DELAMARIS IZOLA INTERNA IZDAJA LETO XV. IZOLA. OKTOBER 1973 ST. 4 TOZD - nova ustavna dopolnila STROKOVNJAKE PRIBLIŽATI PROIZVODNJI Največ pripomb na sestanku komunistov podjetja je bilo na račun organizacije skupnih služb. Predlog samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v Delamarisu je že dva meseca v javni razpravi. V začetku oktobra se bomo o njem izrekli na zborih delovnih ljudi. Da bi pripomogla k čim boljši obravnavi sporazuma, je o njegovem predlogu razpravlja organizacija Zveze komunistov v našem podjetju. V razpravo je odločilno posegel tudi dipl. ing. Ivan Kukovec, predsednik sindikata kmetijskih in živilskih delavcev in predsednik komisije za samoupravljanje pri republiških sindikatih. TOZD strokovno ojačati Osnovna pripomba na osnutek sporazuma je bila, da je premalo poudarjena TOZD, kot osnovna nosilka samoupravljanja. Premalo poudarka je v tem, da osnutek ne predvideva strokovno dovolj močnih proizvodnih temeljnih organizacij. Službe, ki opravljajo svoje delo, predvsem za temeljne organizacije, naj bodo sestavni del temeljne organizacije. V službah, kjer so posli že specializirani po dejavnostih, ne sme biti problem te delavce vključiti direktno v temeljne organizacije. Koordinacijska funkcija teh služb, pa seveda mora tudi v prihodnje ostati v skupnih službah. Tu gre za službo tehnične kontrole, razvojni sektor itd. Ta predlog seveda ne pomeni, da se morajo te službe tudi prostorsko razbiti po temeljnih organizacijah, ampak pomeni, da morajo biti strokovnjaki organizacijsko vezani na TOZD, od koder naj izvirajo tudi njihovi osebni dohodki. Skupne službe — TOZD ali samoupravna skupnost? Če se bomo odločili za tako principielno stališče, ki bo omogočilo proizvodnim temeljnim organizacijam, da se bodo tudi strokovno okrepile, bomo dosegli to, kar ustava postavlja: krepitev samoupravljanja in s tem odločanja v temeljni organizaciji. Tu seveda ne gre le, da zadostimo predpisom, kajti to bi lahko storili tudi na drug način, ampak gre za to, da se tako organiziramo, da bomo v prihodnje dosegali večje učinke. Vprašanje, kako so organizirane skupne službe, je prav tako odvisno, kako bomo uresničevali namene ustavnih določil v proizvodnih temeljnih organizacijah. Mnenje komunistov v podjetju glede organizacije skupnih služb je, da ob tako ojačanih proizvodnih temeljnih organizacijah ne bi bilo umestno organizirati skupne službe kot temeljno organizacijo, ampak kot samoupravno skupnost. To samoupravno skupnost bi ustanovile temeljne organizacije. Dejstvo je, da bodo skupne službe, ki bodo delno absorbirane od proizvod- nih TOZD, imele še manj pogojev, ki jih po ustavi morajo imeti, če želijo biti temeljne organizacije. Če bomo torej organizirali le štiri proizvodne temeljne organizacije in bodo skupne službe (komerciala, računovodstvo, glavna uprava itd.) samoupravna skupnost in ne TOZD, bomo še bolj onemogočili nevarnost, da bi delavci skupnih služb, četudi posredno odločali o delitvi, razvoju itd. proizvodnih TOZD. Prav gotovo je to tisto, čemur smo ob dosedanjih razpravah posvetili premalo pozornosti. Razlika med samoupravno skupnostjo in temeljno organizacijo je v tem, da mora biti temeljna organizacija ekonomsko zaokrožena celota, ki je sposobna samostojno delovati na trgu itd., medtem ko samoupravna skupnosti nima (Nadaljevanje na 2. strani) Z ozimnico je tako Po priporočilu zveznega sindikata, naj se omogoči vsem delavcem, posebno pa tistim z nizkimi osebnimi dohodki, da po cenah, ki ustrezajo njihovim prejemkom, pridejo do nekaterih ozimniških prehrambenih artiklov. To pobudo so pozdravili in podprli republiški sindikati, med njimi tudi slovenski. V zvezi s tem je bil na željo republiških sindikatov sklican v Ljubljani širši posvet predstavnikov večjih trgovskih podjetij, gospodarske zbornice, izvršnega sveta ter sindikatov večjih republiških centrov in obalnega področja. Na tem posvetu so bili že bolj konkretni in so določili odkupne in prodajne cene tem artiklom. Na podlagi sklepov posveta v Ljubljani je obalni sindikalni svet v Kopru sklical sestanek predsednikov sindikalnih organizacij obalnega področja in predstavnikov trgovskih podjetij Nanos, Agraria in Kmetijske zadruge Izola. Na sestanku v Kopru je predstavnik trgovskega podjetja »Nanos« informiral prisotne, po kakšnih cenah bodo člani sindikata prišli do naslednjih prehrambenih artiklov: Krompir vrste igor 1,70 din/kg Glavnato zelje 1,55 din/kg Jabolka vrste Jonatan 3,05 din/kg Fižol letine 1973 10 do 12 din/kg Ti artikli, po gornjih centih, se bodo dobili na določenih prodajnih mestih (trgovinah) v Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu. V Kopru smo se pogovarjali tudi o možnosti nabav premoga in drv. Ugotovili smo, da klasične kurjave na trgu ni. . Stanje premoga je malone že vsem znano. Velenjski rudarji nakopljejo le toliko premoga, da komaj zadošča za normalno obratovanje termoelektrarne v Šoštanju. Na pismo, ki ga je naša sindikalna podružnica poslala podjetju ERA Velenje, smo dobili odgovor, če bo kaj premoga odveč, bo za gospodinjstvo šele v drugi polovici decembra. Stanje glede drv pa je skoraj enako. Podjetja, ki so se borila za nabavo in prodajo drv, nimajo nobenih zalog, ker se pač te nikjer ne dobijo. Podpredsednik sind. odbora: Silvano KALIGARIČ Zagrebški velesejem Že dolgo se Zagreb ponaša s svetovno znanim velesejmom. Tudi naše podjetje sodeluje s svojimi proizvodi na razstavnem prostoru. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo velesejem nekateri člani našega kolektiva. AT1LIJ BABIČ, mizar v obratu Riba Kako ocenjujete naše sodelovanje na zagrebškem velesejmu? Letos sem bil poslan, da grem postavljat »štant« na zagrebški veselejem. Naš »štant« je zelo star, potrebno bi ga bilo obnoviti. Delo bi bilo potrebno bolje organizirati, ker so me precej pozno poslali v Zagreb in sem moral delati cel dan. Moram pa reči, da smo delavci na velesejmu enotni. Pomagamo drug drugemu pri delu. Kot sem opazil, je za naše proizvode precej zanimanja, posebno za nove. Kupci so spraševali, če imamo nove izdelke že v prodaji. Zdi se mi, da je velesejem koristen zaradi spoznavanja artiklov, pa tudi ljudje se tam srečujejo. Rad bi še omenil, da so cene hrani precej visoke. Ker se mi je mudilo z delom, nisem mogel v mesto, zato sem se hranil v kiosku na velesejmu, kjer je bila hrana zelo draga. Zato je bila dnevnica za celodnevno prehrano premajhna. Dobil sem plačane tudi nadure, ki so bile nujno potrebne glede na kratek čas priprave. PETER POŽRL, vodja marketinga »Delamaris« nastopa s svojimi proizvodi na zagrebškem velesejmu že vrsto let. Ali z vidika pro- Navodilu ra uporab«« ZACIMKA j« d**'«* ra nbo'(»*oi* Juh. maamh t*A\, »n &m«K. J«d«m dodati« ZAClWXO po okuau pripravo vi«wiw i * t oBaian* vp dM*|ta »MMta »n (lodoims P® «*atavl<** nat oaljlkovi hWr»M, Iti vu*ni.>' 0» M iks* '. trnju* I* i« |*lowlna ( protivodnt«. v lanoom h» u*.am proctortt. Kok oj »raba 1 !*u. N«ro »rja tWCv Uputa >a pMpr«i*MW(a: ZAC*N* *« P*> vAu»v. p*ip»*jr.an|* M>» u«ti 1,41 kipu«*, na«oij**w ». O»novm »». fliutj- fnliw« JO V*, uoljtto povrt* l ml/«lt|a. »Ittmln 8, 13 m«»i«Juatrl,*lui a«rlja je »»lovatr.a *• dat.*">0'n profr«-*1'.]« d uvali u i .kivot proitonj Kok 2 ®od.n*. Nato ni in« »300 e Delamaris Q Izola pagandne službe ocenjujete to sodelovanje kot pozitivno? Ali bi bilo potrebno kaj preurediti, kaj izboljšati na samem »štantu« ali pa pri organizaciji? Mednarodni zagrebški velesejem je sejemska manifestacija, ki ima svetovni pomen in je ena največjih v Evropi. Razumljivo pa je, da je tu najmočneje in vsestransko zastopano jugoslovansko gospodarstvo. V prehrambenem paviljonu ima že vrsto let pomembno mesto tudi naše podjetje. Če ocenjujemo nastop Delamarisa na tej manifestaciji s propagandnega stališča, moramo poudariti njegov splošen pomen. Medtem ko direktna propaganda približuje konkretni izdelek potrošniku, je splošna propaganda propaganda podjetja kot celote in njegovega ugleda. Z nastopom na sejmu je nemogoče dosegati direktne propagandne učinke, ker je sejem v manjši meri namenjen potrošniku. Sicer pa se je zagrebški velesejem in njegova gospodarska vloga močno spremenila, vzporedno z razvojem gospodarstva. V času distribucije blaga, ko tržno gospodarstvo in njegove po- (Nadaljevanje s 1. strani) teh lastnosti. Samoupravljanje v samoupravni skupnosti (npr. skupne službe) se odvija kot v TOZD s to razliko, da imajo TOZD pravico odločati o njenih stroških, dohodku, razvoju itd., saj so jo ustanovile zato, da dela za njih. Posebne samoupravne skupnosti Ker sta avtotransport in vzdrževanje organizacijski enoti, ki bosta sami ustvarjali svoj dohodek, bi prav gotovo kazalo vsako od teh enot organizirati kot posebno samoupravno skupnost. Ne bi bilo prav, da bi ti dve enoti sami skrbeli za svoj razvoj, ko pa so uporabniki njihovih uslug samo proizvodni TOZD. Ker nudijo usluge vsem, bi bilo prav tako nesmiselno, da bi jih pripojili k eni ali drugi temeljni organizaciji. Na ta način bi se v osnutku samuopravnega sporazuma predvidene TOZD skupne službe, zmanjšale na dejansko potrebne in ne bi predstavljale nevarnosti za vmešavanje v zadeve proizvodnih TOZD. Samoupravne delovne skupine Na sestanku komunistov Delamaris je bilo tudi poudarjeno, da javne oblike še niso v popolnosti zaživele, je sejem imel drugačen pomen kot ga ima danes. Lahko bi trdili, da je naše in druga podjetja takrat nastopala na sejmu s ciljem direktnega sklepanja kupoprodajnih pogodb. Danes je to drugotni pomen, ker kupci in drugi poslovni partnerji ne prihajajo na sejem z namenom zaključevanja. Če upoštevamo, da je sejem mesto, kjer se zberejo domači in tuji gospodarstveniki z različnih področij gospodarstva, potem bi glavni namen nastopanja na tej manifestaciji lahko okarakterizi-rali s naslednjim: 1. Prikaz novih izdelkov, ki dajejo podjetju tržno obeležje. To je zrcalo tržne vitalnosti podjetja in njegovih delavnih dosežkov, kar lahko smatramo bi morali organizirati v temeljnih organizacijah in samoupravnih skupnostih tudi samoupravne delovne skupine. To bi bile skupine, iz katerih bi izhajala delegacija in katere bi bile temelj samoupravljanja v podjeju. Dejstvo je, da na sestankih, kjer sodeluje preveč delavcev, ne pridejo do izraza njihovi problemi, predlogi in zahteve. Kdaj končno TOZD? Ko bodo zbori delovnih ljudi dali svoje pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma, ko bodo pretehtali mnenje, ki so ga izrazili komunisti našega podjetja, se bo sestavil končni predlog samoupravnega sporazuma. Za končni predlog sporazuma bo moralo glasovati najmanj 2/3 delavcev vsake TOZD. Na teh sestankih, ki bodo v drugi polovici oktobra, se bo moralo izvoliti delavca, ki bo pooblaščen podpisati samoupravni sporazum. Samoupravni sporazum naj bi bil predvidoma podpisan 28. novembra. V decembru bi uskladili statut podjetja in ostale samoupravne akte. Izvolili bomo tudi nove organe samoupravljanja. S 1. januarjem 1974 pa bi prešli na novo organizacijo. TOZD nova ustavna dopolnila za splošno propagando, na drugi strani pa se s tem spoznavajo trgovci in drugi uporabniki z novimi artikli, ob čemer se dobijo pomembne informacije. 2. Kontakti s poslovnimi partnerji- V komerciali posebno pa še v prodaji so kontakti izredno pomemben pojem napredovanja, saj še vedno velja pregovor »ljudje delajo posel«. Učinki, ki se z nastopom na sejmu dosegajo, so neizmerljivi in se jih ne da številčno izraziti. Ne glede na to, kakšni so ti efekti, pa bo Delamaris tudi v bodoče moral sodelovati na sejmih, kjer se pojavlja naša konkurenca. Letošnji nastop na jesenskem zagrebškem velesejmu lahko ocenimo kot zelo uspešen, saj so bili novi izdelki — grupa tekočih dodatkov in novo pakiranje za-činke, atrakcija tako za zainteresirane poslovne partnerje, kakor tudi za konkurenco. ARMID TUL, vodja prodaje na domačem trgu Vprašanje, ki ste mi ga zastavili, je dokaj celovito in zajema celokupno problematiko oziroma razmere pri prodaji naših proizvodov. S tem ne mislim samo na plasman proizvodov, temveč težave, ki jih imamo pri prodaji od proizvodnje pa do izterjave računov za prodano blago. To področje dela bi opisal kdaj drugič, tokrat pa bi se osredotočil samo na zadnji del vprašanja, to je »kako ocenjujete zagrebški velesejem«? Zadnje čase prevladuje mišljenje med jugoslovanskimi gospodarstveniki, da pedstavlja zagrebški velesejem preveč raznolika področja dejavnosti ter da bi bila potrebna določena specifikacija. Za oceno takega sejma kot se nam danes predstavlja, v kolikor želimo imeti celovito oceno, pa bi morali vprašati za mnenje še ostale službe kot so: nabavna služba, razvoj, marketing in proizvodnjo. Morda še kakšnega drugega! S stališča prodaje je sejem interesanten predvsem zaradi naslednjega: 1. Sklepanje kupoprodajnih pogodb, letnih in enkratnih; 2. Številna poslovna srečanja med kupci in prodajalci; 3. Razstava dosežkov ter novitet našega kombinata kupcem in potrošnikom; 4. Pregled dosežkov prehrambene industrije Jugoslavije. Z ozirom na organizacijo prodajnih služb prehrambene industrije (kakor tudi naše gospodar- ske organizacije), se vse bolj izgublja prvotni namen sejma, ko se sklepajo letne in enkratne kupoprodajne pogodbe, ter vse bolj pridobiva sejem obeležje razstave in pregledov dosežkov. Po mojem mišljenju se tega zadnjega še premalo zavedamo in izkoriščamo — oziroma nastopamo na sejmu nepripravljeni. Letos smo v ta namen razstavili in repre-zentirali kupcem naše nove tekoče dodatke jedem in nove embalaže začinke. Lahko rečem, da so ti proizvodi vzbudili pri res mnogoštevilnih poslovnih partnerjih, ob strokovnem in vztrajnem razlaganju uporabnosti ter praktičnosti embalaže, zelo velik interes. Razen za omenjene proizvode so se kupci interesirali še zlasti za naše priznane predjedi (Izola Brand, Picnic), instante in gotova jedila (srbski pasulj). S stališča prodaje lahko torej zaključimo, da je bil letošnji sejem poslovno uspešen. V začetku jeseni lanskega leta je bila končana druga faza razširitve hladilnice »Riba«. Največjo investicijo te faze predstavlja vsekakor oddelek za kontaktno zmrzovanje ribe. Ta oddelek je nastal iz potrebe po reševanju velikih količin dnevnega ulova v kritičnih poletnih in jesenskih mesecih ter problemov, ki nastajajo prav v tem času zaradi prevelikega števila plastičnih zabojev, ki so vezani v hladilnici — za potrebe ulova plave ribe pa nam jih primanjkuje. Oddelek sicer še ne obratuje redno, ker je še vedno v poizkusni fazi. Kljub temu smo v zadnjih treh mesecih lanskega leta in v maju letos zmrznili v tem oddelku okoli 240 ton ribe, predvsem sardelo, papalino in inčune. V začetku je delo potekalo ročno. Stroji, ki so bili nabavljeni za pripravo ribe za zmrzovanje ter transportni trakovi, so se po- Novi del hladilnice »Riba« MAR]AN PIŠKO, v. d. vodje splošnega sektorja Vsakoletni spomladanski in jesenski velesejem v Zagrebu, vsekakor predstavlja veliko manifestacijo vseh dosežkov jugoslovanske industrije in obrti. Zaradi tega je naša navzočnost nujna in koristna, saj naša prodajna mreža pokriva celotni jugoslovanski prostor in si marsikateri jugoslovanski kupec ogleda naš paviljon in ugotavlja, kje smo napredovali, kaj smo izboljšali, katere nove proizvode smo osvojili. Vendar sejem ni več tisto, kar je bil veliko let nazaj, da so se na samem sejmu sklepale tudi pogodbe, zato bi bilo dobro tudi z naše strani obisk in navzočnost na sejmu zmanjšati in s tem dati poudarek na razstavljene proizvode in organizacijo informativne službe. kazali kot nefunkcionalni. Krivdo za to gre pripisovati deloma proizvajalcu, v veliki meri pa tudi našim projektantom, ki so te stroje projektirali, niso pa seznanili konstruktorja z raznimi problemi, ki nastajajo pri manipulaciji z ribo. To lahko deloma opravičimo s tem, da je ta obrat za nas, kot tudi za konstruktorja nekaj novega in se ni bilo mogoče naslanjati na morebitne izkušnje. Nedvomno pa je, da bi tisti, ki je to projektiral, prihranil podjetju veliko stroškov, tistim, ki na tem oddelku delajo, pa veliko problemov, če bi se pri projektiranju posvetoval z nekaterimi, ki imajo izkušnje pri delu z ribo in bi mu lahko svetovali. Sedaj smo opremo skoraj kom-pletirali, razen stroja za pakiranje in drugih manjših izboljšav. Sistem zmrzovanja se sestoji iz treh zmrzovalnih komor, traku za pranje ribe, zbiralno-delov-nega traku, transportnih trakov, bazena za glaziranje ribe ter mize za pakiranje. Amerio zmrzovalniki so hladilne komore, ki imajo v notranjosti 16 horizontalnih plošč, med katere vstavljamo pladnje z ribo (12 pladnjev na vsako ploščo). Te plošče se dajo pri polnjenju in praznjenju zmrzovalnika premikati v vertikalni smeri s pomočjo hidravlične naprave. Plošče so v notranjosti votle in preko gibljivih cevi povezane na polnilni in sesalni kolektor zmrzovalnika. V notranjosti plošč se pretaka in izpareva pri podtlaku tekoči amonjak. Odvzem toplote ribe se vrši neposredno-kontaktno z ribe na ploščo brez posredovanja (Nadaljevanje na 4. strani) Kontaktno zmrzovanje v hladilnici »RIBA« Ribarnica Koper - uspehi in težave Na tržnici v Kopru imamo svojo ribarnico. Poslovodja je že 10 let Jože PALČIČ, katerega sem zaprosila za podatke v zvezi s prodajo ribe. Morala sem malo počakati, ker ni bilo nikogar, ki bi ga nadomeščal, stranke pa so prihajale in kupovale pol kilograma, kilogram, 25 dekagramov rib v svežem in zmrznjenem stanju. Izbira je bila kar dobra. Na pultu so bile sveže, v hladilniku pa zmrznjene ribe. Pa poglejmo rezultate 8 mesecev letošnjega leta v Kopru in Izoli. Jože Palčič je poslovodja tudi v ribarnici Izola. KOPER Mesec kg Realizacija I. 10.290 221.921,— II. 11.319 220.900,— III. 13.305 290.200,— IV. 12.630 280.220,— V. 14.890 280.750,— VI. 15.870 327.200,— VIL 16.770 358.000,— VIII. 21.397 455.880,— l v IZOLA Mesec kg Realizacija I. 3.120 50.190,— II. 3.710 59.180,— III. 3.826 65.136,— IV. 3.921 69.100,— V. 4.760 70.128,— VI. 4.053 68.520,- VIL 5.270 93.650,— VIII. 6.590 107.887,— (Nadaljevanje s 3. strani) zraka, kot pri klasičnem načinu zmrzovanja. Amonijačni sistem je priključen na obstoječe stroje in naprave v hladilnici, katerim smo dodali še en kompresor, amonijačni separator in štiri amonijačne črpalke. Kapaciteta zmrzovanja je v današnjih pogojih ca. 10 ton na dan, če obratujeta dve izmeni. To je predvsem odvisno od pridnosti in spretnosti delavk, ki tu delajo. Ker nimamo stalne delovne sile (delavke prihajajo začasno iz dru- V poletnih mesecih prodam okoli 40 »/o plave ribe in 60 °/o bele ribe. V zimskem času se procent prodane bele ribe poveča na 90 %>, plave riba pa le 10 °/o. V času turistične sezone gre precej ribe v hotele, počitniške domove in ostalim potrošnikom. Tako je v tem času prodano za gotovino okrog 60 %>, v zimskem času od 80 do 85 °/o ribe. Ostala riba je prodana z dobavnicami. Prodaja ribe se iz leta v leto veča. Posebno bi poudaril velik skok prodaje v lanskem in letošnjem letu. (Nadaljevanje na 8. strani) gih obratov) je navedeno zmogljivost težko doseči. Sam proces zmrzovanja se bistveno razlikuje od klasičnega zmrzovanja v »tunelih«, kjer komoro napolnimo z zaboji ca. 800 kom. v eno komoro, zmrzujemo približno 18 ur, nato jo izpraznimo in preskladiščimo v celice za shranjevajne zmrznjene ribe. Pri kontaktnem zmrzovanju najprej stresemo svežo ribo na trak za pranje, kjer se pod tuši opere in izgubi luske. Nato riba potuje na delovni trak, kjer jo delavke zlagajo v pladnje, le-te pa delavec zlaga med plošče v zmrzoval-nik. Ko je zmrzovalnik poln, s pomočjo hidravlike stisnemo plošče skupaj tako, da se ribe dotikajo. Temperatura na ploščah je zelo nizka, tako da je hitrost zmrzovanja le 20 m za 1 cm debeline sloja ribe. Po določenem času zmrzovalnik izpraznimo. V pakete se riba pakira na mizi. Nato te pakete skladiščimo v celicah hladilnice. Kot vidimo, smo pri tem skrajšali čas zmrzovanja od 18 ur na eno uro in pol s pomočjo kontaktnega zmrzovanja. Važen pa ni le čas, ampak tudi kvaliteta, kajti v čim krajšem času je riba zmrznjena, tem boljša je njena kvaliteta, kar se seveda pozna tudi pri prodaji. Precej zanimanja je tudi za 1/2 kg pakiranja take ribe, katero bi bilo možno tudi izvažati. V ta namen bi bile potrebne dodatne investicije — posebni kalupi in pakirni stroj. Narejeni so bili že nekateri poizkusi. Odgovorne službe pa so dobile nalog, da bi se to čimprej izpeljalo. Tako bi dosegli, da bi oddelek obratoval tudi takrat, ko ni velikega ulova, oziroma v ostalih mesecih ko ta oddelek stoji. To bi vsekakor pripomoglo k razvoju tega oddelka in celotnega podjetja. Vladimir Požar i Zaboji, zaboji, zaboji... človek se skoraj zgubi zraven njih. Zgodi se, da postanejo prav zaboji včasih problem na obratu »Riba«, ko je ulov velik. Kontaktno zmrzovanje Partizanska enota na taborjenju Lansko leto je odbor za splošni ljudski odpor odobril predlog za tridnevno taborjenje partizanske enote v letu 1973. Namen taborjenja je bil usposabljanje partizanske enote za uporabo novega pehotnega orožja in delovanje v raznih primerih obrambe. Poskusno streljanje Potrebno je bilo precej priprav, da bi pouk na taborjenju uspel. Taborjenje je bilo v počitniškem domu v Lepeni po končani letni sezoni. Tako je naš počitniški dom za tri dni postal vojašnica za partizansko enoto. Člani partizanske enote so se v treh dneh seznanili z načinom streljanja z novim pehotnim orožjem. Po končanem pouku, kjer je vladal vojaški red, so se člani enote pomerili v streljanju s pištolo, avtomatsko puško, polavtomatsko puško in mitraljezom. Po mnenju aktivnega oficirja kapetana I. klase Svetoiara Dor-deviča, ki je vodil pouk in vadil streljanje, kot tudi drugi organi, ki so kontrolirali pouk in stresanje, je bila disciplina taka, da nam daje garancijo, da bo partizanska enota v primeru potrebe v redu opravila postavljene naloge. Za uspešno izvedeno taborjenje gre zahvala odboru za splošni ljudski odpor, članom partizanske enote rezervnemu poročniku Silvu Šiku, še posebno pa se zahvaljujemo kapetanu I. klase Svetozaru Dorčfeviču, ki je vložil dosti napora, da se pouk in streljanje na taborjenju čim-uspešneje konča. Žarko Višnjič »Mirno!« je dal povelje rezervni poročnik Silvo Sik V številki 2 Našega glasu se je pri sliki na strani 7 vrinila neljuba napaka. Opravičujemo se. Glavni urednik VVVVVVVVVVVV-VVVV^/VVVVVVVVVV-VV Teoretični pouk čiščenje in mazanje Stran 6______»NAŠ G LAS« Št. 4 — oktober 1973 Praznik v Izoli V soboto, 15. 9., na dan ribiškega praznika so dobili zapestno uro ob 20-letnici dela v podjetju naslednji delavci (ne pa uslužbenci, kot je pomotoma napisal novinar »Dela), in sicer: 1. LUCIJAN BOŽIC, mizar v obratu Riba 2. HENRIK MORATO, delavec v hladilnici Riba 3. SLOBODAN ŠKRLIC, delavec na predelavi rib v I risu 4. NORMA ZAJC, delavka v deviznem oddelku komerciale 5. SONJA CHICCO, delavka na upravi obrata Ribe 6. ADA MIKUŽ, delavka v menzi obrata Argo 7. MARIJA STIPANČIČ, delavka za obračun proizvodnje Irisa 8. ANA KLEVA, delavka za obračun OD v Iri-su 9. ROZITA HERVATIC, finančni sektor Argo 10. SLAVA MAHNE, delavka v pločevinasti embalaži Argo 11. STANE MAKOVEC, šofer v Argo 12. DRAGO LENČEK, sektor komerciale 13. MAFALDA PRELEC, delavka v strojnem oddelku Argo. 14. ARNALDA RASPOLIC, delavka na predelavi rib v Irisu 15. EMA KALIGARIČ, delavka na predelavi rib v Irisu. 20-letnike smo povprašali o njihovem dosedanjem delu, koliko sprememb je že bilo od njihovega prihoda v tovarno in sploh kaj mislijo o svojem delu. SLAVA MAHNE Dobro se spominjam dneva, ko sem kot mlado 19-letno dekle prišla pred 20 leti v Delamaris. Takrat je bilo mnogo več ročne- ga dela, delo je bilo zato težje. Sedaj pa dobimo vsak dan kakšen nov stroj, ki nam pomaga pri delu. Vendar se mi zdi, da so norme previsoko postavljene. Tudi mož dela v podjetju; dobi-sa sva lepo stanovanje v bloku, zato sem zelo vesela in na delo prihajam z veseljem. Le vsakega desetega v mesecu je hudo. Osnovne plače so tako majhne, in če ne bi presegla norme, bi bilo zelo malo. Všeč mi je, da se spomnijo na nas, ki smo že toliko let v podjetju. Naš časopis rada preberem, vendar ne utegnem prebrati vsega. Doma je polno dela. Mislim, da je ta način obveščanja kar dober. Glede TOZD pa nisem preveč seznanjena, saj sem že povedala, da ne utegnem vsega prebrati. EMA KALIGARIČ IN ARNALDA RASPOLIC Naši dve 20-letnici sem prosila za kratek razgovor kar med delovnim časom. Mudilo se jima je, ker delo na normo zahteva celih osem ur. Imela sem petnajst let, ko sem prišla v tovarno je dejala Arnal-da Raspolič. Tudi jaz sem komaj dopolnila petnajst let, jo je dopolnila Ema Kaligarič. Prvi spomini na tovarno so povezani z ročnim delom. Arnalda Raspolič je še nadaljevala spomine, ki jo vežejo na obrat Argo, kjer je bilo njeno prvo delovno mesto. Škatle smo morale nositi s podstrešja. Takrat je bilo delo res zelo naporno. Danes pa nam pri delu pomagajo stroji, pogoji so boljši, le mokro je še po tleh v proizvodnji. Upam, da se bo tudi to kmalu uredilo. Glede norme sta si bili enotni, da so nekje sicer visoko postavljene, v glavnem pa so realne. Naš tovarniški časopis zelo radi bereta, a tudi njima družina ne dovoljuje tega. »Z enim očesom moram biti pri otroku, z drugim pa sem pri branju,« je še dodala Arnalda Raspolič. Sedaj, ko gredo v šolo, pa je še hujše. Pomagati in privajati jih je potrebno na učenje. Arnalda Raspolič in Ema Kali garič pa so del svojega učenja že pustile za seboj. 20 let v tovarni jima je prineslo mnogo spominov, a kaj ko se je v kratkih minutah težko spomniti na vse. Na isti dan sta dobila priznanje za dolgoletno delo v podjetju tudi dva člana našega kolektiva: ANA ILIC, delavka v obratu pločevinaste embalaže — 35 let VITTORIO DEPASE, ladijski motorist v oddelku ribolova — 30 let. Ne vem, če je potrebno še kaj dodati, ko vidimo te številke. Naj še pripomnim, da mi je delavka na upravi v obratu Argo Naši 20-letniki in 35-letnica Ana Ilič (četrta od leve proti desni) Vodja ribolova prejema darilo od predsednika občine Piran Polenta in brodet, tradicionalna ribiška jed, ki jo pridno meša Marjan Laščak rekla: »Res je že dolgo v podjetju, a mislim, da naredi več, kot marsikatera druga«. Temu primeren je tudi njen osebni dohodek, ki se giblje okoli 2.000 din mesečno. A vedno ni bilo tako. »Komaj 14 let sem imela, ko sem leta 1934 prišla v obrat Iris, takratno Ampelejo. Tako sem bila boječa, da še vrat nisem mogla najti. 16 let sem hodila iz vasi Jagodje v Izolo. Ko sem prišla delat, so bili lastniki tovarne Italijani. Nam dekletom iz vasi so dajali vedno slabša delovna mesta, boljša delovna mesta pa so dobile delavke iz Izole. Trudila sem se, da bi čimveč zaslužila, ker smo bili številna družina. Plačani smo bili na uro, plačo smo dobivali vsako soboto po končanem delu. Še mi je v spominu sobota, ko smo čakali na denar, obračuna pa še ni bilo. Bile smo jezne in nemirne, pa so nas vratarji polivali z vodo. Cel teden smo čakali na zaslužek, pa ne samo mi ampak cela družina. V tovarni smo morali govoriti italijansko, kolikor smo sploh smeli govoriti. Nato je prišla vojna, bili so alarmi, nemiri in strah. Še vedno smo delali, vendar le takrat, ko je bilo mirno. Vojna se je končala, italijanski gospodarji so odšli. Izvolili smo svoj prvi delavski svet. Bila sem članica in ob tej priliki sem dobila radioaparat kot nagrado za vestno delo na slani ribi. Ob 30-letnici pa sem dobila zapestno uro. Pred 19 leti sem bila premeščena v ta oddelek. Delo sem morala prekiniti zaradi otroka. Ko je malo odrastel, sem šla spet v službo. Sedaj je hčerka poročena in ima otroka. Delam popoldne, da ji zjutraj pazim otroka. Vendar ne morem več toliko narediti, kot sem lahko včasih. Zato se mislim letos upokojiti. Že sedaj vem, da mi bo hudo ob odhodu, saj so naj lepši trenutki v življenju, ko odhajam v službo. Mnogo stvari se je uredilo, gradijo se nove stavbe, nabavljajo stroji, tako da nam je delo lažje. Ko sem prišla delai, ni bilo tako. Denar so porabili lastniki za svoje privatno življenje. Sedaj pa gre ta denar za investicije.« Ana Ilič je želela, da se zahvali vsem njenim sodelavcem za dobro razumevanje na delovnem mestu, vsem vodilnim delavcem in vsem, ki jih je v svojem dolgoletnem delu srečala in so ji kakorkoli pomagali. V imenu uredniškega odbora in vseh zaposlenih v tovarni želim Ani Ilič in Vittoriu Depase še nmogo prijetnih ur med sodelavci, katerim naj bosta vzgled za nadaljnje delo. Pa še enega dogodka pred Marino ne smemo pozabiti. Na na- grade, ki jih je podelil predsednik delavskega sveta Peter Požrl trem najboljšim posadkam ribiških ladij. Najboljšim pri ulovu v letu 1972. Pa poglejmo. 1. nagrada: M/l »Zlatorepka« kapitan Gvido Radolovič; 2. nagrada: M/l »Vesna«, kapitan Nerino Baruca; 3. nagrada: M/l »Deklica«, kapitan Ivan Strasner. 1. nagrado za ulov v letošnjem letu za prvih osem mesecev M/l »Golobica«, kapitan Sergio Radman. Nagrade: brivski aparati. 15. in 16. septembra so bile v izolskem pristanišču zasidrane vojne ladje, ki imajo svoje pristanišče v Puli. Kaj pravi kapetan vojnih ladij. Veseli smo, ker ste nas povabili na vaš praznik, ki je kot kaže res ribiški praznik. Moram vam priznati, da sem vesel, ker smo v tako kratkem času vzpostavili prijateljske stike z ljudmi, posebno pa z vašimi ribiči. Pozna se nam, da vsi živimo na morju, oni živijo od morja, mi pa jih varujemo in varujemo tudi vas, da lahko mirno spite. Upamo, da bomo svojo nalogo tudi v bodoče dobro izpolnjevali. Še enkrat se najtopleje zahvaljujem za povabijo, prijateljski sprejem pri prihodu in želim, da se še kdaj srečamo, saj je morje tisto, ki nas združuje in obenem ločuje. Otvoritev uradnega dela ribiškega praznika Odbor za pravice iz dela Odbor za pravice iz dela je na svoji 41. redni seji dne 26. 9. 1973 sprejel naslednje SKLEPE: Imenuje se novi uredniški odbor internega glasila »Naš glas« kot sledi: 1. Tomaž PAVLETIČ 2. Sonja POŽAR 3. Dipl. ing. Darja KORCE 4. Zorko DEŽJOT 5. Vidojka CARLI SKLEP Odloži se odločanje o dodelitvi kreditov za nakup in gradnjo stanovanj, za adaptacijo in razširitev stanovanj ter za nakup stanovanj s soudeležbo z drugimi podjetji. Strokovna služba v splošnem sektorju naj v skladu s členi od 45 do 54 pravilnika o načinu formiranja in uporabe sredstev sklada skupne porabe pripravi prioritetno listo prosilcev. Rok za pripravo prioritetne liste je 15 dni. SKLEP 1. Odloži se gradnja stanovanjskega bloka na vogalu Ob pečini in Tovarniške ulice (pri obratu Iris) 2. V skladu s 25. členom pravilnika o načinu formiranja in uporabe sredstev sklada skupne porabe se odloči naslednje: a) Pristopi naj se k takojšnjemu nakupu ustreznega števila stanovanj za vezana sredstva v znesku 2.300.000 din. b) Pristopi naj se tudi k nakupu ustreznega števila stanovanj za vezana sredstva v znesku 1.500.000 din, ki bodo sproščena v mesecu maju 1974 v znesku 2.700.000 din. Podjetje naj sklene z gradbenimi podjetji takoj kupoprodajno pogodbo v smislu točke a) in b). Stanovanja se bodo dodeljevala v skladu s Pravilnikom o načinu formiranja in uporabe sredstev sklada skupne porabe. SKLEP Odbor za pravice iz dela je sklenil, da se pristopi k takojšnjemu nakupu ustreznega števila stanovanj, ki bodo vseljiva do konca tega leta. Stanovanja se bodo delila v skladu s pravilnikom o načinu formiranja in upo- rabe sredstev sklada skupne porabe in prioritetne liste prosilcev. Kot je razvidno iz prioritetne liste, sta delavca Mira VATOVEC in Bernard ZELINŠCEK med prvimi po vrstnem redu prioritetne liste in zato jima bo do konca tega leta dodeljeno ustrezno stanovanje. Miri VATOVEC in Bernardu ZALINŠCKU se daje to pojasnilo na podlagi njune zahteve v zvezi s pritožbo, ki sta jo naslovila centralnemu delavskemu svetu zoper odločbo o dodelitvi stanovanja ing. Jožetu ROJCU. SKLEP Pismeno vlogo glasila Zveze komunistov Jugoslavije »Komunist« z dne 30. 8. 1973 glede fi-načne participacije za morebitno objavo vloge naše delovne organizacije v občini se odstopa v reševanje sektorju marketinga. Odbor za pravice iz dela nima na (Nadaljevanje s 4. strani) Vzroki za tako dobro prodajo so v glavnem naslednji: — nabava kombija, s čimer se je omogočila dostava do prebivališča kupca. Tako oskrbujemo področje od Debelega rtiča pa do Sečovelj; — asortiman bele zmrznjene ribe, tako da lahko zadovoljimo potrebe širšega kroga potrošnikov; — in ne nazadnje tudi zainteresiranost in pridnost prodajalcev. Do sedaj še nismo imeli prostih sobot, dopust koristimo v zimskem času. Od zmrznjene ribe prodamo največ kalamarov, od plave sveže ribe pa sardele. Prodaja v Izoli je precej manjša od prodaje v Kopru. Temu je nekoliko kriva tradicija ribolova v Izoli, ker je polno ljudi, ki jim je ribolov šport, spet drugim pa je to zaslužek. Pri osebnem dohodku pa smo vsi enako udeleženi, ker smo plačani od prodane ribe glede na naše osnove. Moje mnenje pa je, da bi prodajo lahko še povečali, če bi pristopili k reševanju nekaterih problemov kot so: — lastni ulov naj bi usmerili tudi na ulov bele ribe; — organizirati odkup bele ribe po vsej istrski obali; — povečati je potrebno asortiman zmrznjene ribe. voljo zadostnih finančnih sredstev v skladu skupne porabe. SKLEP Dijakom 3.a letnika Ekonomske šole iz Kopra se na podlagi njihove prošnje z dne 14. 9. 1973 dodeli namesto zaprošene finančne pomoči 1 zaboj naših izdelkov v vrednosti 250 din. Finančne pomoči jim podjetje ne more dati, ker nima za to razpoložljivih sredstev. SKLEP Centralnemu delavskemu svetu se dajejo v razpravo nejasnosti, ki izhajajo iz 22. in 27. člena pravilnika o načinu formiranja in uporabe sredstev sklada skupne porabe s tem, da na podlagi točk avtentičnega tolmačenja odloči, ali se sproži postopek za spremembo ustreznih členov imenovanega pravilnika, ali da potrdi eno izmed variant avtentičnega tolmačenja. Zavedati se moramo, da je oddelek prodaje in nabave ribe precej rentabilen, zato bi ga bilo potrebno širiti. Le tako se bo lahko prodalo vedno več ribe v svežem in zmrznjenem stanju. Na koncu bi rad pokazal primerjavo prodaje s podatki iz leta 1970: KOPER Mesec kg Realizacija I. 6.934 76.144,— II. 9.530 100.131,— III. 11.526 144.221,— IV. 12.656 149.948,— V. 12.475 145.821,— VI. 10.971 112.920,— VII. 16.706 173.367,— VIII. 14.546 172.924,— IX. 10.781 113.057,— X. 9.403 103.332,— XI. 11.020 139.473,— XII. 8.851 109.710,— IZOLA Mesec kg Realizacija I. 1.507 13.675,— II. 2.597 24.849,— III. 3.517 39.251,— IV. 4.450 44.354,— V. 3.859 39.460,— VI. 2.819 24.974,— VIL 4.096 35.606,— VIII. 4.903 48.538,— IX. 4.582 45.096,— X. 3.656 34.276,— XI. 3.812 41.667,— XII. 3.097 35.350,— Ribarnica v Kopru O ribiškem prazniku Živimo v stoletju praznikov in festivalov. Na vsakem še tako zanikrnem koščku našega planeta, da je le obljuden, praznujejo prebivalci kakšen praznik. Ogromna večina ljudi je zelo nadarjena za tovrstno zabavo in malo manj za katero drugo, tako da se s te plati praznovanje zelo izplača, saj na en mah zadovoljimo potrebe tisočev ljudi in organizatorjem se ni treba razbijati glave, kako vso reč izpeljati, ne da bi prizadeli ta ali oni okus. Tudi v našem skromnem mestu smo se zadnja leta končno dokopali do te imenitne zadevščine. Živ krst nam še ni namenil občinskega praznika, pa smo si bistroumni meščani sami omislili praznik. In kakšen praznik naj bi slavili v mestu, kjer cveti ribištvo, če ne ribiškega, lepo vas prosim? Rekli bi celo lahko, da ribištvo cveti vsako leto bolj, saj je opaziti vsako leto več veselja na ta dan. Sumim sicer, da so v gneči, ki se pretaka po cestah, ribiči v veliki manjšini, vendar je treba računati s tem, da na svetu mrgoli prisklednikov. Letos je bila ta gneča še posebno gosta. Kdor se je hotel prebiti z enega konca mesta na drugega, je moral pri tem uporabiti vse svoje moči in iznajdljivost. Sem ter Zakaj tako? Naše podjetje vlaga precej denarnih sredstev za nabavo protipožarnih naprav. Dogajalo pa se je, da so si nekateri nepridipravi prisvajali gasilske cevi ter jih odnašali iz tovarne. Tako smo bili prisiljeni hidrante zavarovati z varnostnimi ključavnicami. Kljub temu se je še našel nek-kdo iz našega kolektiva, ki je bil tako drzen, da je odvil navoj, ločil škatlo od hidranta ter vzel ključ in varnostno ključavnico. S tem je omogočil sebi ali svojemu neodgovornemu kolegu, da je ukradel gasilsko cev. Dvomim, da ta dolgoprstnež ne ve, da v primeru začetnega požara hitra in pravilna uporaba protipožarnih naprav prepreči veliko materialno škodo ali celo reši človeško življenje. Bilo je več takih primerov. Navajamo le enega, ki lahko vsem nam povzroči precej škode in zato ta članek tudi nosi naslov »zakaj tako?« Te primere neodgovornosti posameznih članov kolektiva moramo vsi skupaj razkriti, da bodo krivci za svoje dejanje tudi odgovarjali pred disciplinsko komisijo. Žarko Višnjič se mu je kot vrtavki in če je imel srečo, je samo nemilo treščil v obroč tistih, ki so zunaj plesišča čakali, kdaj pridejo na vrsto. Sploh je bilo zelo dobro poskrbljeno za različne okuse: kdor se rad po mačje drgne ob tja je nastal ponekod pravi pravcati vozel ljudi, ki so hoteli v različne smeri mimo istega prostora in tedaj ste lahko videli divje prerivanje, v katerem so zmagali samo najbolj zagrizeni in vztrajni. Gorje pa tistemu, ki se je napotil prek plesišča v času, ko so se tam vrteli veseli praznovalci s srbečimi petami! Godilo svojega bližnjega, je temeljito prišel na svoj račun, saj je zadostovalo, ako je prečesal množico enkrat po dolgem in drugič počez, da se je po mili volji naužil tega občutka. Vneti plesalci, kot sem že omenila, so si tokrat dali duška, kajti ne zgodi se vam vsak dan, da lahko plešete po trgu in cestah! Ljubitelji krepkega grižljaja in vinske kapljice so v grozdih viseli ob stojnicah, kjer je bilo moč dobiti oboje. Še nikoli niste videli toliko žejnih in sestradanih ljudi na kupu! človek bi rekel, da že tedne niso ničesar zaužili. V malo kasnejših urah so bili ljudje od samega pohajkovanja že precej utrujeni, saj so se mnogi kar opotekali in prenekateri se je od izčrpanosti zgrudil na klop ali na tla in zaspal spanje pravičnega. Omagovali so celo ob točilnicah, kajti vztrajno dviganje kozarcev k ustom je lahko sila utrudljiva reč in če niste telesno čvrsto grajeni, vas utegne tako garanje gladko položiti na tla. Tisti, ki se navdušuje nad prizori iz filmov o Divjem zahodu, so bili lahko peljali z avtomobili in, ne da bi pokazali kaj dosti razumevanja za ljudsko rajanje, neusmiljeno trpali v že omenjene avtomobile vesele rokoborce ter tako hvaležnemu občinstvu v kali zatrli zabavo brez primere. Kdor ljubi priče nekaj imenitnim pretepom. Sem ter tja so se namreč udeleženci slavja temeljito premikastili, se žogali s stoli ali kar drug z drugimi in nič koliko navdušenih navijačev je stalo v krogu ter se veselilo prizora. Na žalost pa je bilo tam tudi nekaj zoprno resnih osebkov v modrih uniformah, ki so se na lice mesta pri-dobro petje in ima za kaj takega tudi primeren glas, se je lahko izživljal po mili volji, zlasti še, ako si je prej nekajkrat dobro oplaknil grlo z žlahtno kapljico, kajti iz suhega in zaprašenega grla pride le raskav glas. Še najbolj je bil ribiški praznik podoben ribiškemu v poznih urah, ko so vozili barko tudi ne-ribiči, vendar je bila njihova plovba dokaj negotova, da bi človek ob pogledu na tega ali onega mislil, da je zašel v pravi pravcati uragan. Vendar — vaja dela mojstra! Povem vam, da bodo po nekaj takih praznikih tudi najbolj neizkušeni postali prav spretni kapitani in da se bo po petnajstih odvečnih kozarcih dišečega goriva marsikdo počutil celo admirala. Nasplošno je tudi letos ribiški praznik prav lepo uspel. In če odštejemo težke glave in za malenkost lažje denarnice, potem lahko trdimo, da smo dva večera uspešno preganjali dolgčas, žejo in lakoto. Sonja Požar Gneča na ulici Mladi na pohodu Stopetdeset mladih iz Kopra, Izole in Pirana se nas je zbralo, da obudimo spomine na čase pred 30-leti, ko se je istrsko ljudstvo uprlo terorizmu, ki je vladalo v slovenski Istri in z orožjem v roki zahtevalo pravice. Ob taki obletnici pa je prav, da se spomnimo na naše partizanske kraje, na ljudi, ki so pripomogli k temu, da živimo mi mladi v socializmu. Cilj pohoda so bile vasi Dekani, Sl. Gradišče, Marezige, Boršt, Koštabona in Šmarje. Prvi dan pohoda je bil za vse brigadirje naporen, čeprav se je razvilo med nami prijateljstvo in smo si krajšali pot z petjem in klepetom. Večerja, ki smo jo do- bili v Dekanih, nam je zelo teknila, čeprav nismo navajeni jesti iz »menažke«, vendar želodec zahteva svoje. Po večerji smo imeli razgovor s predstavniki Obalne konference zveze mladine ter razpravo o perečih vprašanjih, ki zadevajo mlade na obali. Težko smo drugi dan vstali in vsi zaspani hiteli našemu cilju nasproti. Krajšali smo si pot z pesmijo, ki nam je vlivala moč in moralo za naporno pot. Pojavili so se tudi prvi žulji, znanilci dolgega marša, in bolničarke so imele polne roke dela. V Sl. Gračišču so se v košarki pomerili mladi domačini in ekipa brigadirjev. Z visokim vodstvom je bila zmaga naša. V brigadni konferenci smo obravnavali di- sciplino, ki ni bila ravno najboljša, kar je tudi razumljivo, ker se vsi ne morejo takoj vključiti v vojaško disciplino. Po nekaj urni hoji smo žejni, utrujeni in polni žuljev prispeli v Marezige in kot »snopje« popadali na mehko travo. Minute počitka in že smo kot volkovi planili na večerjo. Zvečer smo se zbrali ob tabornem ognju, kjer je naša kulturna skupina izvedla zelo pester program. To je bil eden najlepših večerov na pohodu. Poslali smo pozdravno pismo tov. Titu in protestno pismo zoper vojaški udar na ustavno demokratično vlado narodne enotnosti republike Cila. Z enominutnim molkom smo počastili nasilno pretrgano življenje predsednika Allendeja, borca za človečanske pravice. Med potjo proti Koštaboni smo se ustavili ob spomeniku, kjer je med NOB padla komanda mesta Koper. Tu je majhna vas Herpelci pri Laboru, kjer si je komanda uredila v grapi bunker. Kmalu so bili izdani. Komandant Frenk se je sam ubil, ker ni hotel priti živ v roke sovražniku, njegove tovariše pa so Nemci aretirali. Izdajalca so odkrili in ga kaznovali, a bilo je prepozno. V Koštaboni smo imeli predavanje o novi ustavi. Predaval nam je tov. Černigoj, tako, da je bilo vsem razumljivo ne glede na predhodno spoznavanje nove ustave in izobrazbe. Zvečer so mladinci priredili ples. Vsak, čeprav utrujen in poln žuljev, se je ob zvoku ki- NATEČAJ tare zavrtel in zavladalo je prijetno vzdušje. Povelje je povelje, in v vojski se je treba tega držati in izpolniti. Spanje. Toda ne takšno kot prejšnje dni, ker so nekatera dekleta imela smolo, saj so spale na seniku z zelo slabo streho. Začel je padati dež, v pravem smislu besede, lilo je kot iz škafa in prenekatera brigadirka se je zjutraj zbudila sveže umita. V soboto je skoraj ves dan deževalo in tako smo ostali v Šmarjah. Mladi komunisti smo imeli sestanek, kjer smo obravnavali disciplino in oceno pohoda ter evidentirali možne člane za vstop v ZK. Na proslavi 30-letnice vstaje primorskega ljudstva v Kopru so se razen nas mladih zbrali še številni borci in aktivisti. Vsem prisotnim je spregovoril podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša. Udeleženci pohoda Zvezdan, Mirjan, Slavko, Fabio, Gvido, Klavdio in jaz smo se poslovili od pohodnikov z upanjem, da se naslednje leto zopet srečamo. Sonja Ponikvar Ivan Mezgec, ki skrbi za čistočo na dvorišču obrata Argo. Ali se spomnimo na čistočo, ko mečemo razne odpadke po tleh. Občinska organizacija Rdečega križa razpisuje natečaj s temo: »S humanostjo do miru«. Vsi, ki so zanteresirani, naj svoje prispevke pošljejo na Občinski odbor Rdečega križa v Izoli. Natečaj je namenjen proslavi 50-let-nice ustanovitve pomladka in RK Jugoslavije, zato prosim, da zadevo jemljete resno. Tri najboljša dela bodo poslana Republiškemu odboru RK Slovenije. Občinski odbor RK Izola Ob pogledu na sliko se bo morda kdo spomnil, da bi moralo biti to že prej odstranjeno. Res ni lepa slika za naše podjetje. argo HONDIN Prostor za shranjevanje protipožarnih aparatov, ki služijo za gašenje eventualnih začetnih požarov pri bazenu za mazut Št. 4 — oktober 1973 »NAŠ GLAS« Stran 11 Aktualne športne novice 15 in 16. 9. je bil v Izoli tradicionalni ribiški praznik, šesti po vrsti. Ta pomemben dogodek so ovekovečila tudi razna športna tekmovanja. 1. NOGOMET Pričetek tekme je bil ob 16. uri na izolskem stadionu. Igrišče je bilo suho, tako da so bili dani vsi pogoji za kvalitetno tekmo. Gledalcev je bilo 300. Tekmo je sodil Franc LIPEJ ob pomoči stranskih sodnikov. Tekmujoči ekipi sta bili: peki iz Kopra in ribiči iz Izole. Pred pričetkom tekme so peki kot trofejo podarili ribičem dve dvometrski štruci, riba-kruh in morsko zvezdo. Tekma je bila že po prvih minutah igre napeta in dinamična, saj je žoga neprestano letela z ene polovice na drugo. Kazalo je, da bo prvi polčas brez gola, saj sta bila nasprot- nika izenačena, toda v 26 minuti ie padel prvi gol. Jože Sodržnik, krilni napadalec, je z močnim udarcem z glavo poslal žogo v zgornji del gola in povedel naše v vodstvo. V drugem polčasu so se peki organizarali in pričeli oblegati naš gol. Vse je kazalo, da bodo le izenačili, toda vratar je branil tudi take žoge, ki jih je publika videla že v golu. V 49 minuti je bil naš vratar le premagan. Mrežo je zatresel naš ribič, ki je poznal slabosti vratarja. Tako so ribiči dali oba gola, vendar je bil končni rezultati 1: 1 in tako se je tekma končala neodločeno. Tekma je bila pokalna, zato so morali dobiti zmagovalca. Gledalci so zahtevali penale. Peki pa so soglasno sprejeli, da se pokal dodeli ribičem, saj so le-ti dali oba gola. Ob koncu tekme pa so ribiči pogostili peke s specialiteto — ribe na žaru. 2. VESLANJE V nedeljo ob 10. uri je bilo v izolskem pristanišču tekmovanje Trofeje naših ribičev v veslanju. Tekmovalo je devet tekmovalcev. To je bilo amatersko tekmovanje, saj je njihov osnovni poklic ribištvo. Kljub temu pa so bili doseženi odlični rezultati. Tekmovali so s svetilnimi čolni — kaji-či. Preveslati so morali progo od pristanišča pa do Simonovega zaliva. Proga je bila precej zahtevna, zato so morali biti dobro kondicijsko pripravljeni. V zelo hudi konkurenci so si prva tri mesta priborili naslednji tekmovalci: 1. mesto: Darjo IPSA, M/L Lastovka 2. mesto: Silvano VŽILA, M/L Sulec 3. mesto: Stipe LIOVIČ, M/L Pisanica Iskreno čestitamo zmagovalcem kakor tudi vsem tekmovalcem, ki so se borili do zadnjega in tako ustvarili napetejše ozračje in pripomogli, da so bili doseženi odlični rezultati. Poročala: Marija Staver Veri Tomažič-Šverko iskrene čestitke ob poroki. Sodelavci Naša ekipa Nuši Pavlin, ki je prevzela delovno mesto referenta za izobraževanje izrekamo dobrodošlico in čestitamo ob rojstnem dnevu. Zmagovalec Ipsa Darlo Sodelavci Nagradna križanka Letos prvič objavljamo nagradno križanko, zato vam želimo obilo uspeha pri reševanju in pri žrebu. Glavni urednik Vodoravno: 1. gruče razbojnikov, bande, 6. očesna leča, 11. vrsta opice, 12. nasilje, 13. antično ime za Olimp, 15. reka v črni gori, znana iz NOB, 16. sadež, plod, 17. očka, 19. ameriško mo ško ime, 20. avtomobilska oznaka Turčije, 21. velika mreža za lov plave ribe, 23. kratica italijanske televizije, 24. mlada čebula, 25. mlajši slovenski skladatelj (Ma- (tija), 29. kravji glas, 31. oborožen napad s tatvino 32. najmanjši delec snovi, 33. kratica za Dom igre in dela, 34. koralni otok, 36. vrsta višnje, iz katere se dela alkoholna pijača, 38. duševni bolnik, idiot, 40. pripomoček za britje, 41. zadruga v stari Rusiji, 42 gora v Švici. Navpično: 1. obredno oblačilo duhovnikov, 2. rimski pesnik, 3. lepilo, 4. vrsta drobne plave ribe, 5. vojaška formacija, 6. kratica Zveze tabornikov, 7. del živali, 8. tisti, ki kritizira, 9. človek, ’ ki se bavi z lovom, 10. vrsta bele ribe, 11. stradanje, 14. kratica ekonomske skupnosti vzhodnoevropskih držav, 18. lignji, 21. okrasni ptič, 22. drama Karla Capka, 23. vojaško poročilo, 25. poljedelsko orodje, 26. gibljivi del motorja, 27. del imena prve slo-• genske ftlmske igralke (... Rina), • blvsi kongoški upornik, sedai zaprt v Alžiru, 29. delavec z razstrelivom, 30. velika kača 33 majhen otrok, dojenček, 35. ameriška popevkarica (Brenda) 37 oslovski glas, 39. kemični simbol za klor. Rešitve pošljite do 25. oktobra na uredništvo »Naš glas«. Tri pravilne rešitve bodo nagrajene. •Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorna urednica Albina Škapin. Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk. Koper — 1973. List dobijo člani kolektiva brezplačno.