Požtnina plačana v gotovini Leto XVIII.
] Uredništvo in uprava se na- : : ha j a ta v Kranju štev. 173. j
Telefon štev. 73.
|  Naročnina polletno 20 Din, 5 četrtletno 10 Din
!   izhaja vsako soboto \
KRANJ. 14. aprila 1934
Tednik za gospodarstvo, socialno
Posamezna Številka 1 Din-Štev. H
I Doptoe sprejema wednittvo j do torto rreder. lokopiei m j ne Tcaf ajp — Mefcrenlrir— pUuafi se ne sprejemale.
j Za odgovor prfloiite nankt J
:   Govorilne ure uredništva j ob ponedeljkih od 30. do 11. ure dopoldne.
politiko in prosveto
Političen pregled
nemci romalo!
onarji o sklenitvi trgovinske pogodbe med našo državo in Nem-
Te dni se je mudil v Dubrovniku šef nemške hitlerjevske mla dine — Ernest Rohm. Baje se je razgovarjal z našimi javnimi funkci -
Čijo.
Samo da bo mir I
Neka tuja agencija poroča, da Italija zalaga Avstrijo z orožjem ter pošilja tudi italijanske oficirje, da
poučujejo avstrijsko vojsko o njega uporabi. Pač dokaz italijanske mirovne politike!
Vedno pri koritu 1
Znani socialdemokratski prvak — bivši pruski minister Severing je padel Hitlerju k nogam — sledeč »klicu srca", kot sam izjavlja.
S takimi vetrnjaki pač Hitler nič ne pridobi — socialdemokrati pa nič ne izgube. Dandanes je pač na svetu vse polno takih Severingov!
f Dr. Janko Brejc
„ Blagor Človeku, kateri pretrpi skušnjavo", beremo pri sv. Jakobu. Potem pač blagor možu, katerega spominu hočemo posvetiti teh nekaj vrstic, da se mu po navadi sveta hvaležno oddolžimo ob njegovi nenadni smrti.
Vedeli smo, da je bolan, vedeli smo, da trpi, a da mu bodo tako nagloma potekli dnevi življenja, nismo pričakovali: 6. aprila je v starosti 65 let nagloma izdihnil svojo dušo v Zagrebu, kamor se je bil podal na zdravljenje, v Ljubljano so potem pripeljali njegovo truplo ter ga v nedeljo, 8. aprila, pokopali ob ogromni udeležbi naroda in globoki, odkritosrčni žalosti.
Rajni je bil vseskozi Gorenjec, rojen v občini Kovor pri Tržiču, in nikdar ni zatajil ne vede ne nevede svojega pristno gorenjskega značaja: pogumen in neustrašen ter nad vse resnicoljuben in pravičen. To dvoje je bilo bistvo njegovega značaja, to dvoje njegov ponos, to dvoje pa tudi vir premnogih bridkosti in težav njegovemu dobremu srcu, ki je bilo nepopisno boljše in plemenitejše nego njegova zunanjost!
Tu pa tam so govorili manj pri-znalno o njegovi nadarjenosti in njegovih zmožnostih. Ne bomo načenjali tega
vprašanja, ker nam je veliko bolj im-ponirala njegova poštenost ter se ta voditelju naroda tudi mnogo bdj poda kakor darovitost, ki brez pravicoljubno-sti bolj škodi in bolj pohujšuje kakor koristi. In uprav radi te neskaljene poštenosti je premnogo trpel v svojem srcu, ko je moral gledati v javnem življenju toliko nepoštenja, zavratnosti in nasilnosti, pa ni mogel pomagati do zmage resnici in do veljave pravici kakor bi hotel. Strašno ga je bolela krivica, kjerkoli jo je videl, zlasti krivica, storjena slovenskemu narodu.
In zato se je prostovoljno vdinjal najbolj teptanemu delu Slovencev: z vsem ognjem, z vso zgovornostjo, z vso zmožnostjo za organiziranje pa tudi — poudarjam — z vso nesebičnostjo se je zavzel in zavzemal dolgo dobo let za slovenske Korošce! Veliko število Korošcev, ki so prihiteli k njegovemu pogrebu, in splošna žalost med doma ostalimi je priča, kako so ga ti ljudlje umeli, kako so mu bili poslušni in hvaležni! Ne trdim preveč: Koroška je bila njegova največja ljubezen, Koroška tudi njegova največja rana! To je bila tragika njegovega življenja: vse to ogromno, duhovito, vztrajno, nesebično delo je bilo — zaman. In sam je moral gledati žalostne dogodke in gledati pokopano delo svojega srca in svoje železne volje.
To in še marsikaj drugega, neza-služenega, ga je potisnilo s političnega bojišča, a tudi sedaj je moral trpeti: strašne udarce, bridka razočaranja, velike nesreče.
Ker pa je bil vseskoz globoko veren mož brez vsake bahatosti, je nosil tudi te preskušnje mirno, možato, Jobu podobno. — In zato sem napisal na čelo sestavka besede apostola, v trdnem prepričanju, da je našel v Bogu vse-pravičnem plačilo za svojo možato pra-vicoljubnost. Bilo tako!
človek, ki ne ljubi domovine, ne more ljubili nikogar drugega!
Francoski zunanji minister Bart-hou je obiskal te dni Varšavo, ker se boji, da bi se Poljska ne izneverila Franciji. Poljska je namreč sklenila   sporazum  z Nemčijo. V
s h I"
francoskem interesu bi bilo vsekakor tudi to, da obišče Barthou tudi Belgrad, kjer se v zadnjem času opaža težnja po ojačitvi prijateljstva z Nemčijo.
Čeprav je zvezni kancler Doll-fuss zelo popularen, izgublja svoje šanse pri ljudstvu zato, ker uvaja Heimwehr najstrožjo diktaturo. —
V Host rili ore
Kancler je proti tej organizaciji brez moči, ker ga je baš ona rešila socialno demokratskega puča.
Ti pa znalo držati b&sedol
Nemčija je takorekoč že sredi kulturnega boja — boja med cerkvijo in državo. To so povzročili takozvani izrodki tretjega »rajcha" — Gôring, Gôbels in Wagner, do-čim Hitler osebno ni nasprotnik katoliške cerkve. Ako bi se Hitlerju posrečilo odpraviti te temne elemente, ki zastrupljajo že itak strupeno ozračje, bi pridobil brez dvoma na svojem ugledu — doma in
v inozemstvu.--V Nemčiji so
v zadnjem času pozaprli več katoliških duhovnikov, ker se niso pohvalno izrazili o režimu. Večinoma so žrtev denucijanstva, ki v Nemčiji zelo dobro cvete. Denun-cijanstvo je pač plod 20 stoletne civilizacije in evropske lažikulture. Posebno važno pa je dejstvo, da se pri tem najbolj udejstvuje pol-inteligenca.
So pa seveda tudi častne izjeme, ki ravno zato, ker ne sledijo takim izrodkom, zaslužijo vso čast in priznanje.
Nemški „Ftihrera se boji kulturnega boja, ker je trdno prepričan, da je on tisti, ki bo potegnil krajši konec pri tem bofu. Kot je znano, obstoja med sv. stolico in Nemčijo konkordat, katerega se pa nemška vlada ne drži in nastopa naravnost proti določilom konkor-data — posebno v pogledu kat. mladinskih organizacij. Nemški Škofje neustrašeno in javno nastopajo proti kljukastemu križu — posebno se odlikuje v tem boju monakovski nadškof — kardinal Faulchaber, ki je tozadevno osebno protestiral pri bavarskem držav, ministru Wagner-ju. So pač značajni možje.
Sv. birma
(Konec.)
Kje se pa delovanje Sv. Duha danes še pozna? Prvo stoletje po Kristusu nam jasno priča o izvanrednih darovih Sv. Duha in o sijajnih učinkih delovanja božjega v cerkvi ... a danes? Čemu še sv. birma? govore maloverni.
Tudi danes Sv. Duh Cerkve ni zapustil; tudi še danes so vidni učinki darov Sv. Duha, samo pogledati jih je treba. Kdo vodi celo armado misijonarjev, misijonskih bratov in sester in sicer takih, ki bi doma lahko s svojimi naravnimi zmožnostmi napredovali in se skazali, kolikor bi hoteli, v tuje in zapuščene misijonske pokrajine med zanemarjena ljudstva, kjer jih ne čaka drugega kot muke in trpljenje? Kdo drugi jih vodi in podpira kot Duh modrosti, vednosti in moči, ki jim je bil dan pri sv. birmi. Pa če pustimo vse drugo   in   pogledamo   samo zgodovi-
no Cerkve zadnjih par let v Rusiji in Mehiki. Kdo daje vztrajnost in moč stoterim junakom Kristusovim, ki ginejo radi svojega verskega prepričanja po ječah in padajo na moriščih? Duh moči. pobožnosti in strahu božjega je, ki jih utrjuje v sveti veri, da morejo vztrajati do konca in umirati s klicem: „Živel, Kristus — kralj !* Ali pa se ozrimo nekoliko okrog sebe po naši deželi in pomislimo tole: Veliko je v današnjem svetu verske mlačnosti in brezverstva, še več nemorale in zasmehovanja vsega, kar je vzvišeno in sveto. Koliko norčevanja, lahkomiselnosti in slabega zgleda je pri tako resni stvari kot je zakonska vez in krščansko družinsko življenje. Kje dobivajo moč krščanski možje in žene, da morejo kljub temu pohujšanju in kljub svoji k slabemu nagnjeni naravi obdržati v svojih družinah na višku krščanskega duha. Pa žene-matere, ki so dostikrat tihe mučenice, odkod njihova moč? Duh modrosti in moči jih
utrjuje. Kako vzdrže v tem okuženem ozračju, pri vsem pohujšanju in ob tolikih slabih zgledih poštena dekleta, da prineso pred poročni oltar venec devi-štva čist in neomadeževan? Milost Sv. Duha jih je pri sv. birmi potrdila in jih od dne do dne utrjuje v čednost-nem življenju. Poglejte krepostne fante, katerim se na obrazih bere otroštvo božje in življenje iz milosti in po milosti. Kdor tu ne vidi delovanja Sv. Du-ka, je slep za vse, kar je sveto in božje. Še pri otrocih bi človek rekel, da rasto v dobrem edino pod vplivom milosti, ker dom tu pa tam večkrat podira.
Če vse to premislimo, moramo pač reči, da Sv. Duh še danes vodi Cerkev in utrjuje njene člane v sv. veri in sicer v ravno tako obilni meri kot nekdaj. Milosti, ki jih verniki prejemajo pri sv. birmi, podpirajo vsakogar, kdor hoče le nekoliko sodelovati.
Pa vendar?---kako to, da
se pri tolikih to delovanje  milosti nič
ne pozna, četudi so bili pri sv. birmi, kako vendar to? — — — Poznate zgodbo o vojaku, ki je vrgel puško v koruzo in odšel s prekriža ni m i rokami k sovražniku? Če jo poznate, poznate tudi zgodbo o nesrečnih ljudeh, ki milost zametujejo in hite v pogubo. Žalostna zgodba---prosimo, da se
ne bi nikdar uresničila.
Katoliška akcija nas kliče k delu. Sv. birma nas je za to delo usposobila. Neizbrisno znamenje sv. birme nam za-sigurava pomoč božje milosti. Stopimo torej v prve vrste armade Kristusove.
Obrnimo se ob priliki letošnjega birmovanja k Sv. Duhu z gorečo molitvijo, da poživi v nas vseh milost, ki smo jo prejeli pri sv. birmi in nam da moči vztrajati do konca v krepostnem življenju. V prvi vrsti ga pa prosimo, da posveti in prenovi srca naših otrok, ki bodo letos prejeli sv. birmo, da bo zrastel iz njih pod vplivom delovanja Sv. Duha nov rod, boljši od sedanjega, ki bo prekvašen z duhom Kristusovim.
TEDENSKE NOVICE
jmm
Vscra društvom,
Id v našem listu objavljajo svoje nastope in javne prireditve:
Uredništvo lista prosi vse poročevalce in prireditelje, da se v objavah izogibajo vsaki besedi o vstopnini, vabljenju — tudi običajnim izrazom ,Vabljeni" ali »Vljudno vabi obbor" i. t. — ker davčna oblast smatra vsako tako objavo za reklamo in mora uprava lista od nje plačati davek kakor za in-serat. V bodoče bo uredništvo črtalo vsak izraz, ki bi objavi mogel dati značaj reklame.
KRANJ
Oddaja del za novo kopališče.
Znano je, da so se nekateri meščani pritožili proti sklepu Mestne občine v Kranju, da je oddala napravo načrtov za kopališče brez vsakega razpisa Ivanu Zupanu, arhitektu iz Ljubljane. Sre-sko načelstvo v Kranju pa je s svojim odi. od 11. aprila t. 1. št. 4251-1 to pritožbo zavrnilo s temi razlogi: »Pritožba proti nakupu sveta je že pravomočno rešena. Da je občina kupnino zvišala na 140.000 Din, je bilo potrebno, ker je dr. Suhadolnik prvotno stavil prenizko ponudbo, kar je v Kranju javno znano. Preostaja drugi del Vaše pritožbe, češ da občina ni oddala naprave načrtov dražbenim potom. To je res, vendar pa občina ni nič oškodovana, ker prejme arhitekt Zupan za načrte in proračun le znesek 31.500 Din, dočim zahteva v svoji ponudbi ing. Goljevšček Milovan 7-50% od preračunane vsote 700.000 Din, ing. Trebše Josip pa 5.75 °/8. Da so po Zupanu izdelani načrti primerni in od njega zahtevani honorar nizek, kaže tudi izjava univ. profesorja ing. Hrovata Alojzija.
Koga občina pri celem projektu iz-prašuje za svet, je docela njena stvar in more kake tozadevne sklepe tudi opustiti.
Kar se tiče trditve, da bo kopališče stalo več kakor 700.000 Din, je to možno in doceja verjetno. Logično sledi, da bo za kolikor bo stalo vec, morala občina skleniti dodatno posojilo; vendar pa so načrti taki, da se bo dala postaviti tudi že z gorenjo vsoto uporabna kopaltščna naprava."
Bsfa obiskuj«, V petek, g, t, m. je obiskal tukajšnjo podružnico np&rat t Tomaža Bsfe J»n Bat'«, predsednik vseh Rafinih podjetij, v spremstvu T. Maksimovlča, ravnatelja Kalinih tovn-ren v Borovem. Oba sta bila z delovanjem In uspehi podružnice v Kranju zelo zadovoljna. Izjavila sta, da se bo osrednje podjetje za Jugoslavijo v Borovem še tekom letošnjega leta povečalo na še enkraten obseg, število podružnic pa se bo povečalo od 300 na 1000, da bo vsaka večja fara že imela svojo podružnico, kakor je to na Češkem že zdavnaj izvedeno. Tudi podružnica v Kranju se bo povečala v podružnico tipa 6 (kakor jih imajo mesta Celje, Karlovac, Sušak), dosedaj je bila to podružnica tip 7. — Osrednje podjetje v Borovem pri Vukovaru pa so prejšnji teden obiskali pravoslavni svečeniki ar-hijerejskega vukovarskega namestništ-va in grofje iz Vukovara in okolice, princ Lobkowicz s soprogo, grofje Ku-hen Belasi s soprogami, baron Adamovih s soprogo in grof Nostič iz Nuštra.
Posojilo za kopališče. V zadnji številki našega lista smo poročali, da bo Pokojninski zavod natančnejše pogoje za svoje posojilo pozneje sporočil. Kakor smo na merodajnem mestu zvedeli, je Pokojninski zavod sedaj Mestni občini kranjski te pogoje že naznanil. Poleg obrestne mere 9 do 12% letno zahteva, da se obresti plačajo že od 1. januarja t. 1. v naprej, nadalje zahteva zlato klavzulo in še nekaj drugih precej strogih pogojev, od katerih je tudi zahteva, da se ima posojilo v 13 letih amortizirati, precej težka.
Strelska družina. Slabo vreme je onemogočilo prettklo nedeljo tukajšnji strelski družini malokalibersko strelsko tekmo. V slučaju lepega vremena se bo ta vršila sedaj prihodnjo nedeljo dne 15. t. m., ako pa bi bilo tudi ta dan vreme neugodno, se bo vršila tekma pozneje obenem z otvoritvijo strelišča v Struže-vem. Tekma se vrši na vrtu Narodnega doma in se prične ob 9. uri zjutraj ter traja do 5. ure popoldan.
CERKLJE
Dobra domača hrana
(sprejemajo se abonenti)
pri „PETERCKU"
i?i V pedel|o tty Pri n8§
SV- bipmft, Vsi jo z veseljem pričakujejo, pflsebno bjrmancj. Starši so pa nekq|jko v skrbeh,? Botra je treba dobiti in za obleko so skrbi v teh težavnih pasih, ^rav je, da je Katoliška akcija najrevnejšim birmancem in bir-mankam — 70 po številu — pomagala napraviti obleke — Vsa župnija se z navdušenjem pripravlja, da čim lepše sprejme svojega nadpastirja, posebno možje in fantje= Sprejem bo v soboto ob pol 4 popoldne. Med škofovo mašo bo ljudsko petje, ki bo s tem dobilo še več razmaha. Seveda je treba, da pojemo vsi, tudi moški, in pesmarico je treba imeti s seboj, pa mnogo dobre volje.
Ogenj. »Za praznike bo pa spet gorelo*, se pomenkujejo zaskrbljeni prebivalci vasi Grada in Dvorij pred vsakimi prazniki. Zadnja leta se namreč prav v teh vaseh pojavljajo v tajno zaviti požari, posebno za velikonočne in binkoštne praznike. Celo neka skrivnostna pisma so baje že vnaprej napovedovala rdečega petelina. In prav na velikonočni ponedeljek okrog pol 10 zvečer je izbruhnil požar v Dvorjah 2 pri posestniku Francetu Korošcu, po domače Harižu. Ogenj je uničil vsa gospodarska poslopja in se dotaknil tudi hiše. Da se ni ogenj bolj omejil, nosijo po prepričanju ljudstva odgovornost oni, ki po razrešenju starega odbora nače-lujejo gasilski četi v Cerkljah. Ti so namreč šele tedaj ugotovili, da motorna brizgalna ne deluje; uporabiti so morali ročno po veliki zamudi. Pa tudi tu so bili osamljeni. Niti samim niti orožništvu ni bilo mogoče dobiti ljudi v pomoč. Mučni so bili prizori, ko se je vnel ob svitu požara prepir med novimi in starimi gasilci in ljudstvom. Pa še ni morda komu jasno, da ni pastirja brez črede. Ali mora tudi pri ljudskih nesrečah odločati opredeljenost? To je smešno in žalostno. Ljudstvo pa trpi.
• Smlednik v
Veliko zborovanje borcev se bo
vršilo v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popoldne pri Sv. Valburgi pri Smledniku na dvorišču gostilne »pri Jošku". V slučaju slabega vremena odpade na eno poznejših nedelj, na katero, objavimo pravočasno. — Govorili bodo trije govorniki, dva prideta iz Ljubljane, eden iz Kranja. Za prireditev se zanima tudi
širša okolica od Šenčurja do Vodic in Sk^ručne, pa od Medvod do Stražišča, zato, je pričakovati velike udeležbe. Potreba, po organizaciji kot je Boj je pri nas kaj velika, ker tudi pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti. Namen organizacije pa je skupen odpor vseh poštenih ljudi proti gnilobi, ki se je strahovito razširila v našem javnem življenju, Sodelovati morajo pri tem prav vsi, ne glede na to ali ono politično pripadnost. Sicer pa pridite na shod in tam boste slišali, kaj je vaša naloga, slišali boste odkrito besedo, kot jo že dolgo niste.
PREDDVOR
Na Zgornji Beli je umrl občinski ubožec Janez Kaštrun p. d. Jernejov. Zvečer je šel vesel spat, zjutraj je bil mrtev, nepreviden. Kakršno življenje, taka smrt. Istotam je u;nrl pri Josipu VVeiseisnu zaposleni Žagar, Anton Tičar. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Naj v miru počiva!
moSnjE
Sadjarska in vrtnarska podružnica na Brezjah priredi 4 dnevni praktičen in teoretičen tečaj, pričenši v nedeljo 15. t. m. Vodil ga bo banovinski ekonom g. Fiere iz Ljubljane.
Prosvetno društvo je vprizorilo na cvetno nedeljo v društveni dvorani igro »Na dan sodbe". Udeležba je bila prav razveseljiva. V pripravi pa je lepa drama .Rožmarin", ki se vprizori 22. t. m. ob 3 uri popoldne.
Shod je imel na velikonočni ponedeljek v tukajšnji šoli bivši minister g, Mohorič iz Ljubljane. Vsebina njegovega govora je bila* nacijonalnega značaja.
tf elesouo
Vodovod. Pretečeno leto si je zgradila vas Praprotna Polica lasten vodovod, v dolžini poldrugega km. Napeljali so ga iz vasi Trata. Pri zajetju so si postavili cele male katakombe in na nje vzidali spominsko ploščo, ki je menda stala 700 Din. — Pred kratkim časom pa je prišel neki pridiprav in je ploščo tako razdelil, da lahko dobi sleherna hiša v Polici po en del.
ZANIMIVOSTI
Kje Je denar?
V švicarskih bankah je shranjenih za okroglo 85 milijard šv. frankov evropskega in izvenevropskega kapitala, to bi bilo v našem denarju 900 milijard dinarjev. Dragi bralec, ali si moreš predočiti, koliko je to? Ne, ta vsota presega človeške pojme. Presega pa Človeške pojme tudi misel, da pri današnjem pomankanju kapitala vsa ia grmada denarja leži mrtva v tre-zorjih kakor strjena kri. Lani so lastniki teh kapitalov dobivali 1% obresti, letos pa ne dobivajo niti počene pare zanje, nasprotno, še plačevati morajo bankam izvestno odškodnino za hranjenje. S tem denarjem bi se mogla radikalno ozdraviti denarna kriza v vseh državah, in vendar ta denar leži mrtev.
Švica se bo, če ne bo pravočasne pomoči, čiato enostavno zadavila v v zlatu. Zato je država sklenila, da zlato breme s svojih pleč prevali na pleča lastnikov zlata. V Lozani je za-počel proti tujemu kapitalu pastor Weiler pravo križarsko vojno, zahtevajoč, da se spravi denar v obrat aH pa da se kratkomalo vrne lastnikom, kajti če se to ne zgodi, bodo Švicarji, čeprav so bogat narod, kmalu morali zagaziti v največjo revščino in bodo
takorekoč pri zlatih skledah in kristalnih kupah morali trpeti žejo in glad.
(Prelom, 5. apr. 1935.)
TURIZENI •
Budisti v Evropi
Sijamska budistična cerkev je poslala v Evropo 100 menihov, da oznanjajo budistično vero.
Prebivalstvo Moskve
Moskva ima 3,662.000 prebivalcev — Ljeningrad 1 milijon manj.
Na dan prvega marca je Moskva po statističnih podatkih imela 3,662.000 prebivalcev. Od 1. julija pretočenega leta je število prebivalcev Moskve na-rastlo za 250.000 duš. V Ljeningradu so na dan 1. marca našteli 2,715.000 prebivalcev.
Zračna policija v čehoslovaški
Po zgledu Zedinjenih držav je Če-hoslovaška vlada izdala uredbo, po kateri se bo organizirala zračna policija na teritoriju Cehoslovaške. Ta policija bo kontrolirala aviatike, v koliko se držijo odrejenih predpisov, a istočasno bo pazila tudi na potnike.
Največji tunel na svetn dovršen.
Na Japonskem je dovršen najdaljši tunel na svetu. 16 let so ga gradili. Njegova dolžina znaša 21*6 km. Stal je okoli 30 milijonov jenov. Pri graditvi je našlo smrt 60 oseb. Tunel bo kmaiu svečano izročen prometu.
Nepoznani in zapuščeni izletniški kraji na Gorenjskem. Na Gorenjskem imamo še mnogo turistovskih krajev, ki pa mnogim našim planincem in letoviščarjem niso znani. Tega so pogosto krivi domačini takih krajev sami, ker se domače lepote ne zavedajo ali pa premalo skrbe, da bi postala znana svetu. Nekateri delajo to iz malomarnosti, drugi se boje prevelikih stroškov, brez katerih ni mogoča uspešna propaganda; navajajo celo vrsto izgovorov, deloma upravičenih, deloma pa tudi ne. — Ker je tujski promet zelo važen za Gorenjsko zlasti v gospodarskem pogledu, moramo skrbeti, da postane sleherni lep kotiček naših planin in dolin znan svetu in naj privabi tuje goste v našo domovino. Da se to doseže, morajo pri tem sodelovati vsak po svojih močeh. Občine ali društva morajo organizirati tujskoprometne odbore, časopisi naj  informirajo  o lepoti naših krajev
široki krog bravcev, razpošiljajmo male prospekte naših krajev itd.
Propagandi turizma na Gorenjskem bo namenjen tudi novi »Vodnik in adre-sar Gorenjske", ki bo izšel v kratkem v Kranju. Zato opozarjamo vse interesente na Gorenjskem, da v svojo korist podpro izdajo Vodnika s tem, da v njem oglašajo svoja podjetja in obrate.
VODNIK IN ADRESAR
ORENJSKA
( ORI
% I V začetka maja bo Iziet
m. I nov vodnik in adresar
^^^^ za Gorenjsko, praktič-
^^SttHS^^ nega formata 12X17 cm v večtisočni nakladi in po zelo nizki ceni (3 Din). — Vseboval bo krajevne podatke vse Gorenjske, opis letovišč in zdravilišč, seznam hotelov, restavracij« gostiln, prenočišč, tuj-sko-prometnih in drugih društev, industrij., trgovskih, obrtniških m avtobusnih podjetij.
liske
Ui „
sko-prometnih in drugih društev, industrij trgovskih, obrtni«
Opozarjamo vse interesente na Gorenjskem, da založbi pravočasno pošljejo svoje oglase. Cenik oglasov poillemo na zahtevo brezplačno.
Založba: F. (JHERNIK, KRANJ 173.
Dober svet je zlata vreden
V stiski in borbi za obstoj si če-stokrat ljudje ne znajo pomagati, ker pozabljajo, da se v vseh zadevah človekoljubnega značaja lahko obrnejo na dobrodelno pisarno društva »Varstvo", ki skrbi zlasti za siromašne otroke, jih oddaja dobrim ljudem v oskrbo in za svoje, namešča ukaželjne dečke in deklice kot vajence v trgovino in obrt, druge oddaja v primerne službe, odra-
slim posreduje službe itd. Tudi vso družino se tu pa tam posreči spraviti do kruha v enem podjetju. Vsakdo, ki bere to obvestilo, naj ljudem pojasni pomen društva. Gg. trgovci in obrtniki, ki iščejo vajence in vsi dobri ljudje, ki bi sprejeli v oskrbo kako siroto in vsi, ki nudite kako zaposlenje, ste naprošeni, da javite svoj naslov na: Dobrodelno društvo »Varstvo", Ljubljana, Tyr-ševa cesta št. 17.
Štev. It
Stran 3
GOSPODARSTVO
Poročilo o IV. rednem občnem zboru Kmetijske  okrajne zadruge v Kranju«
reg. zadr. z om. zav. dne 26. marca 1934. (Nadaljevanje) Cement se je podražil za Din 15'-pri 100 kg, umetna gnojila so dražja, železo in vse orodje je dražje, poljski pridelki pa cenejši. Tu pa ne gre za višino cene, marveč za to, da mora danes producent vse svoje pridelke prodajati pod lastno ceno. Vprašanje je sedaj za nas odprto, kakšen krompir naj spomladi sadimo. — Po svojih izkušnjah iz prejšnjih let moram posebno opozoriti na to, da se more Rožnik krompir razpošiljati skoraj izključno samo v Belgrad, beli Oneida krompir pa v vsako pokrajino, v zadnjem času tudi nekoliko v inozemstvo. Res je, da se marsikakšno leto doseže za Rožnik krompir nekoliko višja cena.
V zadnjih dveh letih pa je zelo veliko število srbskih producentov opustilo setev pšenice in koruze, zato pa so sadili zelo mnogo Rožnik krompirja. Tudi letos ga nameravajo posaditi na zelo obsežnih površinah. — Motimo se pa, če mislimo, da sadijo tam našo vrsto Rožnik krompirja. Tam imajo pravi zgodnji krompir, ki prihaja najbrž iz Ogerskega. Naš Rožnik krompir priznavajo le kot pozen krompir.
Belo Oneido pa zelo radi povsod kupujejo. V zadnjem času pa je spričo res strokovnjaških spisov našega okrajnega kmetijskega referenta g. Sustica dobil naš Oneida tako dober glas, da lahko z gotovostjo računamo, da bo po njem veliko povpraševanje tudi v prihodnjih letih.
Zdaj pa zaradi fižola. Znano vam je, da Japonci z gospodarstvom tako naglo napredujejo, da poleg drugih poljskih pridelkov pošiljajo celo fižol prav do Trsta, torej takorekoč prav do naše meje. Največ prihaja mandalonija in koksa. Ta japonski fižol ni samo cenejši kakor naš, temveč tudi mnogo lepši in prebran, tako da v njem ne najdete niti enega fižola drage vrste. A ne bojte se tega! Sadite fižol lepo naprej, kjer mandaloni dobro uspeva, sadite tudi tega, jeseni pa ga oddajte čimprej, če le mogoče že septembra, ker koncem novembra dospe že japonski fižol na trg.
V prvi vrsti pa sadite rdeče bocchini, ki jih nimajo niti Japonci, niti Poljaki, ker jim najbrž slabo uspevajo. — Ta vrsta se v Italiji, Španiji, Franciji in Južni Ameriki zelo lahko proda. Mandaloni gre samo v Italijo. Če bodo pa obstojale glede uvoza v druge države še za naprej takšne težkoce potem bomo morali seveda tudi fižol jesti sami.
Zdaj pa o bodočnosti naše zadruge. Kakor je že omenil gospod predsednik smo prejeli od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani kapital v znesku več tisoč
Din. Lahko smo temu zavodu zelo hvaležni, ker nam je v tem Času dal tako velik znesek. Hvaležni moramo biti tudi našim hranilnicam v Kranju, Šenčurju, Smledniku in Stražišču, da so nam omogočile transakcijo tega posojila. Lahko danes tudi sporočim, da se bo verjetno še v teku letošnjega poletja osnovala osrednja zadruga za vnovče-vanje poljskih pridelkov, pri katerih bomo soudeleženi mi z neko že staro zadrugo, s katero delujemo že sedaj spomladi, in z neko drugo zadrugo, ki se bo na novo šele ustanovila. Nadalje moramo letos urediti tudi svojo nakupovalni co v Medvodah. Število članov je tudi tam zelo naraslo in kar je najvažnejše, tamkajšnji člani so se za našo zadrugo zelo potrudili in glede blaga nismo imeli težkoč.
Že danes bi vas rad opozaril nato, da bomo letos poleti imeli veliko gospodarsko zborovanje. Mi moramo pred javnost. Povabiti hočemo merodajne osebnosti, da slišijo želje kmetov. Zahtevati moramo, da se določi za krompir minimalna cena, da se tovornina za krompir, fižol, repo in zelje zniža. Gospod ravnatelj ne je tu dotaknil tudi žalostne vloge, ki jo igra kmetijska družba v slovenskem zadružništvu in posebej v območju Okrajne zadruge v Kranju.
Pozival je zlasti zastopnike raznih zadrug ki so članice Kmetijske okrajne zadruge, da tudi v nadalje propagirajo za zadružništvo.
Nato je zaključil g. Novak občni zbor z vzklikom: s složnim in skupnim delom bomo lahko kaj dosegli, ker le v slogi je moč! Dokazalo se je že, da se s prošnjami ne doseže nič, ter je res, kakor trdi g. Lesjak, da se morajo vsi do zadnjega moža organizirati ter zahtevati svoje pravice.
Ves občni zbor je potekel v največjem redu in miru, člani so z živim zanimanjem sledili izvajanjem vodstva. Če pomislimo, da je bila ta zadruga ustanovljena s skromnim številom 100 članov, danes pa šteje že 600 članov, samih resnih in zrelih mož, potem se nam za to zadrugo pač ni treba bati. Vsem gospodarjem v bližnji in daljni okolici pa prav toplo priporočamo, da se je oklenejo in da se je poslužujejo pri vnovčevanju svojih poljskih pridelkov. Vodstvo je največje poroštvo, da se vsi posli vrše izključno v korist članstva. Takega vodstva nima vsaka zadruga.
Krompir: Na Gorenjskem je krompir »Oneida« popolnoma razprodan. V zadnjih dneh je veliko povpraševanje za »Rožnik« ter so zaloge že tudi malenkostne tako, da bo v par dneh najbrž tudi ta vrsta krompirja razprodana.
Z\to: Cene so ostale nespremenjene. Izvoz je malenkosten in kupčije v inozemstvu njsp omembe vredpe. Večje povpraševanje je po stari koruzi, yen$ar jo je težko dobiti, ker so zaloge že pri producentih skoraj pošle.
Kmetijska okrajna zadruga v Kranju je od januarja 1934 do danes naložila, 114 vagonov gorenjskega krompirja.
Potreba kalija za naia zemljišča
Zadnjih 10 let se je skoraj v vsaki vasi na Gorenjskem preizkusila zemlja in so se na neštetih mestih izvedli zelo točni gnojilni poskusi. Vse to pa radi tega, da se ugotovi, kaj zemlji manjka in na kak način bi se mogli pridelki povečati in izboljšati.
Ugotovilo se je, da pri nas skoraj prav povsod primankuje zemlji kalija, to pa pred vsem radi tega, ker so zemljišča večinoma lahka in propustna, tako da se je rastlinska hrana kalij večinoma izprala. Tudi se na Gorenjskem sadi mnogo okopavin in ravno te so izrazite kalijeve rastline, to je, da od vseh raslinskih hran za razvoj in rast potrebujejo največ kalija.
Umevno je, da se mora vedno gnojiti po principu polnognojenja in da se poleg kalija da zemlji tudi potrebna količina dušika v obliki apnenega dušika in pa fosforne kisline v obliki su-perfosfata.
Pri nobeni drugi poljščini ne opeša pridelek tako hitro in tako močno, kakor ravno pri krompirju in pesi, ako jim primankuje kalija. To pa predvsem radi tega, ker tvori krompir v prvi vrsti škrob, pesa pa sladkor — Za kar jim je kalij neobhodno potreben. Pri krompirju \r\ pesi gnojenje samo s hlevskim gnojem nikdar ne zadostuje.
Posebne važnosti je kalij za travnike, deteljo in pa luearno. Čim teme-ljitejše smo pognojili tem krmnim rastlinam s kalijem, tem boljši je razvoj žlahtnih trav in detelj, katere sprejemajo zopet velike množine dušika iz zraka in tvorijo tako dragocene beljakovine. Na ta način ne pridelamo samo več temveč tudi tečnejšo krmo, bogato na redihiih snoveh.
Kar se tiče zelenjadi se lahko trdi, da so vse vrtne rastline in sploh vsa zelenjad izrazite kalijeve rastline. Kalij poveča pri zelenjadi pridelek, izboljša kvaliteto, rastlina je bolj razvfta in v vseh ozirih bolj trpežna in vztrajna.
Višji sadjarski nadzornik gospod Humek pravi v svoji znani knjigi .Domači vrt" sledeče: „ Boleha vost rastlin razne bolezni, škodljivci, pozeba i. t. d. kažejo, da primanjkuje kalija."
Vrednost denarja
Oglašujte o Gorenjcu!
Jugoslovanske borze ta u*vi*e so rtbttr&le dne '   tf. IV. 1934 za 8
1 francoski frank 1 angleSki funt 1 ameriški dolar 1 italijansko liro 1 češko krono 1 nemško marko 1 Švicarski frank 1 belgijski frank 1 holandski goldinar Avstrijski Šiling pa
Din 2-26 „ 177;-,» 34'-„ 2-93 „ 143 „ 1356 „ 1111 „ 8-03 „ 2320 notiral
Z23-6»/0n»~
p!a«lk>«a Nat. bank*
290 227« 4369
?S
17-42 14-28 10 32 29-81
v prlv. prometu Din 9*30
V kratkem, t. j. z dnem objave v »Službenih novinah«, bodo nastopile nove devizne odredbe, ki se tičejo predvsem izvoznikov v Anglijo in Španijo.
Izvozniki v Anglijo morajo ponuditi v odkup Narodni banki eno tretjino deviz po tečaju in naplačilu Narodne banke. Drugi dve tretjini mora iv-voznik prodati na naših borzah, i. s. po svobodnem tečaju tako, kot so se do sedaj prodajali avstrijski šilingi in grške drahme.
Izvozniki v Španijo pa morajo ponuditi 50% svobodnih deviz Narodni banki po tečaju in napi-čilu iste. Ostalih 50°/0 deviz, ki so v Španiji blokirane, to se pravi, da se teh deviz ne sme iz Španije izvoziti, pa se bo porabilo za kritje naših' plačil v Španiji. To polovico mora naš izvoznik prodati na naših borzah po svobodnem tečaju, kot je to slučaj pri avstrijskem kliringu.
jur s pušo
Turist na deželi
Turist, ki je bil silno dolg, povpraša podeželskega gostilničarja za prenočišče. Gostilničar pregleda dolgina od nog do glave, nato pa de: „Postelje tako velike za vas nimam, če bi šli morda kar na kegljišče spat."
Na sodišču
Sodnik priči: »Priča, vi ste baje videli, kako je obtoženec udaril tožilca s kolom po glavi?"
Priča: „Videl tega ravno nisem, pri-sežem pa lahko."
Iz sporeda živinorejske razstave:
„Ob desetih prihod goveje živine ob enajstih sprejem častnih gostov točno ob dvanajstih skupno kosilo."
40°|ona kalijeva sol
je najbolj važno in potrebno gnojilo za zemljišča na
Gorenjskem
naj se sedaj gnoji s 75 -150 kg 40 % ne   J(*£7JEU£  S 0 £ I
po enem oralu.
Afriult. Keniji sred za Kalij, gnojenje
v Zagrebu, Trg Washingtona br. 3 da vsa potrebna navodila brezplačno.
Krompirju pesi travniku detelji in Iucerni
54
Stran 4
»GORENJEC«
Štev. 11
3â.
• HALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, dlvane, modrece in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F.Ažmana.
Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vombergar, Cerklje 30.
Vrtne ograje kakor vsa v stroko spadajoča deia soiidno in poceni izvrši Camernik, ključavničar, Cerklje.
NOVO ZIDANA pritlična hiša, Kokrica 6o se zelo ugodne proda.
VAJENCA za krojaško obrt sprejmem, Ludvik Slabe, Kranj, Glavni trg.
HRANILNE KNJIŽICE »Mestna hranilnice« v Kranju kupim, pismene ponudbe je poslati na naslov: Poštni predal št. 4 Kranj.
KOČIJO lahko, enovprežno, dobro ohranjeno prodam. Naslov v upravi »Gorenjca«.
TESAR krščanskega mišljenja se sprejme v službo. Naslov v upravi lista.
BIBMANCI, ŽENINI IN NEVESTE popust za trs darila ali popravila, ki ae strokovno isvrie v prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem
Kupujem, staro jfato
Gorenjske
B. RANGUS, KRANJ
velika Izbira ur, zlatnine, sre bralne, otal, toplomerov itd.
Ne belite si glave.
pridite k Jazbecu, kjer vas bo za malo denarja od nog do glave oblekel.
Za birmance
na zalogi obleke vseh velikosti in raznih vzorcev. Velika zaloga klobukov 1 Jazbec, Kranj
(0 C
trn
O
O
-O-i
*c
>(73
Pozor!     Pozor!
Njivo na zelo ugodni legi v neposredni bližini ban. ceste Škofja Loka, uporabljivo za stavbne parcele, ploskev 4474 m2, ugodno prodam; eventuelno tudi travnik na še bolj ugodni legi. — Stražišče št. 162.
času odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka
FRANJO POTOČNIK
svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj
Cene času primerne 1
Priporočava staro
gostilno Ručigaj
Dobra jedila in izvrstna pijača. Jože in Frančiška Brolih — Kranj
nasproti farne cerkve
Botri! Botrice!
Ne pozabite, daje lepa fotografija največje veselje kakor tudi najlepši in najtrajnejši birmanski spomin, ki ga daste svojim bir-mancem.
Zato dajte fotografirati svoje birmance v foto-ateljeju
Janko Kramar, Kranj, Glav. trg 183
v hiši g. Sajovica
Janko %ant
J(ranj
Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — A# drobno in na debelo.
Telefonšt. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ
àèàààààâààà
AAAAAAAAAAAAA
àààààà
Moderno tiskarsko podjetje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno m poceni.
iskarna Tisk. društva v Kranja
vvvvvvv
SvTHv"
VVTVV
+
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni in angelsko dobri soprog,  oče, brat, stric: in svak, gospod
IVAN PRAVST
pekovski mojster
Tolažila sv. vere za umirajoče so mu po dolgotrajni, trpljenja polni bolezni lajšale zadnje ure njegovega 45 letnega življenja. Pogreb nepozabnega rajnega je bil v sredo, 11. aprila ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju.
KRANJ, dne 11. aprila 1934.
Žalujoča soproga Angela Pravst in otroci Ivko, Toni in Majdica Žalujoče rodbine Bajt, Oranič in Fock
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonaviialci.
PETER KOBAL
KRANJ
Dravska banovina - Jugoslavija
JPltTKO
/5ADONAVIJALEC - .SF.lBiTPOL'_eC
Spaciisini lastni izdeak dobavlja v vsal'.l množini In dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del. Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
Usnjarska in čevljarska zadruga
/(und
r. 5.50.5. v Jrf/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nasl
Knjigarna Ilirija Kranj
Glavni trg
Za birmance priporočamo nakup
molitvenikov, podobic, rožnih vencev in mirtnih vencev   za  na glavo.
Botri in botrice, oglejte si bogato izbiro I
Vendar enkrat I
po hudi zimi ste se prepričali, da so cementni strešniki najbolj odporni. Naročite pri: JANEZ-U RAZPET, iz-
delovatelj cement, izdelkov, Bistrica 22 pošta Podbrezje, Večjo množino proti naročilu. Na željo pride tudi na dom.
3(olesa !
Nova 900 Din, plašči od 40 Din dalje kupite v Cerkljah pri A. Lipar
Kmetijska okrajna zadruga v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. »
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje  in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te zadruge!
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Ln
Zahvala
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so mu stali ob strani, v težkih urah zemeljskega življenja in ki so nam izkazali so-čuvstvovanje ob smrti našega soproga in očeta
IVANA PRAVSTA
se ob tej priliki prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. Zevniku za njegove pogoste obiske v bolezni in za molitve ob smrtnem boju, vsej preč. duhovščini, dalje pevskemu zboru za lepo žalno petje, godbi za žalostinke, vsem društvom in cenjenemu občinstvu, ki je počastilo nepozabnega pokojnika na njegovi Zadnji poti. Vsem sorodnikom znancem in občinstvu Bog povrni!
Kranj, 11. aprila 1934.
Žalujoča soproga Angela Pravst in otroci
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.