad njim sveti Jožef se sklanja.
Pastirci k hlevu pobožno hité, da dvignejo k jaslim trudne roké:
Mesija jim angel oznanja ...
Zemljo je objela nebeška radost, Bog-človek je rojen, najgloblja skrivnost — človek, moj človek, kako je s teboj to noč nocoj? ...
Celovška porota. Dne 14. decembra se je zagovarjala pred porotniki 26 let stara dekla Liza Lakner radi umora osem mesecev starega nezakonskega otroka. Obtožba pravi, da je imela Lakner svojega 22. januarja 1931 rojenega otroka pri sebi. Oče za otroka ni skrbel in se sploh ne ve, kje se nahaja. Skrbeti ie morala še za drugega nezakonskega otroka, za katerega pa je plačeval nezakonski oče mesečno 15 S. To je seveda zelo r. alo in ne zadostuje niti za prehrane. Drugače je bila Liza zelo žive narave in je rada zahajala v družbo. Do najmlajšega otroka ni kazala posebne ljubezni. Spala je z njim v hlevu. Dne 29. septembra je Lakner od 7. do 11. delala na polju in se sumljivo ozirala na dom. Ko je prišla domov, je kmalu prinesla mrtvega otroka iz hleva, ki pa je bil še topel. Obdukcija je ugotovila, da se je otrok zadušil. Pri zasliševanju se je Lakner različno zagovarjala: Zdravniku je rekla, da je našla otroka na hrbtu ležečega pokritega mrtvega; orožniku, da se je morala mačka vsesti na obraz in ga zadušiti, drugič pa orožniku, da je otrok ležal na trebuhu in se sam zadušil. Kdor ima sam otroke, bo temu težko verjel, četudi je bil otrok dobro razvit. Dalje je trdila, da je položila preko otroka zelen prt, s katerim se je otrok sam zadušil, končno pa, da je držala roko na otrokova usta, ker je jokal, dokler se ni zadušil. Pred porotniki se je smatrala Lakner za nedolžno. Otroku je dala zjutraj jesti in ovila njegova glavo s cunjo, da bi ga ne zeblo; med njeno zaposlitvijo na polju pa se je otrok bržkone zadušil sam. Priče so v splošnem izpovedale, da je Lakner sicer dobra dekla, a da za svoje otroke ni posebno skrbela. Zdravniški izvedenci so potrdili, da se je otrok zadušil, ne morejo pa trditi, da je bil otrok zadušen. Porotniki niso potrdili vprašanje umora, ampak vprašanje zanikrne usmrtitve. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bila Lakner obsojena samo na 3 mesece strogega zapora. Z obsodbo je zadovoljna in nastopi kazen 2. januarja 1932. — Drugi dan se je zagovarjal najemnik in gozdarski delavec Johann Moser radi zavratnega umora svojih dveh slaboumnih sinov. Otrok je imel 12, od katerih je živelo pri njemu 5 otrok. Večina otrok je slaboumnih. Dne 14. oktobra 1928 se je našlo truplo sina Andreja v bližnjem potoku. Zakonca sta izjavila, da je Andrej brez vprašanja šel z doma in sta mislila, da je šel k babici. Znakov nasilne smrti tedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Letos 19. julija je Moser naznanil or-ožmištvu, da se je drugi sin Karel izgubil. Dolgo se ga je iskalo in našlo šele 9. avgusta v neki soteski pod kamenjem. Moser je bil takoj aretiran in je priznal, da je fanta vsled tega zasledoval v gozd, ker ga ni ubogal. Med zasledovanjem ga je zadel s kamnom in ga udaril še s sekiro po glavi ter ga pokril s kamenjem. Na podlagi tega se je orožništvo začelo zanimati tudi za
način Andrejeve smrti in ugotovilo, da je ga j oče pahnil v potok. Moser se je zagovarjal s tem, da ni on zakrival smrti Andreja, ampak se gre tukaj samo za slučaj; pri Karlu pa je ravnal v silobranu, ker je bil napaden. Porotniki so potrdili vprašanje uboja in prestopka v silobranu, vsled česar je bil Moser obsojen na 4 mesece ječe, ki pa jo je že obsedel s preiskovalnim zaporom. — Dan nato se je zagovarjala služkinja Frida Neidhart radi umora 1 novorojenega otroka. Obtožba pravi, da je bila Neidhart v službi v Beljaku, kjer je 14. oktobra porodila zdravega fanta. Za to bi se ne izvedelo, če bi v njeno sobo ne stopila dva gosta, ki sta hotela plačati sobo, ki sta našla Neidhart v postelji in slišala izpod odeje neko ječanje. Med tem je Neidhart zadavila svojega otroka, da bi ne kričal, z rjuho in ga shranila v omari za perilo. Policijski komisar je nato preiskal sobo in odkril umor. Neidhart je dejanje priznala. Porotniki pa niso potrdili vprašanje umora, ampak samo vprašanje zanikrne usmrtitve. Neidhart je bila obsojena na 4 mesece zapora in je kazen sprejela. — Radi pomanjkanja prostora priobčimo ostale slučaje v prihodnji številki.
Glavni dobitek 2. razreda s 60.000 šilingi je bil dne 16. XII. zadet od srečnega odjemalca poslovalnice J. Prokopp, Baden, s srečko št. 19.893. Pnačilno je, da je padla velika premija od S 500.000 dne 7. X. tega leta tudi na Prokoppovo srečko.	168
škocijan v Podjuni. (Požari.) Pred enim mesecem je bil v gospodarskem poslopju ško-cijanskega župnišča podtaknjen požar. Ogenj se je pravočasno opazil in pogasil. Tedaj se je govorilo, da so bila drva polita z bencinom. Neki posestnikov sin je bil tedaj osumljen požara, vendar po kratkem zaporu izpuščen, ker se mu ni moglo dokazati kaznivo dejanje. Dne 8. t. m. zvečer je začelo goreti v drvarnici ponovno. Tudi tokrat se je dal ogenj še pravočasno pogasiti. Škocijanarji imajo sicer vpeljano nočno stražo, vendar se je brezvestnemu požigalcu posrečilo, da je zjutraj 9. t. m. gospodarsko poslopje ponovno zažgal na dveh krajih. Vsi ljudje so bili tedaj pri svitni maši in le hlapec je bil za varuha doma. Pogorelo je gospodarsko poslopje popolnoma in z njim vsi stroji in krma. Orodje in živina se je dala rešiti in župnišče se je obvarovalo le z največjo težavo s pomočjo dveh požarnih bramb. Fa-rovški hlapec sedi sicer v preiskovalnem zaporu, vendar je splošno mnenje, da je on nedolžen. Sicer pa bo krivdo ali nedolžnost ugotovila preiskava. Č. župnik in farani so zelo prizadeti in pomilovanja vredni, ker je na eni strani zgorela vsa krma, na drugi strani pa bodo morali farani pozidati novo gospodarsko poslopje in toliko prispevati, kolikor bo premalo zavarovalnine. Po požarih se navadno razširjajo fantastične govorice. Tako se po tem požaru govori, da je pustil požigalec listek, na katerem je bilo zapisano, katera poslopja še pridejo letošnjo zimo na vrsto. Čudno pa je, da tega listeka ni dobiti nikjer. Vsekakor pa je potrebno, da se vpeljejo nočne straže, ki imajo ta namen, da požar pravočasno opazijo in ga pogasijo. — Pet dni navrh, dne 14. t. m., je doživela občina drugi požar. Tudi tukaj je posegla zlobna roka vmes. Zažgana je bila Škudnikova žaga v Srčah, ki je do tal pogorela: uničeno je orodje, motorji in stroji. Zaloga lesa se je dala rešiti, četudi primanjkuje v vasi vode. Ravno Škudnikova žaga bi morala rezati les za pozidavo gospodarskega poslopja škocijanske fare. Lastnik Škud-nikove žage je škocijanski župan Besser. Menda je bil slabo zavarovan. Brezvestni požigalci spadajo na vislice, ki so žal pri nas odpravljene.
Št. Vid v Podjuni. (Gmajna.) Staro izginja, novo si utira pot. Mizar Poluk ni zadovoljen s stanovanjen, ker mu je premajhno. Namerava si prihodnje leto postaviti novo hišo s stanovanjem in delavnico. Pregovoril je vaščane, da mu bodo dovolili zidati na vaškem svetu. Vsak posamezen posestnik ima na tem svetu gotovo pašno in drugo nravico. Sedaj je še nerešeno vprašanje, kako bo s pravicami in kako bo z davkom. Sedaj namreč predpis zemljiškega davka in doklad ne dobi več vas, ampak je davek razdeljen na vse posestnike v vasi po višini pravic. Vas bo morala napraviti z mizarjem kupno pogodbo in nekega dne bodo romali vsi posestniki k sodniji v Dobrlo vas, da podpišejo pogodbo in se otresejo davčnega bremena. Pa je zelo dvomljivo, da so
vsi skupni lastniki dali dovoljenje za odpis. Marsikateri upravičenec stanuje daleč izven Št. Vida. Če ne bodo znašali vsi stroški več, nego bi stala zasebno kupljena parcelica iste površine. Ta prostor je poleg tega še zelo moker. Občinski sluga in poštni sel si je izbral boljšo pot in si kupil parcelo pri Žusmovem križu, kjer postavi prihodnje leto svojo hišico. In še to: Na vaškem svetu se je posekala več sto let stara vaška lipa, na kateri je visela sveta podoba in pod katero je bila ob pranganjih evangelijska postaja. Ljudstvo se bo moralo odreči nečesar, kar je že prešlo v meso in kri vernikom. Naj omenimo še, da je merila lipa ob štoru v premeru 2,50 m in da je imela v sredini votlino, ki je segala okrog 8 m visoko in merila okrog enega metra v premeru. Za otrbke je bila nekaj posebnega. Veliko drv, pa bi se dali posamezni deli porabiti tudi drugače, bo iz nje. Kdo jih bo spravil? Občinski urad tudi rabi kurivo in bi brezposelni lahko nacepili drva za mal denar. Pomagano bi bilo vsem občanom, ki zdihujejo pod težkim davčnim bremenom. Potrebno je, če se korak večine vaščanov premotri z vseh strani. - -Naši diletantje pripravljajo menda novo igro. V januarju jih bomo zopet videli na odru. Po nakupu glasovirja se je delokrog društva nekoliko razširil.
Od Žile. (Razno.) Josip Schnabl, mladi Štuc iz Drašč, je pripeljal 2. okt. mlado svojo življensko družico, Kohavo Liziko iz vraške župnije, na svoj dom. Švajava Neža pa se je preselila kot žena mladega Kranjca v vraško župnijo 25. okt. Tudi Pečnik v Gorjah in Kasni iz Drevlj sta dala slovo samskemu stanu. Krajnarjeva Mila iz Straje vasi pa gospodinji od 22. nov. svojemu možu Podkloštrom. Prav vsem naj da ljubi Bog obilo blagoslova za zakonsko življenje! — V decembru je v Gospodu zaspal 78 letni stari Bonkarjev oče. Božji mir rajnemu! — Drvarji v gori imajo menda gorko kot poleti, manj dobrodošlo pa jim je taljenje snega, v dolini imamo zimo, kakor se pač spodobi. — Zyočni film iz Čač je menda dobro uspel, v Berlinu so ga po časopisnih vesteh že predvajali. Zilani se bomo kmalu videli v beljaškem 'kinu.— Tudi sv. Miklavž je prišel, pa je nekje menda vprašal, koliko je Trojic! Spomin ga zapušča, ker je že star.
Marija na Žili. (Razno.) Preden nas zapusti staro leto, se moramo oglasiti še enkrat v našem listu, da sporočimo novice. Ko nam je v lanskem letu neizprosna smrt ugrabila našega starega mežnarja Antona Erata, je izvrševala posle v cerkvi njegova žena, začasno službo organista pa je vršil Luka Miki iz Malošč. Ob večjih praznikih in slavnostnih prilikah ali ob pogrebu je nastopil tudi s svojim dobro izvež-banim moškim cerkvenim pevskim zborom. Mislili smo, da ga bomo dobili za stalno, pa se ni mogel ločiti od domačega kraja. Ker pa cerkovnika vendar potrebujemo, se je služba razpisala. Oglasil se je g. Josip Oblasnik iz Slo-venjega Plajberka in smo z njim prav zadovoljni. Uvrstil je v stari pevski zbor nekaj novih moči in jih hitro izvežbal ter s tem dvignil božjo slavo. — O čemer se pomanjkujejo povsod drugod, o tem se razgovarjamo dnevno tudi mi: o splošni gosnodarski krizi, o slabem gospodarstvu v naši državi, o slabih časih itd. —
Promese I
na
GRADBENE SREČKE (Baulole)
IZDAJE 1925
Žrebanje 2. januarja.	Cena S 4.—
GSavni dobitek S 100.000'— J. P R O K O P P
BADEN, N.-Ó. Hauptplatz 17.	7
Prišel je zopet mrzli zimski čas. Tega se je ustrašilo več fantov in deklet naše občine. Zmenili in zedinili so se, da bo najboljša pomoč v gorki ljubezni. Kar po vrsti so stopali pred oltar. Začetek je napravila Petrčeva Micka v Malem Selu in se poročila z železničarjem Francom Trupejem pri sv. Miklavžu na Dravi. Sledili so njima drugi, kakor Janez Pečar, p. d.
'Aal, in Urška Žerjav v Droboljah, Janez Poglič, tesar, in Ivana Stroje, Valentin Pirker in Alojzija Pirker, Matejeva Micka Trupe v Ločilu in Pavel Jobst, p. d. Wutej v Prosovičah, Nace Markovič in Anoton Ronge pa sta dobila svoji nevesti pri Grmiču v Činovičah. Bilo
srečno! — Popravlja in razširja se pri nas tudi cesta, ki nelje mimo vasi Drava pri Miklavžu preko Brda in Drobolj ob Baškem jezeru. Zasvetile so tudi že žarnice novo vpeljane elektrike. -— Letos je prišel tudi Miklavž s parkli in delil otrokom brezove šibe in druge reči ter jim zagrozil, da pride drugi dan poslušat na okna, če otroci kaj ubogajo ateja in mamico. Nam odraslim pa še krompirja in repe ni privoščil. — Posegla je v naše vrste tudi bela žena in vzela s seboj Mišelčevo hčerko v Droboljah, ki je podlegla zastrupljenju krvi. Naj počiva v miru!
—	Obširni smo bili danes. Zdaj pa voščimo vsem čitateljem našega lista vesele božične praznike in srečno novo leto! Če nam Bog da zdravje, se bomo oglasili zopet prihodnje leto.
Pliberk. Žibrnikov Francej je posestnik in mlinar tam v Podkraju. Melje gorjancem in Poljancem in posluša pesem mlinskih koles in šumenje vode. Pa si je mislil, kaj mi pa nuca, ko poslušam koj sam; njegovo srce, vedno mlado, je vasovalo in so mu misli uhajale tja doli v Libuče, kjer je ob potoku rasla, se razvijala in cvetela mlada roža. In si je mislil Žibrnik, kaj če bi jo presadil v svoj vrt. In pobaral je. Zgodilo se je, da so se pripeljali v Pliberk in je njiju g. dekan zvezal v zakonski jarem. Postala sta mož in žena. In mi vsi, njegovi znanci in prijatelji, želimo mnogo let obilo sreče !
Beljaški trg. Kapus 40, rdeče zelje 50, ohrovt 50, cvetača 120, koleraba 12, korenje 40, repa 10, pesa 40, glavnata solata 15, endivija 20, čebula 60, česen 160, špinača 100, redkev 20, hren 160, peteršil 100, zelena 100, krompir 15, kislo zelje 60, kisla repa 60, namizna jabolka 80, namizne hruške 80, jabolka za kuho 40, hruške za kuho 40 g; grozdje 2,40, goveje meso 2,40, telečje 2,60, svinjsko 2,40, prekajeno 3,40, orehi 1 S; mleko 44 g, sladka smetana 4 S, kisla smetana 2,40, čajno maslo 6, maslo za kuho 4,80, skuta 1,40, strd 5 S. Jajca 20 g.
—	Na dunajskem svinjskem trgu so pretekli teden padle cene od 5 do 10 g. Kmetov se po-lašča pesimizem in se dvomi nad tem, da bo rešil zakon o živinskem prometu našo živinorejo.
| DRUŠTVENI VESTNIK |
Koroški Betlehem.
Božič med koroškimi Slovenci!
Vseokrog vlada tema in v njej pritajen jok sirot brez kruha in strehe, ljudstva se zavijajo v ozkosrčnost in obup. Kriza vlada v Judeji in Galileji, bogatini so v strahu za svoje nagrabljeno bogatstvo, modrijani se bojijo za svojo modrost, kralji trepečejo za svoje prestole, delavci za svojo službo. Tema je v razkošnih palačah in udobnih pisarnah, v tovarnah in trgovinah, tema v srcih ljudstva, ki hoče služiti sebi. Tam v preprostem hlevcu v Betlehemu pa je razlita vsa blaženost božičnega večera: iskrena molitev ubogih pastirčkov in darovanja kraljev iz tujine se družijo z zborom krilatcev v veličasten slavospev: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! V revnih jaslicah leži detece, božji otrok, in v svojem nedolžno-otroškem smehljaju razsipa svetlobo in blaženost. Mati njegova drhti v tihi sreči in mož šepeče zahvalno molitev.
Božična skrivnost v polnočnici in prazniku, v polnočni daritvi, v svečanem zvenenju božičnih zvonov, v božični molitvi in božični pesmi. Božična skrivnost v božičnih srcih. Skrivnost enega samega trenutka, ki se ti prikrade v tvojo dušo in ti jo napolni; s tajinstveno lepoto in božjim mirom, da zaslutiš vsaj enkrat vso sladkost božične sreče. Tvoji materi se razjasni v tej noči od skrbi in bolesti otrplo oko, na ustnih ji zaigra smehljaj ljubezni in in v srcu šepeče besede materinske sreče v božični noči. Očetovo lice in čelo, po trudu in skrbi razorano v gube, se razjasni v novem upu in v svoji očetovski duši zasluti vso sladkost novega življenja in podvojenega truda.
! Za en sam trenutek raste v tej skrivnostni ; noči fant v moža in dekle v ženo in v tej skriv-i nostni rasti doživita lepoto vsega življenja. Iz-i črpane duše in potrta srca se zopet obogatijo, mlade želje in novi upi se strnejo v zdravo j rast.
Vsa narava zatrepeče v božičnem jutru, polnem zdravja in sobica, po dolgnem umi-{ ranju prikliče sobice bližje k sebi, da vzbudi v I njej kal nove rasti in nove bujnosti.
Božič je praznik rojstva. Praznik pre-rojenja ljudstva in narave.
Praznik prerojenja slovenskega koroškega ljudstva!
Koliko je božiča v tvojih srcih, mladina? Saj ga je pripravljalo naše gibanje vsepovsod: v treh domovih naših dolin, v tečajih v Štebnu in na Blatu, v Št. Janžu in v Pliberku. Prerojenja so hoteli naši sestanki in prireditve na naših odrih, želela ga je naša beseda v govoru in v malem lističu. Prerojenja v mladost božjega otroštva so zahtevala naša mlada srca.
Mladina! Da bi sličila v svojem hotenju in delu preprostim pastircem ob jaslicah Detelovih in nosila misel božične sreče v sleherno družino, v vsako našo vas in v vse naše doline! Govori vsemu rodu svojo misel prerojenja, da hočeš rasti v dneve in leta polna solnca in božjega miru in donašati v vsem no-
si
Vesele božične praznike ter srečno in blagoslova polno novo leto
vsem prijateljem, znancem in odjemalcem želi in se priporoča tudi v naprej
FRANC KOVAČIČ,
strojno mizarstvo	163
Podjerbergom pri Vrbi ob jezeru.
Vesele božične praznike in srečno novo lelo
vošči vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem j. B Hafner, trgovina železja „pri zlati kosi", Celovec, Paradeisergasse 3, ter se priporoča za obilen poset tudi v no' vem letu.	165

VABILO
na ljudsko zaloigro
MLINAR IN NJEGOVA HČI
ki jo uprizori izobraževalno društvo v Št. Janžu v Rožu v soboto, dne 26. decem' bra 1931 ob 3 uri popol. pri Tišlarju v Št. Janžu.
Sodeluje pevski zbor.
Vabljeni vsi prijatelji po-štene zabave !
ODBOR.	166
vem letu božič v družino in župnijo in občino, v društvo in posojilnico!
Širi božično blagovest našega Betlehema po vsej slovenski Koroški in izprosila boš blagoslov vsej naši narodni rasti! In rod naš bo raste! iz božične sveče v veličastno vstajenje velikonočnega jutra.
Loga vas. (Prireditev.) Pevsko in izobr. društvo „Loga vas“ priredi dne 27. decembra ob 3. uri popoldne v Kobenčičevi dvorani v Dobu veseloigro v dveh dejanjih „Trije tički“. Med odmori petje. Vstopnina 50 in 70 g.
Bruca. Naj se oglasimo zopet enkrat tudi mi, da se ne bo mislilo, da tičimo v tem mrzlem zimskem času kar v rokavicah. V Prangarjevi dvorani smo gledali dvakrat žaloigro „Mlinar in njegova hči“. Igrali so igralci prav izvrstno. Dne 13. t. m. se je ponovila ta igra v Maloščah. Na Štefanovo pa se bo igrala „Sv. Elizabeta". Lepe so te domače prireditve, kakor je zvetoče Kruglovo gospodarstvo, kjer so naši strastni igralci doma.
Vesele božične praznike in blagoslova polno novo leto
želi »semu cenjenemu občinstvu ter se priporoča tudi zanaprei
MATEVŽ OGRIS,
strojno mizarstvo	162
Branča vas, pošta Feistritz i. R.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
lil
vošči vsem prijateljem in znancem
FRANZ SCHNABL,
trgovec 164
St. Rupert pri Celovcu.
IŠČEM
tudi
slovensko družino, ki bi mi hotela dati stanovanje in hrano proti plačilu ali delu. Grem za pomagača. Sem 25 let star, pošten, močan in
zdrav. Ponudbe na :Johann REDL, Predlitz in Steiermark. 167

Brunswick-Columbia- Odeon Parlophon-Polydor ,,
Na ploščah slišiš za mal denar nailepšo godbo vsega sveta ! !
Samo v strokovnih trgovinah:
N»lwežja izbira, zajamčeno tovarniško nove plošče
0«edn|a zveza gramolonakih trgovcev dela|Uatov Avallile

1
i!
m
1
K novemu letu prodaja po nizkih cenah ! ! !
Poiurite se, dokler Je ie saloge, ker prodajamo mi kljub dražjim nakupnim cenam ie vedno po starih cenah!
Velika izbira ženskih oblek,ženskih plaščev,bluz,pletenin,kakortelovnikov, jopic,pulovrov,moškega In ženskega perila, rokavic, dolgih in kratkih nogavic, kravat, moških površnikov, moških hlač Itd.
Nekateri primeri:
Ženske nogavice od .
Ženski plaSči od.............................S	18--
Ženske obleke od.............................S	5-60
Volnasti telovniki od........................S	5'60
Moike srajce od..............................S	Ž'78
Motke barhantne hlače........................S	3'20
Dežniki......................................S	4-90
pavice uu......................  S	0*6®
Motke nogavice od........................S	0'69
Motke hlače od...........................S	5-50
Motki povrinlki . . . . ■................S	30- —
Samoveznlkl..............................S	0-42
Naramnice................................S	0-98
Govorimo slovenski!
Trgovska hiia Schlichtinger, Celovec,Wienerg. 4.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovtky Jonp, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Machit in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V.. Margaretenpatz 7.