Požtnina plačana v gotovini. hhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 1'40. — V inostranstvu razmeroma več. . Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L Tajna diplomacija. Po porazu centralnih vlasti so sedli diplomati in finančniki antante za zeleno mizo in so pričeli deliti, popolnoma pozabivši na lepa gesla o svobodi, demokraciji, samood-ločevanju narodov ter o javnosti diplomacije. Vsa ta lepa pesem je bilo feniksovo petje, zakaj diplomatje antante so pri sklepanju mirovne pogodbe imeli v mislih samo dve stvari: svoje gospodarske interese in vojaške ozire. Mirovna pogodba je sklenjena brez narodov, in sklenjena je, čeprav je v marsikaterem oziru krivična, neizvedljiva. Prav sedaj imajo dolgotrajen spor v Gorenji Šleziji. Dalje bi po mirovni pogodbi bila morala Madžarska odstopiti Avstriji zahodno Ogrsko. Madžarska se brani in Avstrija pima vojaške sile, ki bi ji omogočila zasedbo tega ozemlja. Tako je hotel neki poveljnik oditi z vojaki v Avstriji Prisojene kraje. Ko je poveljnik dal ukaz, ga je neki vojak oklofutal. Poveljnik je hotel vojaka kaznovati, toda vojaški svet je poveljnika odstavil in napovedal stavko. Avstrija torej ni zmožna izvesti ta del mirovne pogodbe, kar seveda ni po godu antanti, ker trpi ugled antante, če se tudi ta del mirovne pogodbe ne izvede. In kaj hoče napraviti antanta? Pooblastiti hoče malo antanto, ker bi bilo zanjo to prenaporno, da izvede mirovno pogodbo med Madžarsko in Avstrijo z intervencijo, to se pravi z diplomatično ali pa z vojaško silo. To sta torej dve vprašanji. Imamo pa še cel kup tajnosti z Italijo, zadeve z Albanijo, zvezo z Francijo, Romunijo in Poljsko glede Rusije. Vsa ta vprašanja so v problemu, so nerešena ali pa, kolikor so rešena, se je to Ugodilo brez vednosti našega parlamen-tarnega zastopstva. Take razmere niso vladale v tem pogledu niti v skrajno nede-mpkratični Avstro-Ogrski, ki je zaradi svoje tajne često zlobne diplomacije slovela. Jasno je, da je potrebna mirovna pogodba [evj?iie. Izvaja se silno počasi in pri poga-tanjih glede detajlnih določb iztiskava antanta .? svojih žrtev vsemogoče gospodarske in ponočne koristi, na katerih so udeleženi tudi oomači kapitalisti, ne pa narod. Tako dobiva ntanta vedno večji vpliv nad premaganimi ar°di in deželami. s . vsakega razumljivega drž* vi ja na je DreJn šljivo, da države še dandanes niso vrt6 • e 8 svoi° tajno diplomacijo. Ako se fes ^Pjoroatične akcije in dogovori v inte-2a.u. državljanov, potem res ne razumemo, litimi bi narod ne smel poznati zunanjo po-Potrk i* pa ta Politi3 slaba, je tembolj zastn • ’ da 8e vrši pod kontrolo narodovih drj^Pnikov. Država niso ministri, ampak deiTinL-*3.1^"* skuPščini bodo naši socialno-nost hi . Postanci te dni zahtevali jav- Drei ,Pl?,nacUe» kakor je naša stranka to stališči k ^rat »torila. Vprašanje je le, kakšno stranke ^do zavzele k temu vprašanju druge ohkor se spominjamo, so v stari Avstriji vse stranke v Sloveniji odločno zastopale stališče, da je neobhodno treba odpraviti tajnost diplomacije. Če so te stranke poštene, če je to bilo kdaj njih resna zahteva, potem je samoobsebi umljivo, da bo zahteva naših poslancev v narodni skupščini prodrla, in bomo v naši državi prav lahko odpravili to pokveko — tajno diplomacijo. Stranka, ki bi ta predlog zavračala, izgubi vsled nedoslednosti svojo resnost. „Naprej". Varstvo poljskih delavcev. n. Zadnjič omenjeni zakon je namenjen za vse tiste, ki se pogodbeno zavežejo opravljati najmanj šest zaporednih dni proti mezdi gotovo delo na posestvu ali v gozdnem gospodarstvu. To so: 1. ) na posestvu zaposleni družinski člani, ki dobivajo za storjeno delo dogovorjeno mezdo, 2. ) posli, ki žive v gospodinjstvu posestnikov, 3. ) vsi drugi delavci, ki so za dnevno, tedensko, mesečno ali letno plačo zaposleni na posestvu ali v gozdarskem obratu. Zakon predpisuje obliko in način, kako morata skleniti delodajalec in delavec pogodbo. Pogodbo skleneta lahko ustmeno in si potem sežeta v roke, ali pa pismeno. Kdo izmed poslov na kmetih ve danes pri nas, kdaj sme brez odpovedi zapustiti službo? Če se udinja uboga para v Božicu, služiti mora do prihodnjega Božiča, pa naj vzame samega trpljenja konec. Novi avstrijski zakon pa našteva slučaje, ki upravičujejo posla in delavca, da takoj brez odpovedi zapusti službo: 1. ) če se gospodar (njegov namestnik ali kak družinski član) proti poslu surovo, žaljivo obnaša, ali pa, če ga zavaja k nenravnosti, 2. ) če izbruhne v hiši, kjer je posel zaposlen, nalezljiva bolezen, delodajalec pa ne preskrbi pravočasno za zadostne zdravstvene odredbe. Kdor pozna, recimo, stari viničarski red, ta ve, da mrgoli v njem zahtev do delavca, da se mora napram gospodarju vesti spoštljivo, ponižno, udano — pa ne samo napram gospodarju, tudi napram oholi hčerki, napram ošabni, napihnjeni ženi. Skratka: viničarski delavec se mora valjati pred tako gospodo v prahu — tako zahteva stari viničarski red, ki je še danes veljaven. Da bi pa gospodar ali njegov otrok spoštoval delavčevo delo, spoštoval njegovo človeško dostojanstvo, tega zakon ne predpisuje in gospodar uvažuje trud delavcev le redko kdaj. Predaleč bi zašli, če bi podrobno razmo-trivali zakon o delavnem redu poljskih delavcev na Nižjem Avstrijskem. Poglejmo si le še glavna določila. Tako je gotovo važno in pravično določilo o na- gradah, ki pravi: kdor je pri enem gospodarju 10 let nepretrgoma zaposlen, mora dobiti nagrado, ki znaša vsaj 30% letne plače; po 15 letih mora dobiti enkratno nagrado, ki znaša vsaj 40% letne plače; po 40 letih nepretrganega službovanja pa nagrado, ki znaša enkratno letno plačo. Tudi to ni veliko. Toda pri nas niti tega ne moremo doseči. Dalje določa zakon, da mora biti hrana zdrava, okusna in zadostna. Kdor pa dobiva živila, jih mora dobiti za mesec naprej, če ni drugače dogovorjeno. Pa kakšno mora biti stanovanje? Stanovanje ne sme ogrožati zdravja in nravnosti in odgovarjati mora po-žarno-policijskim predpisom. Sedaj pa k najbolj kočljivemu določilu tega zakona: k delavnemu času. Tam so vprašanja delavnega časa tako-le rešili: Delavni čas se ravna po krajevnih razmerah in po posebnih potrebah delodajalca. Efektivni delavni čas znašaj v letni povprečnini po 10 ur na dan. Delavci in delavke pa, ki opravljajo živino, morajo to delo vršiti tudi preko tega deseturnega delavnika brez pravice do posebne odškodnine. Ravnotako ne more delavec zahtevati odškodnine za čas, ki ga prehodi od svojega bivališča do delavnega prostora. To pot mora napraviti izven normalnega delavnega časa. Le tam, kjer je pot do delavnega kraja daljša ko eno uro, sme zaračunati čas nad eno uro v normalni delavni čas. Delavec mora delati v posameznih letnih časih tudi preko normalnega deseturnega delavnika, to pa proti primerni nagradi. Kakor vidimo, se s tem določilom ne bo onemogočilo efektivno delo. V času košnje, setve in žetve bo delal delavec preko normalnega delavnika, delal tako, ko doslej; toda z eno veliko razliko: da bo za nadurno delo plačan. Delavec se ne boji dela, zahteva le za delo pošteno plačilo. Tega plačila pa se delodajalci branijo, zato se branijo tudi ureditve delavnega časa in ureditve delavnega razmerja. Fovdarjamo pa: z ureditvijo delavnega časa poljskih delavcev, hlapcev in služkinj ne bo trpela produkcija. Trpela bi edinole bogatinova bisaga, zmanjšal bi se le neupravičeni dobiček. Zaradi tega pa tak boj proti ureditvi delavnega časa! Končno še par besed o bolnih in ponesrečenih poljskih delavcih. Človeka je zabolelo srce, kadar je prebiral stari poselski red: Če je posel bolan več ko štiri tedne, se postopa z njim, kakor z občinskim revežem. Torej človek, ki je opešal in se zgaral za tujega gospodarja, ima potem čast, da ga imenujejo za občinskega reveža. Nižje avstrijski zakon odreja za slučaj bolezni ali nezgode nastopno: če poljski delavec zboli ali se ponesreči, ima šest tednov pravico do vseh prejemkov, do oskrbe, zdravniške pomoči in do brezplačnih zdravil. v Če pa traja bolezen preko šest tednov, mora delodajalec skrbeti tekom nadaljnih štiri tednov za stanovanje, oskrbo in zdravniško pomoč. Torej se je dolžnost delodajalca v slučaju delavčeve bolezni znatno zvišala in položaj delavstva s tem znatno zboljšal. Zakon pa pravi sam, da velja to določilo le prehodno. To se pravi le dotlej, da bo definitivno izdelan zakon o bolniškem in nezgodnem zavarovanju delavcev. Navedli smo nižje avstrijski zakon, obrazložili v kratkem njegova poglavitna določila. Naj bo ta članek opozorilo vsem, da je zadnji čas, da se prične tudi pri nas misliti na to, da se vendar že enkrat uredi nevzdržni položaj kmečkega proletarijata. Mesto zakonov proti prevratnim elementom, mesto zakona o redu in radu naj izdaja vlada raje socialno-politične zakone, pa bo kmalu red in rad v državi. Kaj sedaj ? Življenske razmere našega delavstva postajajo vsak dan bolj neznosne. Cene dnevno rastejo, posebno cene najpotrebnejšega živeža. V enem samem mesecu se je življenje podražilo za več ko 20 odstotkov. V marsikateri delavski glavi se poraja obupno vprašanje: — kaj bo? Kje je pomoč? Če hočemo na ta vprašanja kolikor toliko točnega odgovora, moramo predvsem poiskati vzroke, ki so nas privedli v današnji položaj. V državi je živeža v izobilju in dovolj bogastva nagromadenega, pomanjkanje torej ni vzrok neznosnemu položaju. Meščani nam na ta vprašanja odgovarjajo, da je vzrok draginji slaba valuta. To je sicer resnica, vendar to ni edini vzrok. Ta tudi če bi bil, kdo pa je kriv, da veljava našega denarja tako silno pada? Država ima več izdatkov ko dohodkov, zato mora tiskati vedno več novega denarja, ki zgublja radi tega na svoji veljavi. Če hočemo torej v tujini kupiti kako stvar, si preskrbimo najprvo denar dotične države; čim manjšo veljavo ima torej naš denar, tem več moramo izdati za to, kaf si nakupimo. Kdor hoče torej doseči, da se cena našemu denarju dvigne, mora skrbeti za to, da se ne tiska več nov denar, oziroma da se še starega spravi kolikor mogoče iz prometa. To bi se dalo doseči na ta način, da se zagotovi državi več dohodkov, in pa, da se zmanjšajo državni izdatki na najmanjšo mero. Uvedejo naj se davki na vojne dobičke in izvede naj se vsaj delna oddaja premoženja vseh bogatinov. Tudi državni izdatki bi se dali precej zmanjšati, če bi državljani militarizmu in sličnim sesalcem stopili nekoliko na nenasitni trebuh. Če bi tako delali, bi bilo za potrebne stvari kmalu dosti denarja in kar je glavno, bil bi to dober denar. S tem denarjem bi se lahko potem dvignil železniški promet, razširila industrja itd. Velike svote denarja, ki romajo sedaj v tujino, bi na ta način ostale doma, s tem bi denar zopet pridobil na veljavi, poleg tega bi pa cvetela industrija in promet, dela in jela bi bilo za vse dovolj. Seveda ta slika ni popolna, ker bi s takimi izpre- membami šlo roko v roki še marsikaj drugega dobrega. Dragi delavec in mali kmet, ki se s tem našim načrtom gotovo strinjaš, kdo pa naj ta načrt izvede? Davek na vojne dobičke, oddaja premoženja bogatinov, znižanje militarizma itd., to so stvari, ki bi jih bilo treba predvsem izvesti. Ali jih bodo izvedli demokratje in radikalci? Ali celo samostojneži, narodni socialisti in klerikalci? Ni upanja, ti veš, da ni upanja, kajti sami sebe ne bodo tolkli po zobeh. Kdo pa bo vršil to nujno izpremembo? Edin, ki bi to vprašanje lahko rešil je enotno in močno organizirano delavstvo 1 Jeli delavstvo enotno? — Ne! Jeli močno organizirano? — Tudi ne! Torej kaj storiti?? Moramo se enotno in močno organizirati!! Druge pomoči ni in jo ne bo. Iz stranke. Sodrugi in sodružice iz Kamnice, Brestrnice in Rospeha! V nedeljo dne 25. septembra ob 9. uri vai na shod, ki se bo vršil v prostorih gostilne Wogrinec ali pa v Seragovi gostilni. Kje se bo shod vršil, bo razvidno iz letakov. Pridite vsi, ki trpite pod današnjo reakcijo! Govornik: poslanec sodr. Golouh Pobrežje. V nedeljo dne 25. septembra ob 14. uri 30 se bo vršil v prostorih gostilne Rojko javen ljudski shod. Govoril bo poslanec sodr. Golouh. Sodrugi, sodružice, delavci, trpini, vsi na shod! Javen ljudski shod se bo vršil v nedeljo dne 25. t. m. ob 14. uri v Cvetkovcih pri Vel. Nedelji pri sodrugu Jerneju Petku. Na shodu bodo poročali sodrugi iz Maribora. Udeležba dolžnost! Sv. Pavel pri Preboldu. V nedeljo dne 25. t. m. ob 9. uri se bo vršil shod KDZ v Sv. Pavlu pri Preboldu in ob 15. uri v Sv. Petru v Sav. dolini. K obilni udeležbi vabi odbor. Nova cerkev. Krajevna organizacija KDZ v Novi cerkvi poživlja vse člane, naj skrbe, da bodo imeli plačano naročnino in članarino vedno za naprej. Prispevke pobira sodrug Janez Kok, cestar v Novi cerkvi 46, vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Odbor. * Naš „Naprej". Zadnjič ste prav dobro povedali, da članek o Peskovih tajnostih ni spadal v naš dnevnik. Današnji „Napreju ima pa zopet nekaj takega, kar je le po pomoti prišlo vanj: Kaj je disciplina? V tem članku se namreč prav na komunističen način rovari proti sklepom in dela pro-pagnade za socialistično prepričanje brez for- malnosti. Prav gotovo ga je pisal eden izmed tistih generalov, ki hočejo imeti v stranki prvo besedo, nočejo pa za stranko dati niti ficka, čeprav imajo samo po njeni pomoči danes dohodke, ki so petkrat in desetkrat večji od dohodkov tistega delavstva, ki je s svojimi trdo prisluženimi prispevki stranko vzdrževalo in jo še vzdržuje. Da bi njemu ne bilo treba plačevati, zato je proti sklepom in proti formalnostim. Urednik je članek priobčil, vesel da ima zopet enkrat kak članek od „vodilnega sodrugau, morebiti niti opazil ni, da je naperjen proti sklepom. Strankini člani bodo pa čudno gledali, kaj to pomeni'. . . Uredniku pa ni zameriti! Ni namreč samo urednik, ampak obenem tudi pisatelj našega dnevnika. Vse to dela po vrhu samo v svojih prostih urah. Kajti čez dan sploh ni urednik, ampak zasebni uradnik . . . Dokler bo tako, se bo še večkrat zgodilo, da bomo čitali v „Na-preju“ članke, ki ne spadajo vanj. Zviša naj se že enkrat naročnina, vsak ve, da „Napreju ne more izhajati, če je še enkrat cenejši, kakor kapitalistični dnevniki, ki imajo velike bančne podpore. (Infant terribile.) • * Strankino tajništvo, ki je odgovorno za uredništvo „Ljudskega glasu14, se nič ne pomišlja objaviti ta članek, čeprav je podpisan „otrok, ki izblebeta vse rodbinske tajnosti44. Današnji uvodnik, ki ga ponatiskujemo iz iste številk« „Napreja44, govori tako jasno proti tajnostim, da se nc bo nihče drznil očitati nam, da smo „slabi diplomatje44 . . . Komunizem je vzbudil pri nas namesto svobode anarhijo. Tudi mnogi stari socialisti so v tej anarhiji obupali nad močjo organizacije in so v svojem obupu začeli braniti organizacijo z novim nasiljem in uvajati s tem v stranko novo anarhijo, kakor bi še komunistične ne bilo dovolj. Za stranko je bil komunistični čas pravi zdravilni balzam, čeprav se je takrat zdelo, da jo bo ugonobil. Sklenili so se soglasni sklepi, ki so okrepili organizacija stranke tako, da se zna gama ubraniti vsem anarhijam od katerikoli strani. Posebno važen sklep je bil tisti, da odločujejo v stranki samo redni člani, ki se zavedajo tudi svojih dolžuosti in ki stranko vzdržujejo. Člani so začeli redno plačevati svoje prispevke ,in stranka je postala — neodvisna. Vsi tisti pa, ki so hoteli stranko le izrabljati, so izgubili svoj vpliv, ker so sklepi govorili proti njim. Nekateri še cincajo in se čudijo temu redu, toda če bodo dolgo cincali, jim bo pri letošnjem strankinem zboru zelo žal, ko bodo videli, da je stranka močna tudi brez njih. Svojega reda pa zaradi njih stranka ne bo nikdar več žrtvovala, za to bodo poskrbeli tisti, ki se zdaj reda drže. „Naprej44 se bo pa podražil v kratkem. Treba je pa tudi, da socialisti malo več agitirajo zanj. Vsak naj se zaveda, da more biti delavski list dober le takrat, če vsi vsestransko zanj delamo, ne pa, če se mu odrečemo za malenkost, ki nam ni všeč. Zob: (17. nadaljevanje.) Socializem in vera. Modrovanje navadnega človeka. S tem je postavil socializem d e 1 o za tisto merilo, po katerem se imajo ločiti dobri in slabi ljudje. Ali ima kdo proti temu kaj ugovarjati? Nikogar ne najdete, ki bi se upal trditi, da to merilo ni dobro. Vendar pa skušajo nasprotniki ljudstva to merilo onemogočiti. Eni trdijo, da je neizvedljivo, drugi pa se izgovarjajo, da ni zadosti dobro, da mu manjka etičnega temelja. S temi drugimi se ne bomo pečali. Kdor je pazno prečita! dosedanja izvajanja, ta že ve, da smatramo treznega materialista, ki se drži resnice in pravice, za etičnega človeka, dočim odrekamo vsako etiko tistim, ki hočejo veljati za idealiste, pa v življenju prav „idealno" lažejo in goljufajo. Nihče nam ne more izbiti iz glave, da je delo pri presojanju ljudi etično merilo. Nikdar ne bomo priznali etičnega temelja tistim, ki žive na račun ljudske neumnosti v popolni brezdelici, pa vendar v izobilici in se v znak svoje etične vzvišenosti oblačijo v škrlatasta oblačila. Pa pu- stimo tol Vse, kar je treba, jim je že povedal Jezus z dvema besedama: Pobeljeni grobovi! Nevarnejši so prvi, tisti ki trdijo, da je nemogoče postaviti delo za merilo pri presojanju ljudi. Nevarnejši zato, ker delajo roko v roki z onimi drugimi, in pa posebno zato, ker delavni ljudje sami ne verujejo v delo, temveč se dajejo večinoma zapeljati po svojih nasprotnikih. Zato mora socializem delavne ljudi same, torej tiste, ki bi morali biti nosilci socializma, vedno na novo in zopet na novo opozarjati, naj spoštujejo delo in sovražijo lenobo, naj ljubijo delavce in zaničujejo lenuhe, naj se združijo z vsemi proletarci na boj proti vsem kapitalistom. Socializem kot ideja, kot etično stremljenje, kot vera v boljšo bodočnost človeštva, ta socializem je gotovo nekaj lepega in vzvišenega nad umazanostjo življenja sedanje človeške družbe, ta socializem pa žalibog sam ne zna govoriti, ne more nastopati kot bog in prepričati na enkrat vse ljudi, temveč se mora posluževati posameznih ljudi, ki govore v njegovem imenu. Ti ljudje so pa seveda nepopolni, kakor vsi drugi, so člani sedanje umazane človeške družbe, nikakor pa ne an- geli. Ali je čudno, če se kdaj zmotijo, ali je čudno, če ne morejo vsega na enkrat p°' vedati? Njih poslušalci so seveda tudi samo ljudje. Ali je potem čudno, da jih mnogokrat napačno razumejo? Potrpežljivosti pa nimajo, da bi počakali na ponovno razlago, kar pr* prvi besedi, ki jo napačno razumejo, že pO" skočijo in se z jezo v srcu obrnejo ne le od nerodnega zagovornika socializma, temveč od socializma sploh. Ali je kaj čudnega, če slišijo ljudje o spoštovanju do dela, pa mislijo pri tem le na tisto delo, ki ga sami razumejo, ker ga poznajo, vse drugo delo pa štejep k lenobi. Železniški čuvaj se jim zdi lenuh, ker se samo po progi sprehaja, pisar zato, ker vedno sedi, učitelj zato, ker dela kar ho • Čuvaj zavida učitelja in pisarja, pisar čuvaj in učitelja, učitelj čuvaja in pisarja, vsi J pa kmeta in kmet tudi vse tri . . . Kaj je delo? ~, ki koplješ da je delo samo kopanje. * uu. —- ,telo rede lopate in kopljejo, prav pridno koplji dokler ne pride mati in jih nabije, k napravili s kopanjem mnogo ško(|f- . „ijhov Pa otroci se igrajo, tisto koPan> užim gVoj zaslužek, jaz pa si s kopanjem Kaj je delo? Ti, ki koplješ z lopato, se motiš, Čc m>s‘-' ie delo samo konanie. Tudi otroci Dopisi. Rajhenburg. Približuje se obletnica ustanovitve naše krajevne organizacije KDZ. V volilni borbi smo že tudi pogumno nastopili z lastno vblilno listo KDZ. Kakor povsod smo tudi mi imeli razne zapreke, posebno kot tako mlada in ne preizkušena organizacija. Vsled nepravilnih podpisov smo se moraii združiti v zadnjem trenutku z demokrati. To je pa naših par komunistov tako razkačilo, da so začeli agitirati in glasovati proti nam, največ radi tega, ker si niso *nogli pridobiti z nami odborniškega mesta. Klerikalci imajo s pomočjo nekih samostojnežev svojo večino. Pa to lahko, ker je zanje glasovalo tudi nad 50 naših trapistov. Za to stranko je bilo seveda največ naslonjačev. Za nas je nastopila le še prava zavednost, ne pa omahljivost, s kojo si je marsikdo škodoval. Naša občina ima 11 klerikalnih, 4 demokratskih in samo enega odbornika KDZ. Za župana je izvoljen g- Prane Cvirn, posestnik in gostilničar v Raj-henburgu. Poznamo ga kot delavnega in že sveta skušenega moža. Zaradi tega upamo, da bo imel pravo razsodnost tudi z revnejšimi ljudmi. Prignati moramo, da so se tudi mnogi naši somišljeniki v sosednjih občinah dobro ponašali. Težaven je bil prvi nastop vsakemu. Naša naloga Je, da tudi v sedanjem času skrbimo za organizacijo in razžirjanje našega časopisja. Kdor ne čita, ostane omahljiv in neprepričan strankar. Dohiteti moramo, kar smo zamudili. Nadaljevati hočemo s tem, česar smo se oklenili. Zato na delo! — Več prihodnjič. Krmelj. Razmere v Krmelju so se silno poslabšale. Odkar je naše rudarsko delavstvo Opustilo Unijo slovenskih rudarjev, smo silno nazadovali. Podjetnik nam je že potrgal plače °d 40 do 50 odstotkov, čeprav narašča draginja v*ak dan. Podjetnik pravi, da rabi naš zaslužek Za‘o, da pokrije izgubo, ki mu je nastala, ker 86 je premog pocenil. Kakor drugod, tako tudi Pri nas strašita SKS in SLS, češ, da rešita delavstvo. Vse obljube SKS in SLS so pa le prazna sala. Po tej žalostni Izkušnji so rudarji zopet prišli do prepričanja, da se je treba okleniti Unije slovenskih rudarjev, krmeljskim rudarjem pa povemo, da so prišli tudi delavci po drugih »rajih do istega spoznanja in da se radi vra-v vrste naših organizacij. S Pristave pri Tržiču. Pri nas razsajajo P'jani fantini tako nesramno in podivjano, da človek na cesti niti pri belem dnevu ni varen življenja. V nedeljo 18. septembra so prišli iz Kovorja na Pristavo oboroženi s samokresi in n°ži in streljali tam med ljudmi, da je bila cela °kolica v nevarnosti. Po domače T-ov iz Ko-^°rja je prevrnil nekemu dekletu voziček s sodč-, °®, ko je šla po vodo, sunil neko žensko, da J® padla, za avtomobilom g. Mallyja iz Tržiča 0 dal štiri strele itd. Prebivalci si dovoljujemo ^Prnšati merodajne oblasti, če je to dovoljeno . »®j misli ukreniti, da se tako divjanje neha. n®. imajo ti ljudje dovoljenje, da nosijo orožje, J se jim odvzame, če ga zlorabljajo. Tudi bi 0 potrebno, da bi varnostni organi vsaj ob si ci zT Tuc,i to ni dovolj, prijatelj! Lji nilfa^i0 svoi na rai!:li^ne načine, navarj°r ne 'L delom. Kopanje je £e vselej delo, pa se tudi zgodi, da sosed naro^' gospodar prekopati njegovi ar pr.ešrai0 da mu preplavi voda n zato k rni.sl^’ 413 !e b'10 tisto kopanje < Sam’ ^ g napravil za plačilo, za zasluž 0seč>el° mora imeti smoter. Pa ne s; tist0 * ^oter, kajti oseoni smoter ima (zusln* i\dli-'Vo k<'Panie sosedove preg zabav \ ’n ,ut*‘ otroško kopanje (igra Srjiot ’ PrAVn ^lo Pa mora imeti druža Pre£rabr’ * ie tvojemu gospodarju sosed 8°VorD • °dljlva’ se nv,ra s sosedom da w da napravita pregrajo ta moraš Za P*53 prav. Ti pa, ki kop °stalo ^deti, da delaš dobro delo, ki Poprav,-^ pa P°Srešeno delo, ki ga bo tt 0 grehil, ^e|.us ie S°voril o dobrih delil tako D 'v Za|ibog $o ga razumeli krist ?°bro dH„n0! .kopanje ni bilo zanje nit takrat kaVu dal,,nie miloščine pa vselej, dočim 80 razdeljevali ukradeno bi; med grehi u socialisti miloščino večini » ker ovira pravičnost in škoi sobotah zvečer in ob nedeljah posvečale več pozornosti tem kraju, kjer je to divjanje na dnevnem redu. — Eden za vse. Dopisnikom. Dopisov brez podpisa ne moremo upoštevati. Ni vam treba skrivati svojega imena pred uredništvom, ki bo gotovo v vsakem slučaju varovalo uredniško tajnost. Uredništvo Ljudskega glasu Ljubljana, poštni predal 168. Narodni socialisti so v Ptuju tudi pri drugih županskih volitvah volili našega kandidata sodruga Lozinška. V „Novi Pravdi“ pa pišejo zdaj: „Volili smo socialista, ne nemčurja; načelo, ne osebe !u Glede načela nam je žal, da se ga NSS ni držala tudi drugod, posebno v Celju, kjer se je združila s kapitalisti proti nam. Pa če se ga bo za naprej držala, bo lahko še tudi v Celju mnogo popravila, če bo podpirala naše delovanje. Žalibog imamo prav malo upanja . . . Opazka o nemčurstvu nam je pa dokaz, da že zdaj s svojim načelom ni mislila resno. Če ji je socializem res več nego osebe, se bo povzpela tudi še za korak dalje, da ji bo tudi več nego narodnost posameznih oseb. Sploh opozarjamo NSS iznova, da pri socialistih ni nemčur-jev, seveda tudi slovenčurjev ne, ker se socialist nikdar ne prodaja nobeni narodnosti, temveč ostane vedno to, kar je, in dela z delavci drugih narodnosti skupno proti kapitalistom, ki pa prodajajo svojo narodnost, če je treba, tudi po dvakrat na dan, pa ne samo svojo, tudi svojih delavcev, kakor so v Avstriji delali, če so le mogli. Saj so bili na sodruga Lozinška prav zato tako jezni, ker se jim ni dal prodati, ker ni hotel ž njimi tuliti v nemški rog. Po svetu. Enakopravnost žena in moških. Na češkoslovaškem vlada izdeluje zakonski načrt, ki predvideva izenačenje moških in žensk v državnih poslih. Načrt se v prvi prihodnji seji parlamenta predloži v razpravo. Ukine se tudi celibat učiteljic. 1 \ Komunisti razbili skupno akcijo za pomoč Rusiji. Kakor poročajo češki socialistični listi, se je komunistom posrečilo razbiti enotno akcijo za pomoč stradajoči Rusiji v Češkoslovaški. Število Železničarjev na Češkoslovaškem znaša 156.000 oseb. Koliko jih je pa v Jugoslaviji? Grški poraz. Turške brzojavke trdijo, da je izgubila grška armada v Mali Aziji 18.000 mož in da se je morala umakniti v svoje prejšnje postojanke. Nezaposlenost na Angleškem narašča. Po zadnjih uradnih izvidih je popolnih nezapo-slencev 1,527.000, tri dni na teden dela pa 400.000 delavcev. Angleška vlada misli to težko gospodarsko vprašanje rešiti na ta način, da bo dovolila velike kredite tistim občinam, ki bi hotele pričeti z javnimi deli, pri katerih bi se uporabljali nezaposlene!. Boj Irske za samostojnost. Na noto Devalere, v kateri je ta izjavil, da je pripravljen začeti pogajanja, toda le kot zastopnik suverene države, je izjavil Lloyd George v brzojavni noti Delaveri, da bi taki pogoji napravili konferenco z angleško vlado nemogočo. Zatorej želi Lloyd George, da se smatra njegovo noto, v kateri pristaja na konferenco prihodnji teden v Invernesu, kakor da ni bila izročena, ker je položaj po prejemu Devalereve note postal povsem drug. Ugotoviti pa mora, da angleška vlada niti za las ne bo odstopila od »vojega dosedanjega stališča in da se ne udeleži konference, ki bi pomenila, da angleška vlada ofi-cielno priznava ločitev Irske od ostale kraljevine. Na Švedskem so se pričele splošne volitve, katerih se udeležujejo tudi ženske in sicer v večjem številu kot moški. V Goteborgu je bila izvoljena že prva ženska v švedski državni zbor. Tudi ena, ki hoče posnemati druge. Letska vlada je ustavila prevoz ruskemu gladu-jočemu prebivalstvu namenjenega živeža preko svojega ozemlja. Izgovarja se na neumen način s tem, da se boji, da bi boljševik! ne zadržali praznih vagonov. Boji v Albaniji. Po brzojavkah iz Skadra so čete Meriditov prišle do 15 km pred Skader ter se vzhodno od Skadra na izhodu z Drin»kega Klanca vrše veliki boji. čete tiranske vlade so doživele velike izgube. Norveška vlada je rusko sovjetsko vlado pripoznalo kot vlado de faeto. Iz Nemčije. Po uradni objavi so dobile pri deželnozborskih volitvah v Thiiringenu meščanske stranske 26, socialisti pa 28 mandatov. Zloben francoski načrt. „Daily MailK objavlja brzojavko, katero je poslal Litvinov sovjetski trgovinski delegaciji v Londonu in v kateri Litvinov trdi, da je poslala Francija varšavski vladi noto, v kateri pozivlje poljsko vlado, naj se okoristi z bedo Rusije in naj stavi Moskvi ultimat. Dalje naj se obveže Poljska, da bo mobilizarala svojo armado in da bo postavila del svoje vojske pod francosko poveljstvo. Litvinov trdi dalje, da je pr