COLOIJEVE inFOSfilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Lelo XVII MAREC 1988 ^ u 0 Št. 311831 EN DAN En dan v letu (in še takrat je to bolj »fitulus mensae« za nas) Življenje ni praznik, je potožil poet od njega strt. Pa bi moral biti! Praznik! Zato, ker si tu, v prostoru, ki diha drugače, ko ga napolniš s čustvom, morda milino, ko urediš stvari po svoje, z ljubeznijo do malih reči, tistih, ki jih mi veliki moški sploh ne opazimo. Mi smo tu, ker te potrebujemo,-ti si tu, ker ljubiš! Ne sprašuješ zakaj, nočeš vedeti čemu, ne zahtevaš svoje polovice. En dan v letu ti pojemo zdravice. In še takrat so misli daleč proč! Govorimo o enakosti, o uveljavitvi v družbi, govoriš o emancipaciji - naših besed so polna tvoja usta. Boriš se za to, kar smo ti že v naprej pripravili, zato se krčevito »emancipiraš« želeč enakost na vseh področjih, obenem pa teptaš svoje, za kar si tu od pravekov. Nikoli nisi to, kar si želiš biti, ker je tisto že za teboj, nikoli doživeto. Morda je zavist v nas, ko prineseš višjo plačo, ljubosumni smo na tvoj uspeh: v biznisu, ki velja za naš monopol, v družini, kjer vešče vodiš vzgojo, lonce, ekonomijo, zavese in ozimnico, dopust in domače naloge, kulturo in nabavo ... Če je pesem ženska in je veselje pesem, potem moraš biti ti z veseljem ženska -ne, bognedaj, nikakor ne na ta 8. ma- rec enkratnoletni, ko inflacija besed, posladkanih želja, dragih ali že napol uvelih rož, napolni oči in pusti srce prazno tistih, ki voščijo in tebe, ki so ti namenjene. Bi na kak povsem navaden dan, morda kar na današnjik odkrila svoje karte in si povedala, kje ga vsak po svoje lomiva. Tokrat pustiva otroke, ki jih ob tem dnevu pumpa-mo od šole do domačih ognjišč, da na koncu popolnoma izgubijo svoj občutek, ki čuti prabit očeta in praljubezen matere, iz trpljenja dajanja porojene. Dovoli, da priznam drug drugega posebnosti, različnost poslanstva tvojega, nemir iskanja. Veš, letos te spet ne bom na predvečer povabil v boljšo gostilno na ocvrte lignje ali pa le k Jaki na pizzo. Spet ti ne bom kupil tik pred zdajci podraže-nih hibridnih rož, vendar bi ti rad skupaj s tistimi, ki merijo le palcev pet, nabral šopek vijolic in ti rekel: RAD TE IMAM ef Poslovanje v letu 1987, zaključni račun in plan dela za leto 1988 V letu 1987 smo si postavili sorazmerno ambiciozen delovni program oziroma plan dela in sicer povečanje fizičnega obsega proizvodnje in prodaje za 8 % glede na preteklo leto in zmanjšanje porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka za 1,6 %. Takšna opredelitev je izhajala iz analize uresničevanja plana v preteklem letu, ki pa je slonel na opredelitvah iz leta 1986 sprejetega sanacijskega programa Drugo pomembno dejstvo pa je, kar izhaja tudi iz prej omenjenega programa, da smo v letu 1987 zopet poslovali kot enovita delovna organizacija, s čimer smo poenostavili določene relacije in poslovne odločitve, uredili medsebojne odnose in izboljšali sistem samoupravljanja in obveščanja, okrepili kadrovske primanjkljaje in še vrsto drugega. Tabela I. Proizvodnja in prodaja v letu 1987 Za dosego rezultatov iz prejšnjih tabel je bilo potrebno angažiranje vseh dejavnikov znotraj DO z upošteva- - KOMERCIALNA DEJAVNOST Mimo bi lahko trdili, da je bilo delo v komercialnem sektorju v glavni Iz analize uresničevanja plana za obravnavano leto lahko ugotovimo, da smo planske naloge skoraj v celoti realizirali. Neizpolnjevanje plana gre na račun zmanjšanja proizvodnje in prodaje v novembru in decembru zaradi ukrepov protiinflacijskega programa. V primerjavi z letom popreje ugotavljamo porast skupne prodaje za 7 %, pri čemer beležimo še dodatno velik porast pri konvertibilnem izvozu, sam obseg proizvodnje gotovih izdelkov pa le v višini 2 %, kar pomeni, da smo bistveno uspeli zmanjšati zalogo gotovih izdelkov, kar pa je bila tudi ena od opredeljenih nalog v samem planu. Podrobnejši prikaz je razviden iz naslednjih tabel: nistrativnih organov o večnem cenovnem neskladju. Cene premaznih sredstev so bile vseskozi pod kontrolo, surovinam pa so se gibale prosto. Smole sicer niso bile pod kontrolo, vendar pa cene teh izdelkov ni bilo možno dvigovati v nedogled in s tem nadoknaditi izpad drugje, saj kupci niso bili pripravljeni sprejeti vsako ceno zaradi konkurenčnosti drugih proizvajalcev. Zaradi takšnega cenovnega neskladja in neprestanega spreminjanja je izstopil problem kalkulacij po dejanskih cenah, ki ga v .obravnavanem letu še nismo uspeli v celoti rešiti in računalniško podpreti. Poleg tega osnovnega problema je bila poglavitna naloga komerciale, preko referatov in predstavništev prodati količine, razvidne iz prejšnjih tabel, tako na domačem trgu kot v izvoz, pri čemer ne smemo pozabiti oziroma moramo dati pomemben delež maloprodaji v naši lastni trgovini, saj je v letu 1987 predstavljal vrednostni del trgovine na domačem trgu že 3 %, kar je že delež večje trgovske organizacije v Jugoslaviji. Leto pred tem je ta delež znašal 2 %. Da smo lahko prodane količine proizvedli, je bilo potrebno nabaviti 34.700 ton surovin in 22.400 m3 embalaže. Od nabavljenih surovin, jih je dobra polovica (57 %) domačega izvora, ostalo pa je še vedno uvoz in sicer je 78 % uvoženih surovin iz konvertibilnega področja. Za uvoz smo porabili 14,8 mio $, za izvoz iztržili 9 mio $ in tako smo še vedno »neaktivci« in problem oskrbe z uvozom oziroma deviznimi sredstvi ostaja še nadalje. Veliko pozornosti je v letu 1987 bilo posvečeno tudi propagiranju naših izdelkov in predstavitvam na vseh pomembnejših sejmih. - PROIZVODNJA IN TEHNOLOGIJA Naloga proizvodnje je bila tudi v tem letu slediti in zadovoljiti potrebe prodaje, pri čemer je značilno, da je velikost naročil upadla in to predvsem za premazna sredstva, v povprečju za več kot 10 % in se s tem primemo povečala frekvenca naročil. To seveda pomeni dodatne probleme v proizvodnji; večja zasedenost kapacitet, daljši izdelavni časi in na koncu manjše iz-delavne količine. Pri vsem tem pa je nastopal še dodatni problem neenakomerne oskrbe s surovinami oziroma nekompletirane zaloge, proti katerim pa smo se na drugi strani borili celo leto in dosegli tudi določene uspehe. (Nadaljevanje na 3. strani) v t Plan 87 Realizac. Realizac. Index 87 86 2:1 2:3 1 2 3 4 5 Proizvodnja skup. 42.775 42.443 40.945 99 104 Proizv. got. izd. 32.971 32.401 31.922 98 102 Prodaja skupaj 32.971 32.728 30.488 99 107 - domači trg 26.571 25.629 24.747 96 104 - izvoz skupaj 7.400 7.100 5.740 96 124 - konvert. 3.400 4.590 3.080 135 149 - kliring 3.000 2.510 2.660 84 94 Tabela II. Prodaja po strukturi 1987 v t stmkt. del. 1986 v t strukt. del. Index 1:3 1 2 3 4 5 SRS 11.364 35 11.740 38 97 dmge rep. 14.264 44 13.007 43 110 izvoz skup. 7.100 21 5.740 19 124 - konv. 4.590 14 3.080 10 149 - kliring 2.510 7 2.660 9 94 Skupaj 32.728 30.487 107 Aktivnosti po posameznih področjih dela njem kriterijev in pogojev gospodarjenja širše dmžbene skupnosti. meri usmerjeno v cenovno politiko, v neprestano usklajevanje med vrednostmi autputa in inputa in stalnega dokazovanja in prepričevanja admi- (Nadaljevanje z 2. strani) Poleg tega je nastal izpad izvoza v Sovjetsko zvezo glede na predvidenega, tako da proizvodnjo kljub večjemu angažiranju plana ni dosegla. Število zaposlenih se je zmanjšalo. V letu 1987 so bila v obratu II. uvedena posebna merila uspešnosti po posameznih oddelkih. Tehnologi so se ukvarjali s sprotnimi problemi, kot novost pa lahko navedemo pripravo tehnologije pigmentnih past za nov način izdelave premaznih sredstev. - RAZVOJ IN KONTROLA Razvoj v svoji funkciji še ni uspel realizirati naloge, ki izhajajo iz preteklega programa, kar pa je v pretežni meri vezano na probleme izven sektorja. Tako ni realizirana naloga prostorske razširitve in nove opremljenosti iz česar izhaja naloga organiziranja dela oddelkov v tržno usmeritev. Tudi registracija raziskovalnega dela še ni v celoti stekla. Splošna značilnost dela v tem letu je bilo ukvarjanje z vrsto malih problemov na vseh področjih in neprestano poseganje v recepture v cilju raznoraznih zamenjav sestavnih delov oziroma pocenitev izdelkov. - ORGANIZACIJA POSLOVANJA IN INFORMATIKA Na tem področju smo v letu 1987 uspeli narediti korak dalje. Oblikovan je bil sektor in uspeli smo pridobiti nekaj strokovnih delavcev, vendar še premalo za uspešno nadaljevanje dela, kar ostane še nadaljnja naloga. V okviru SOZD Kemija je bil formiran skupni računalniški center (SRC), v katerega smo se vključili tudi mi in pretežni del naše dejavnosti iz Save Kranj že prenesli, vpeljali pa tudi nekatere nove dejavnosti na področju financ in računovodstva (IFK - interaktivno finančno knjigovodstvo). Delo je potekalo še pri reševanju starih problemov in na novem projektu vodenja zalog izdelkov in kalkulacij izdelkov. V tem letu smo povečali dela na področju uporabe osebnih računalnikov (PC) za manjše in zaokrožene obdelave. - INVESTICIJE, VZDRŽEVANJE, INOVATIVNA DEJAVNOST Na področju investicij ugotavljamo na eni strani upadanje novih projektov in še vedno celo vrsto načetih in nedokončanih, tako v obratu II. (pnevmatski transport in siliranje), v obratu IV. (skladišče taline AFK in AMK). Poleg omenjenih so aktivnosti tekle še pri naslednjih investicijah: - parni kotel in razvod, - regeneracija umazanih topil (tan-koslojni uparjalnik), - novi šotor in skladišče izdelkov, - računalniško vodenje procesov smol, - reševanje problema reakcijske vode in še vrsto drugih manjših in za tekoče delo potrebnih aktivnosti. Vzdrževanje je svoje delo opravilo uspešno in zadovoljivo in nudilo svoje usluge tudi drugim. Na področju inovacij smo obravnavali tri predloge in jih osvojili, dva pa sta še v postopku. - KADROVSKA SPLOŠNA DEJAVNOST Konec leta 1987 je bilo v naši DO skupno zaposlenih 688 delavcev, leto pred tem pa 677, kar pomeni 2,5 % več. Opazna je bila tudi povečana fluktua-cija in to predvsem iz razloga močnega odhoda delavcev v pokoj. Z novim zaposlovanjem smo uspeli tudi nekoliko izboljšati kvalifikacijsko strukturo, kar velja še kot nadaljnja usmeritev, zato vse je tudi v tem letu dalo velik poudarek štipendira- nju in izobraževanju ob in iz dela. V obravnavanem letu je bilo veliko časa in aktivnosti posvečeno novemu načinu nagrajevanja po delu z ustrezno metodologijo vrednotenja del in nalog in vsemi potrebnimi spremljajočimi akti, tako da se bo novi način, ki je bil samoupravno že tudi sprejet, uporabljal v letu 1988. Glede na novo organiziranost (ob koncu leta 1986 smo izvedli vse potrebne aktivnosti za prehod na enovito DO) je bilo potrebno uskladiti vse samoupravne akte. Aktivnosti so tekle še na področju varstva pri delu in protipožarne zaščite, kjer lahko ugotavljamo dokaj zadovoljivo stanje na področju SLO in DS in družbenem standardu. FINANČNO POSLOVANJE V obravnavanem letu se je tudi na tem področju delo delno posodobilo z uvedbo IFK. Poleg standardnega in klasičnega dela so se v sektorju več kot normalno ukvarjali z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev in konstantnim problemom neplačevanja naših kupcev. Zaključni račun za leto 1987 Vse aktivnosti, ki so potrebne za normalno funkcioniranje neke OZD, se v končni fazi ocenijo oziroma ugotovi uspešnost skozi finančni rezultat, skozi višino akumulacije, ki smo jo z umnim gospodarjenjem ustvarili ali pa neustvarili. Če naše poslovanje ocenjujemo skozi ta vidik, kar je tudi edino pravilno, z našim delom v letu 1987 ne moremo biti v celoti zadovoljni. Končni obračun je podan v tabeli III. Tabela III. v mio din Index Plan 1987 Realizac. 87 Realizac. 86 2:1 2:3 1 2 3 4 5 1. Celotni prih. 32.898.411 43.569.254 25.778.774 132 169 2. Porab. sred. 27.745.089 37.436.801 22.072.176 134 170 3. Dohodek 4. Del doh. za 5.153.322 6.132.453 3.706.598 119 165 druge OZD 19.000 27.995 18.551 147 151 5. Čisti dohodek 3.918.281 4.178.872 2.332.257 107 179 - oseb. dohodek 2.482.152 3.309.423 1.482.585 133 223 - skupna poraba 441.306 456.005 282.356 103 161 - rezervni sklad 204.133 244.178 123.273 120 198 - poslovni sklad 397.661 11.627 201.572 3 6 - za dr. potrebe 6. Akum. (skl. + 119.290 157.638 79.529 132 198 amortizacija) 1.699.719 1.207.794 1.207.526 71 100 7. Poveč. stroš. za revaloriz. obr. sr. 426.800 7.620.812 626 1.786 1.217.382 Iz tabele III. je razvidno, da smo celotni prihodek, ki je odraz prodaje in cenovne naravnanosti, dosegli le za 69 % večji glede na prejšnja leta, iz česar je dovolj razvidno, kako močan je bil vpliv, družbene kontrole nad cenami, ob primerjavi, da je bila inflacija preko 170 % in, da so se surovine in repromaterial ter ostali stroški povečali preko 150%. Tu pa seveda ne smemo zanemariti dejstvo skokovitega porasta revalorizacijskih stroškov, ki praktično nimajo primerjave z letom. popreje. Glede na prej navedeno je seveda tudi porast dohodka glede (Nadaljevanje na 4. slrani) (Nadaljevanje s 3. strani) na potrebe premajhna ob dejstvu, da so se obveznosti do družbe, ki se plačujejo iz dohodka glede na različne osnove, povečale krepko preko 100 pa tudi 200 in več procentov. Tako nam je za akumulacijo ostala praktično le amortizacija, kar pomeni, da smo zopet le »preživeli«. Primemo poslovanju so se tudi gibali osebni dohodki. Ti so sicer iz meseca v mesec naraščali, vendar porasta življenjskih stroškov oziroma inflacije nismo uspeli dohiteti. Povprečni neto OD v letu 1987 je znašal 287.478 din, kar predstavlja 119% več glede na prejšnje leto. V samem letu pa je bil porast neto OD za 109 % in sicer je v januarju 1987 znašal povprečni OD 200.766 din, decembra pa 420.551 din. V obravnavanem letu smo 520 mio din namenili v investicijsko vlaganje in to predvsem v dopolnitev ali zamenjavo opreme, 154 mio din porabili za skupne potrebe in 22,6 mio din za reševanje stanovanjskih problemov. Poslovanje v letu 1987 bi lahko v strnjeni obliki ocenili, da je bilo uspešno po fizičnem obsegu proizvodnje in prodaje, navkljub celoletnemu cenovnemu neskladju in oblikovanju nizkega dohodka in akumulacije ter samo povprečnim osebnim dohodkom v primerjavi s SOZD-om in okolico, še poslabšanemu položaju ob sprejetju protiinflacijskih ukrepov, smo vendarle bili aktivni v notranji reorganizaciji dela, pri oblikovanju novega sistema nagrajevanja po delu in drugo. Gospodarski načrt za leto 1988 Z aktivnostmi za pripravo in izdelavo plana za leto 1988 smo pričeli že v sredini zadnjega kvartala preteklega leta, vendar ga iz objektivnih razlogov nismo mogli še v prejšnjem letu dokončati, o čemer smo podrobno pisali že v eni prejšnih številk Informacij. Plan za leto 1988 ali kot mu uradno rečemo Gospodarski načrt je Delavski svet obravnaval na svoji seji 24. februarja 1988 in ga v celoti sprejel. V planu je na koncu kot normalna posledica dela predviden »normalni« poslovni rezultat, ki pa ni odvisen samo od nekaj posameznikov oziroma njihove angažiranosti, pač pa je potreben delež vsakega posameznika, pa če se mu še tako zdi, da njegovo delo direktno na to ne vpliva, je pa v celotni sestavi vsekakor pomembno, kajti drugače bi to delo že v preteklosti opustili oziroma ga ne bi opravljali. Glede na to menimo, da ni dovolj, da se z nalogami v planu seznanijo samo nekateri (kolegij, DS, DPO) ampak, da v osnovnih oziroma v temeljnih nalogah seznanimo tudi vse zaposlene. Gospodarski načrt, kot temeljni kompleksni akt, je sestavljen iz petih poglavij in sicer: I. Uvod II. Smernice poslovne politike DO za leto 1988 III. Planske tabele IV. Program dela posameznih sektorjev za uresničevanje gospodarskega načrta v letu 1988 V. Sklep DS o obravnavi in sprejemu V prvih dveh poglavjih so podane širše družbene usmeritve, ki so ugotovljene in opredeljene v resolucij-skih dokumentih tako občine kot tudi republike in naša osnovna naravnanost v poslovni politiki, ki izhaja iz predhodnih spoznanj in spoznanj ter predpostavk za leto pred nami. Tretje in četrto poglavje je vsebinske in konkretne narave, kjer najprej skozi planske tabele opredelimo obseg oziroma velikost naših zadolžitev za proizvodnjo in prodajo glede na posamezna področja in po mesecih, opredelitev proizvodnih kapacitet in izkoriščenost, potrebno število in strukturo delavcev ter izobraževanje, potrebne su- rovine in embalažo ter energijo, stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, manjše (NIL) in večje investicije (elaborati) ter splošne stroške, vključujoč tudi OD, skupno porabo in reševanje stanovanjskih problemov in drugo ter na koncu bilanco uspeha oziroma primerni poslovni rezultat. V naslednjih tabelah so prikazani najpomembnejši podatki oziroma zadolžitve za leto 1988. Tabela IV. Realizac. Plan Index 1987 1988 2: 1 1 2 3 PRODAJA vt Skupaj 32.729 34.377 105 Domači trg 25.629 27.073 106 - smole 6.392 7.220 113 - premazi 19.237 19.853 103 Izvoz 7.100 7.304 103 - konvertibila 4.590 5.004 109 - smole 2.794 . 3.214 115 - premazi 488 490 100 - »K« 1.308 1.300 99 - kliring 2.520 2.300 92 - smole - - - - premazi 2.520 2.300 92 ŠTEVILO ZAPOSLENIH redno zaposleni 673 675 100,3 pripravniki 15 6 40 Tabela V. NABAVA v t Skupaj 34.733 34.488 99 Domači trg 19.474 20.905 107 Uvoz 15.259- 13.583 89 - konvertibila - 9.583 - - kliring - 4.000 - Embalaža v m3 22.368 23.500 105 (v planu nabave surovin ni zajeta potrebna količina vode). (Nadaljevanje na 5. strani) Srečanja Bili smo na smučarskem tečaju, ki ga je naše podjetje organiziralo že 12. zapored v planinski koči na Voglu. Nekateri smo bili prvič, nekateri drugič ali večkrat, le nepogrešljiva Jože in Dane sta bila na vseh. Vodja tečaja, tihi in potrpežljivi Jože, je tako naučil smučarskih veščin večino colorjevih smučarjev. Pri tem so mu vsa leta pomagali zdaj eni, zdaj drugi, le on je vztrajal in tako povečal našo smučarsko druščino. Mislim, da nas je mnogo, ki smo mu hvaležni za njegove nasvete in učenje pri vodenju smuči. Tudi naš Dane je nepogrešljiv za vse udeležence tečajev, saj dobro ve, kaj tekne izmučenemu in lačnemu tečajniku, ko se vrne v kočo. Zanj ni problem skuhati za vse enako dobro in okusno. Že kar razvajal nas je s pestro in odlično pripravljeno hrano. Prav gotovo bi smučarski tečaji zamrli, če v teh letih ne bi imeli tudi požrtvovalni organizatorici Anico in Marjeto. Zaslužita priznanje za svoje delo, saj je njuna dolgoletna vztrajnost prerasla v tradicijo, smučanje v množičnost in marsikateri osvojeni pokal in medalja na raznih tekmovanjih je tudi njun uspeh. V današnjih časih je v zavesti posameznika vse več napetosti, negotovosti, nemira, naveličanosti, nestrpnosti, tesnobe, strahu in enoličnosti V nadaljevanju planskih tabel pa so podane naloge po posameznih sektorjih oziroma službah, ki so pogoj za realizacijo tako opredeljenih ciljev. Pri predstavitvi plana je potrebno poudariti to, da so količinske opredelitve smiselne in realne, da pa se bodo vrednostni podatki lahko tudi bistveno menjali in zaradi tega tudi mesečno prilagajali, kajti ti pogoji niso bili v celoti znani niti za prvo polletje, še mnogo manj pa za drugo polletje. delovnega dne. Človek živi že skoraj brez stika z naravo, brez varnega zavetja, resnice, spominov, doživetij, prijatelja, miru, brez odgovora kdo, kje, kaj je in kako preživeti. Vse preveč se pehamo za posvetnimi dobrinami in človek je postal svoj lastni ujetnik in sam svoj suženj. S takim načinom življenja si bo zapravil v tisočletjih nakopičene življenjske izkušnje. Civilizacija in tehnika sta mu krepko načela dušo in telo. Šele, ko bo človek znova zmožen dojeti lepoto narave, bo zopet ozdravel. Vsak mora imeti sebe rad, znati mora živeti tudi drugačen vsakdanjik. Tisti, ki so se odločlili za smučarski tečaj, so imeli možnost teden dni doživljati samega sebe v naravi in med ljudmi, daleč od vsakdanjih skrbi in problemov. Ta teden smo preživeli bolj odprto drug z drugim, naravno, veselo in optimistično. Tečaj je bil naporen, saj so bile ves dan vse mišice v gibanju, utrujenost je iz ure v uro naraščala, nam poglabljala dihanje in čistila zaprašena pljuča. Vsak dan smo pridobivali spretnosti pri smučanju, kar nas je opogumljalo in sproščalo. Vsak je doživljal s trudom pridobljene veščine, ki jih je korak za korakom počasi obvladoval. Pri tem se je boril s samim seboj, doživljal potrditev obvladovanja samega sebe ter spoznaval lepote harmonije telesnega gibanja. Po napornem učenju na snegu smo se zvečer zbrali v dnevni sobi, kjer je prijetno utrujenost zamenjalo veselo razpoloženje. Za smeh in dobro voljo Želel bi opozoriti vse, da plan ni namenjen samemu sebi, oziroma zato, ker je zakonsko predpisan, ampak predvsem temu, da skozi delo ugotavljamo realizacijo postavljenih ciljev in odstopanja od tega in da na osnovi tega lahko takoj ukrepamo, kajti če uresničimo plan, bomo poslovno uspešni, drugače pa lahko tudi nekontrolirano zaidemo v težave. Alojz Izlakar je poskrbel duhoviti Lojze. Lep Marinkin glas in njeno doživeto petje, pa je bilo dopolnitev prijetnega razpoloženja. Ko se je večer prevesil pozno v noč in se je koča umirila, sem se večkrat zazrla skozi okno, dolgo strmela v nebo, da sem začutila kako spokojno diha molčeča vase pogreznjena noč. Dnevi so hitro minevali in ostali so lepi spomini in želje, da se zopet srečamo in nadaljujemo začeto pot. M. K. Občinsko prvenstvo v veleslalomu Po tradiciji, ki je ni preprečila niti letošnja muhasta zima, je bilo prvo nedeljo v marcu na standardnih progah Podlesa v Kranjski gori občinsko prvenstvo v veleslalomu. Udeležilo se ga je 25 moških in 14 ženskih ekip, ki so se pomerile v štirih in treh starostnih kategorijah. Za najdragocenejšo lovoriko velja vseekipna zmaga, čeprav tudi dobra uvrstitev v posameznih ekipah visoko kotira. Naša ekipa se je na pot odpravila z dvema ekspresnima kombijema v sneženo, deževno jutro, ki ni prida o-betalo. Sneženje je bilo proti Kranjski gori vse močnejše, vendar smo za sivo kopreno že slutili sončni izziv. Že pred startom so se megle razpodile in rodil se je čudovit dan. Med najboljšimi se je našlo prostora tudi za colorjeve ase. Domin je presenetil najprej sebe, nato še ostale z drugim mestom, Milena je med mlajšimi pionirkami že abonirana na visoke uvrstitve, dekleta so ekipno osvojila pokal za tretje mesto, fantje pa so se morali zadovoljiti s četrtim. Tudi vseekipno nas je le nekaj točk ločilo od tretjega mesta. Dan, ki je postajal vse lepši, je izzvenel v vsesplošnem kepanju naše ekipe širom cest Kranjske gore. Hladnega blagoslova so bili deležni tudi mimoidoči oziroma strežno osebje. ef COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD Grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. (Nadaljevanje s 4. strani) Tabela VI. BILANCA USPEHA v mio din Realizac. Plan Index 1987 1988 2:1 Celotni prihodek 43.569 103.773 238 Porabljena sredstva 37.437 85.667 229 Dohodek 6.132 18.105 295 Čisti dohodek 4.180 11.886 297 -OD 3.584 9.640 269 -SSP 182 539 296 -PS 12 496 4.133 -RS 244 724 296 - za druge potrebe 158 487 308 Prijave za letovanje v počitniških enotah Colorja Odbor za družbeni standard je sprejel sklep o objavi letovanja za delavce DO »Color« v počitniških domovih v Crikvenici, Pelegrinu, na Cresu, v kontejnerjih v Čateških toplicah in prikolicah, ki bodo nameščene v avtokampih: - Straško v No valji na otoku Pagu (8 prikolic), - Terme v Čatežu (1 prikolica), - Lanterna in Sirena v Istri (skupno 8 prikolic), - na otoku Krku, predvidoma FKK kamp Bunca Luka (1 prikolica) in - na otoku Krku, predvidoma kamp v bližini Baške (1 prikolica). Glede na število prijav za posamezni avtokamp v Istri bomo razdelili število prikolic v Lanterno in Sireno. Za avtokampa na otoku Krku še nimamo konkretne pogodbe, zato bo morda prišlo do kakšne spremembe, o kateri bodo prijavljeni pravočasno obveščeni. Izmene za letovanje na Pagu in Cresu bodo v terminih od 3. do 13., od 13. do 23. in od 23. do 3. v naslednjem mesecu, v vseh ostalih počitniških enotah pa od 1. do 11., od 11. do 21. in od 21. do 1. v naslednjem mesecu. Zaradi lažjega razporejanja navedite vsaj dva možna termina letovanja, če pa lahko letujete samo v določenem terminu zaradi daljšega kolektivnega dopusta zakonca ali drugih obveznosti, pa dostavite ustrezno potrdilo obenem s prijavo za letovanje. Obvezno se dogovorite s sodelavci, s katerimi ne morete letovati v istem terminu zaradi nemotenega poteka dela v tovarni. Navedite točne podatke, sicer prijave odbor za družbeni standard ne bo upošteval. PRIJAVE POŠLJITE DO VKLJUČNO 15. APRILA 1988 v kad-rovsko-splošni sektor Marjeti Štrukelj. EVIDENTIČARKE POZOR! Odgovorne ste za obveščenost delavcev, ki so v času objave odsotni (dopust, porodniški, bolniški izostanki). Glede na izkušnje iz preteklih let svetujem, da tudi prisotne delavce opozorite na prijave, s tem se bomo izognili marsikateri neprijetnosti. Po prvomajskih praznikih bo predvidoma izdelan razpored letovanj, v proste kapacitete pa se boste lahko prijavili v kadrovsko-splošnem sektorju (int. tel. 221). Tudi ostale spremembe oziroma proste termine letovanj bomo sproti objavljali na oglasnih deskah na vseh treh lokacijah tovarne. Bodite pozorni! Obenem z razporedom letovanja boste prejeli tudi obvestilo, kdaj morate priti v kadrovsko-splošni sektor po obračun prispevkov za letovanje. Plačilo bo možno v treh obrokih ali v enkratnem znesku v blagajni. Plačevanje v treh mesečnih obrokih z odtegljaji od osebnega dohodka je možno le v primeru, da letujete najmanj sedem dni. V vseh počitniških enotah, kjer velja obračun nočitev na osebo, letujejo otroci delavcev do sedmega leta starosti brezplačno, otroci od sedmega do 14. leta pa po polovični ceni. Višine turistične takse za posamezni kraj še niso znane. Za letovanje v Pelegrinu in Crikvenici jih bomo obračunali v DO Color, v avtokampih in na Cresu pa jih boste poravnali po zaključenem letovanju v recepciji. Domači gostje so: - zakonec delavca DO Color, - nepreskrbljeni otroci delavca (otroci, ki še niso zaposleni), - pastorki in posvojenci delavca, - Colorjevi upokojenci. Stanovanji, ki smo ju kupili v zalivu Gajac na otoku Pagu, letošnjo sezono še ne bosta opremljeni, Crikvenica pa je prenovljena v štiri samostojne stanovanjske enote. Delavci, ki v lanskem letu niso letovali v Colorjevih počitniških enotah, imajo prednost pri razporeditvi. Če ste zaposleni v sintezi, označite to na prijavi (zaradi kolektivnega dopusta). M. Š. PRIJAVNICA Podpisani. ali v. se prijavljam za letovanje __________________ ,v času ., oziroma od. Člani družine, ki bodo letovali z menoj: (navedite starost otrok) Ime in priimek Starost V terminu zaradi nemotenega poteka dela ne morem letovati z naslednjimi sodelavci: V letu 1987 SEM - NISEM letoval v Colorjevih počitniških enotah, (ustrezno obkrožite) Če ste letovali, navedite: V katerem kraju? . v času od Datum Opombe: Podpis Nevarne snovi Naše umazane delovne obleke se operejo v teh pralnih strojih aero .'Ž2. Ker je bilo v sestavkih s tem naslovom obdelanih večji del nevarnih snovi, ki jih v Colorju uporabljamo, bi na koncu rad spregovoril še nekaj o odpadnih snoveh in drugih odpadnih artiklih, ki nastajajo kot posledica različnih tehnoloških postopkov. Nekatere odpadke je mogoče koristno porabiti, nekaterih pa ne. Ti drugi predstavljajo velik ekološki problem in tudi visoke stroške, če se jih hočemo znebiti. O tej tematiki je napisanih že veliko globokoumnih študij, le malo pa je za nas uporabnih rešitev; vsaj ne pri tej stopnji razvitosti in pri takih finančnih možnostih, kot jih imamo. Najbrž vsi poznamo problematiko reakcijske vode, ki nastaja kot odpadni produkt pri proizvodnji smol. To vodo kopičimo v sami tovarni in sicer v posodah, ki so namenjene za shranjevanje surovin, polizdelkov oz. go-, tovih izdelkov. Hkrati z vsemi silami iščemo ustrezno rešitev. Bo ta rešitev dovolj kmalu, ali bomo dobesedno utonili v reakcijski vodi?! Dinos odvaža odpadne surovine, ki jih lahko naprej proda. To so predvsem odpadki vseh vrst kovin, kovinska embalaža in papir. Ves papir, ki Polnjenje aku baterij elektro viličarjev Prispevki za letovanje v počitniških enotah Colorja v letu 1988 Sezona Pred in Kraj letovanja Gostje din posezona cena za: din Pelegrin, Crikvenica, Cres in Čateške toplice (kontejner) domači tuji 4.000 9.600 2.000 4.800 nočitev na osebo počitniške prikolice domači tuji 8.000 19.200 4.000 9.600 dnevni pavšal za prikolico pri nas nastane kot odpadek, tudi za njih ni uporaben. Zbiramo dve vrsti papirja: - pisarniški papir in časopise v posebnem kontejnerju v Medvodah, - natronske vreče in kartone, ki pa ne smejo biti onesnaženi z obarvanimi pigmenti in ne pomešani z raznimi vrstami plastike. Do tukaj imamo trdne odpadke dokaj zanesljivo rešene, naprej pa ne. - Kam z vrečami, ki so onesnažene z obarvanimi pigmenti, kam z večslojnimi vrečami (plastika - papir)? - Kam s plastičnimi vrečami in plastičnimi posodami (PVC, PE ...)? - Kam z geliranimi smolami in premazi (ostanki od čiščenja, kože, gošče od destilacije topil)? Kam s preostalo mešanico odpadkov, ki nastajajo v vseh obratih in so sestavljeni iz vzorčnih pločevinastih dozic, pogosto z njihovo vsebino vred, lesenih palčk, paloma papirja, tetrapakov, umazanih rokavic in čevljev, krp in še česa - npr. odpadnih organskih topil? Pri tej zadnji skupini odpadkov se bom malo več razgovoril, ker pač vidim dokaj enostavno rešitev, kar pa ne morem trditi za prej naštete skupine odpadkov. To zadnjo najbolj raznoliko mešanico bomo lepo sortirali takole: - pločevinaste dozice (lončki, doze, s katerimi nosimo izdelke v kontrolo, v katerih vzorce razredčujemo ...) bomo po uporabi odcedili v posodi, v kateri zbiramo odpadna topila. Prazno dozo bomo odložili v drugo posebno posodo, leseno palčko za mešanje pa v tretjo posodo, kamor bomo odlagali tudi rabljene paloma brisače, neuporabne krpe, uničene rokavice, čevlje ipd. Ob koncu delovnega časa bomo vse tri posode odstranili iz delovnega prostora na mesto, ki bo zato določeno. V zvezi z odpadnimi vrečami sem pozabil še nekaj; vsakdo, ki »proizvaja« odpadne vreče, jih bo zlagal na kup, vse skupaj pa povezal z vrvico in odpeljal na določeno mesto - v »kapelico«. Za izvajanje tega bodo skrbeli vodje izmen, oz. vodje oddelkov. Janez Štrukelj Literatura: - Alenka Oblak-Lukač: NEVARNE SNOVI - N. Irving Sax: DANGEROUS PRO-PERTIES OF INDUSTRIAL MATERIALS - Rihard Pevec: VNETLJIVE TEKOČINE - Paula Putanov: RASTVARAČI - Institut za dokumentaciju zaštite na radu »Edvard Kardelj« Niš: ENCIKLOPEDIJA ZAŠTITE NA RADU MEDICINE I HICIBMF ČADA Kratke novice »REŽIJCI« V PROIZVODNJI Zaradi velike količine (ca. 100 tisoč doz), ki jih je bilo potrebno preetiketi-rati, smo v proizvodnjo pritegnili tudi določeno število delavcev iz drugih sektorjev. Sicer pa prodaja letos kar lepo teče in se je na domačem trgu celo povečala. Še vedno pa imamo težave pri oskrbi s surovinami in embalažo. TEDEN KEMIJE V mesecu februarju in začetku marca je SOZD »Kemija« v sodelovanju S Srednjo naravoslovno šolo Ljubljana, pripravila »teden kemije«, kjer naj bi predvsem mladim ljudem prikazali naše delo in načrte. Tako naj bi tudi na tak način predstavili članice SOZD, predvsem pa animirali učence in študente za sodelovanje. V »tednu kemije« je sodeloval tudi »Color«. V četrtek, 3. marca, smo omogočili strokovno eksurzijo v naši DO, v petek, 4. marca, pa je imel tov. Franc Petek predavanje na temo: »Poliestrske smole, kemizem proizvodnje, aplikacije in prestavitev DO »Color«. »COLOR« V ŠOLAH ... S ciljem predstaviti naš proizvodni program, predvsem pa kemijo na sploh, organiziramo letošnje leto v 8. razredih medvoških osnovnih šolah kemijske krožke. Učenci bodo obravnavali naslednji dve temi: Prva tema obravnava proizvodnjo veziva. Vključuje kemične reakcije kondenzacije in polimerizacije, omogoča pa vpogled v kemizem pridobivanja veziv tudi iz ostalih skupin. V tem sklopu smo učencem posredovali ustrezno terminologijo, ki se uporablja v naši panogi ter prikazali metode dela, tako v laboratoriju kot v proizvodnji. Druga tema obravnava proces izdelave premaznega sredstva. Glavna pozornost je usmerjena proučevanju lastnosti, postopkom proizvodnje, spoznavanjem laboratorijskih in proizvodnih naprav, kot tudi praktičnem delu. Učenci bodo najprej obdelali teoretične osnove obeh področij, nato pa pod vodstvom mentorjev izvajali praktična dela v laboratorijih. Vzporedno jim bomo posredovali praktične dosežke z rezultati in eksponati naših sodelavcev. Mnenja smo, da bomo na ta način omogočili učencem vpogled v delo kemika v razvojnem in proizvodnem področju, hkrati pa jim približali panogo ter zainteresiranim nadaljnje izobraževanje v kemični stroki. IK Seminar v Rosenheimu Organizator 15. lak seminarja v Rosenheimu je Inštitut za lesno gospodarstvo in umetne snovi v sodelovanju z uredništvom revije Industrie -lackierbetrieb. Osnovna tema seminarja je bila prihodnost površinske zaščite v pohištveni industriji. Tematika je bila zastavljena široko, sodelovali so predstavniki proizvajalcev surovin in premazov, nanašalnih in sušilnih naprav ter higiensko-varnostno-ekološke re-gulative tega področja. Proizvajalce surovin je zastopal Ba-yer (dr. Kremer), ki je predstavil veziva in utrjevanje pigmentiranih UV sistemov na PE osnovi in dr. Zumach, ki je predaval o poliuretanskih premazih z visoko vsebnostjo suhe snovi (kombinacije poliketiminov z izocia-nati). Firma Hesse je predstavila UV in vodne lake kot ugodnejšo alternativo dosedanjim sistemom (NC, KT), torej sisteme, ki ustrezajo novi regulativi (TA, Luft). Ob vodnih lakih, ki se zaradi določenih problemov počasi in težko uveljavljajo v površinski zaščiti, je bila diskusija živa in nič kaj germansko umirjena. Proizvajalec brizgalnih aplikativnih naprav, Kopperschmidt, je predstavil novost - kombinacijo airmix sistema: toplo brizganje kombinirano z vročim zrakom ter naprave za nanašanje dvo-komponentnih PUR oziroma PE sistemov. Novemu trendu v pohištveni industriji se je pridružil tudi Eisemann, ki proizvaja lakirne linije. Med novostmi je predstavil napravo za kata-litični sežig topil v odpadnem zraku, kar omogoča obratovanje lakirnic, ki uporabljajo stare sisteme površinske zaščite. Dokajšen izziv konvencionalnim nemškim proizvajalcem pomeni v zadnjem času italijanski stil proizvodnje in finiširanje pohištva. Predstavnik IST Metz naprav za utrjevanje premazov z UV tehnologijo je nakazal možnost tridimenzionalnega utrjevanja kosovnega pohištva, ki ga v specialni italijanski proizvodnji že s pridom koristijo. Dokaj zamotano zakonodajo je predstavil predsednik urada pokrajine Nord-Rhein-Westfalen in ob tem odkril dokajšen vakuum, ki zeva med dejanskim stanjem in dosedaj sprejeto regulativno. V diskusiji so sodelujoči razreševali konkretne probleme od prehoda s klasične obdelave na dovoljeno oz. dopustno po novih predpisih, čiščenja odpadnih voda lakirnic, kjer uporabljajo vodne sisteme do izbira sistema površinske zaščite za posamezne vrste pohištva oziroma ekonomsko in ekološko najustreznejše tehnologije nanašanja ter sušenja. Seminar je bil vsestransko koristen, saj je le z udeležbo na podobnih prireditvah moč obdržati vsaj delno povezavo s trendi in napredkom v svetu. Udeležilo se ga je ca. 140 oseb, pretežno z germanskega področja, sodelovalo nas je tudi 6 Slovencev: S OP, Novo-les, Helios, Color. ef Vakuumski planelnik loii Jt. A - tJ/tPfirtL / - K-UAk. !