SVETOVNI DAN AIDSA Murska Sobota, 6. decembra 1990 • Leto XLII • Št. 47 • Cena 10 din Zenske in aids Aids se je pritihotapil med nas nekje v sedemdesetih letih in se zaradi naše nevednosti brez nadzora in neovirano začel širiti med prebivalstvom vsega sveta. V osemdesetih letih zdravstvena služba evidentira velik Sorast števila obolelih, ki obiva obseg svetovne epidemije. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se je do leta 1990 okužilo 8 do 10 milijonov ljudi z virusom HIV in da je med njimi približno tretjina žensk. Število Srijavljenih obolelih je bilo o konca oktobra letos blizu 300.000, vemo pa, da je dejansko število obolelih približno trikrat večje. V Sloveniji je do sedaj prijavljenih 12 obolelih za aidsom, od tega le ena bolnica. Temu je treba prišteti še 34 odraslih oseb, inficiranih z virusom HIV, ki še niso razvile bolezni. Med okuženimi je 5 žena. Bomo dvignili roko za množico brezposelnih? V zadnjih novembrskih dneh smo dobili na mizo dva osnutka med seboj povezanih in soodvisnih zakonov, sJcer o delovnih razmerjih ter zaposlovanju in drugih pravicah za čas brezposelnosti. Osnutka, ki imata še vonj po tiskarski barvi, pa sta že naletela na hude pripombe, kritike, zato je vedno več vprašanj, koliko vsebine bo ostalo in tudi sprejeto kot veljavno. remenoslovci so ze dlje časa napovedovali snežne padavine, kar se je resda tudi uresničilo in smo v Pomurju v nedeljo dobili prvo »belo odejo«. Nanjo so bili pripravljeni tudi pomurski cestarji in komunalci, ki so takoj stopili v akcijo. V Cestnem podjetju Murska Sobota, ki skrbi za okrog 1100 kilometrov pomurskih cest, imajo v stalni pripravljenosti 20 velikih tovornjakov s plužnimi in posi-palnimi enotami, za sneg imajo še dodatnih 11 naprav, dva unimoga, 4 nakladalnike in 3 grederje, pri čemer je angažiranih okrog sto ljudi. Poleg tega imajo v zalogi 1400 ton soli in 2700 kubikov posipnega materiala. Imajo natančno izdelan načrt zimske službe z ustrezno mehanizacijo v vseh štirih občinskih bazah. Čeprav prvi dan še ni zapadlo 10 centimetrov snega, so začeli s pluženjem glavne magistralne ceste od Ihove do Lendave in regionalnih cest. Kot so nam povedali, zaenkrat niso imeli kakih večjih problemov z odstranjevanjem snega z vozišč, upajo pa, da ne bodo imeli težav z opremo svojih vozil. Novost je opazovalna služba na terenu in podatke dobivajo hitro, dežurstvo pa traja ves dan. Če so ceste čiste in normalno prevozne, pa je bil marsikateri pločnik neočiščen, za kar bodo morali bolj poskrbeti komunalci in občani. M. Jerše, foto: N. Juhnov. Ker obstoječa zakonodaja na & dročju zaposlovanja ni omo-^ala hitrejšega prehoda v tako ^novano odkrito brezposel-je novi osnutek naravnan L^v v to smer. Predvideva, da se $ čakanja na delo zniža na šest ^secev. Ce bo to obveljalo, lah-? Pričakujemo pravi šok v od-hn^nju zaposlenih, sedaj teh-|. °ških in ekonomskih presež-Predvidoma bi konec pri-“njega leta imeli že 80 tisoč palcev zaposlitve. Novi zakon t ^Poslovanju in drugih pravi-za čas brezposelnosti pa naj ( Postavil sistem zavarovanja za v>s brezposelnosti ter uzakonil 9(tne (državne) ukrepe, tudi aktivne politike zaposlovanja, med katere uvrščajo tudi projekt tisoč delovnih mest. Predlagana osnutka vsekakor nista v prid zaposlenim in delavcem nasploh, saj ti nimajo možnosti nobene pritožbe, torej nobene besede. Morda sta na videz dobra za podjetja, ki bi se lahko hitreje rešila presežka delovne sile. Vendar strokovnjaki spet postavljajo vprašanje, ali bodo uspešna pri preustroju, če pri tem delavski razred, delavci nimajo pravice sodelovati. Resda sta zakona šele v osnutku, pa vendar se postavlja vprašanje, ali bo naš sistem vzdržal tolikšno brezposelnost? Alije res dovolj, da se težave v gospodarstvu uzakonijo, a da se na drugi strani prav malo naredi za svežo kri podjetjem? Sami ukrepi aktivne politike zaposlovanja so namreč še prešibki, oziroma jih do sedaj sploh še ni bilo čutiti. Majda Horvat Po zgledu klubov Rotary, Round Table, Kiawani, prostozidarjev LJUTOMER KATALOŠKA PRODAJA POHIŠTVA Za bližajoče se S »J BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE je v naših prodajalnah velika izbira: čokoladnih obeskov iz uvoza, salon bonbonov, fondan obeskov, sladkih darilnih paketov, božičnih jaslic, okraskov, umetnih jelk in mnogo primernih daril. VELETRGOVINA Obiščite prodajalno TEHNOPROMET M. Sobota in si oglejte veliko izbiro koles otroških trikoles in otroških avtomobilov, uvoženih iz Italije. OB LJUBLJANSKIH ŠE SOBOŠKI LEVI Pravzaprav nam je osnovne pojme razbistril že naš kolumnist prof. Stefan Smej v zadnji septembrski številki Vestnika, češ Tukaj so levi, in skoraj bi zadoščala objava datuma in kraja ustanovne skupščine Lions kluba Murska Sobota — 20. novembra v gostišču Rajh v Bakovcih. Vseeno pa se spodobi, če ob suhoparna dejstva pri-denemo, kar je za popotnico soboškim levom (Lions je v angleščini levi) sporočil njihov »oče« in »kralj« dr. med. Jože Magdič. »V Murski Soboti stojimo na vrhu slovenskega komuniciranja s svetom, 'ki si je življenje predstavil v demokratični obliki. To našo prednost nam je omogočil Lions-Club Bad Radkers-burg-Mureck, pripravljen, da nas vodi v prijateljstvo z alpskimi sosedi. Premalo je, da že več let hodimo k njim le nakupovat in ostajamo anonimni. Pomemben je odnos med nami, ki je bil desetletja zatiran. Hujša od železne je ekonomska zavesa, predvsem pa čustven zid. Lionci sosednje dežele so se tega ovedli, za kar smo jim hvaležni. Slovenci potrebujemo razvijanje samospoštovanja, ponosa. Le tako se bomo počutili sprejete v družbo ponosnih narodov od Evrope do Amerike.« Tako torej prvi lev soboškega Li-ons-Cluba, ki iz kratice L(iberty) I(ntelligence) O(ur) N(ation’s) S(afe-ty) gostobesedno izpeljuje poslanstvo teh7takih združb. Na ustanovni skupščini v Bakovcih, kamor je prišlo precej Avstrijcev različnih poklicev z visokimi etičnimi načeli in cilji (seveda zlasti z območja Bad Radkersburga in Murecka), so sprejeli statut, ki člane zavezuje k »dejavnemu zavzemanju za državljanski, kulturni, socialni in splošni razvoj družbe ter svobodo dr- ' žave in gospodarstva«. Naj bo le še okvirno dodano, da se tovrstni klubi ravnajo po reklu: kdor takoj da, dvakrat da, načelu: služiti in po duhovnih postulatih, kakršni so pravičnost, ustvarjalnost, državljanski pogum. B. Žunec Po Varstroju in TLO še Panonija Usoda soboške Panonije, ki tačas še zaposluje okoli 640 delavcev, je še vedno negotova. Morda se bodo stvari nekoliko razjasnile po današnji seji izvršilnega odbora Pomurske banke, vendar pa je Služba družbenega knjigovodstva Panonijo že prijavila v stečajni postopek, 173 delavcev, ki so se znašli na spisku tistih, ki jim preneha delovno razmerje, pa še vedno čaka na odpravnine. Tako bi na kratko lahko strnili trenutne razmere v soboški Panoniji, ki se je tokrat v vsej svoji zgodovini znašla v največjih težavah. Uvedba stečajnega postopka sicer še ne pomeni likvidacije podjetja, saj je razmere mogoče urediti z izvensodno poravnavo, vendar je za to potreben ustrezen sanacijski program, ki pa-mora biti tudi finančno podprt. V Panoniji pravijo, da so program pripravili, zatika pa se pri denarju, saj v sedanjih likvidnostnih težavah niti banka niti kdo drug sredste? ne more zlahka zagotoviti. Kakršne koli polovične rešitve pa seveda niso sprejemljive, saj imajo z njimi v Panoniji že preveč slabih izkušenj. Če se že odločajo za sanacijo, naj bo ta dolgoročna, takšna, ki bo zagotovila stabilnost, saj bi kakršne koli začasne rešitve podjetje za nekaj časa sicer še ohranile pri življenju, vendar bi težave že kaj kmalu izbile v še težji obliki. Kot smo zapisali že uvodoma, je zaradi 60-dnevne blokade žiro računa Služba družbenega knjigovodstva 4. decembra vložila prijavo za stečajni postopek, glede zahtev za odpravnine, ki naj bi jih izplačali 173 delavcem, pa doslej še ni pozitivnega odgovora. Za ta namen bi v Panoniji potrebovali nekaj več kot 21 milijonov dinarjev, dokler teh sredstev ne bodo dobili, pa delavcev ne morejo odpustiti. Kot so nam povedali v soboški podružnici Službe družbenega knjigovodstva, je to po lendavski Tovarni logistične opreme in Varstroju že tretja stečajna prijava v dobrem mesecu dni, upajo pa, da letos tudi zadnja. L. Kovač GRADITELJI POZOR! OREDIS d o. o. Novo selo Rok, R. Konča ra 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno Vestnikov koledar 6. december, četrtek, MIKLAVŽ 7. december, petek, AMBROŽ 8. december, sobota, MARIJA 9. dec., nedelja. VALERIJA 10. dec., ponedeljek, SMIIJAN 11. december, torek, DANIEL 12. december, sreda, AMALIJA £■4.7 Ob koncu tedna bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bo ponekod snežilo. Grudna (decembra) mraz in sneg, žita dosti prinese prek in prek. A ko se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Kljub temu da veliko strokovnjakov že vrsto let po celem svetu raziskuje tako virus HIV kot bolezen, zdravila, s katerim bi obolelim pomagali ozdraviti, in poskuša najti učinkovita cepiva, se še nismo uspeli veliko premakniti naprej. Le pri zdravljenju obolelih je z novimi zdravili uspelo podaljšati njihovo preživetje. Cepivo po napovedih strokovnjakov se ne bo za široko uporabo pet do deset let. Veliko je še neznank in nepotrjenih domnev o aidsu in veliko časa in sredstev bo še potrebnih za uspešnejše obvladovanje bolezni in zanesljivejšo ter enostavnejšo zaščito ljudi. Vse dokler te ne bo, pa nam ostaja le izboljševanje dosedanje preventivne mere: vse nas naučiti, kdaj, kako in od koga se lahko okužimo, kaj je tvegano v našem vsakdanjem življenju. Čim več se moramo pogovarjati o bolezni, ne samo ob 1. decembru — svetovnem dnevu aidsa, ampak tudi ob vsaki drugi firiložnosti, katerikoli dan v etu, v kateremkoli okolju. Ob tem je potrebno omeniti ključno vlogo žensk pri preventivnih naporih. Aids ima pomemben vpliv na ženske ne samo kot bolezen, s katero se lahko okužijo, ampak tudi kot socialni in ekonomski izziv. Okužena ženska lahko med nosečnostjo in rojevanjem prenese okužbo na lastnega otroka. Tudi če po sreči ne okuži otroka, . ostaja glavna oseba pri njegovi nadaljnji negi in vzgoji. Prav tako je pri negi in skrbi za bolnika z aidsom in tudi okuženega s HIV ženska nepogrešljiva. Tudi sama zelo ranljiva za infekcijo, prevzema zenska še socialne in nemalokrat ekonomske posledice epidemije aidsa. V sirjenju okužbe, da bi zaščitila samo sebe, mora biti ženska sposobna reči NE nezaščiteni spolnosti. Odločnost ženske pa je v vsakem okolju ozko povezana z njenim statusom tako v družini kot tudi v družbi in jo marsikje lahko podvrže diskriminaciji, socialnemu zavračanju in drugim kršitvam njenih pravic. Proti temu se v naši demokratični družbi moramo boriti ter s skupnimi akcijami vseh spodbujati pri ljudeh strpnost in razumevanje do bolnih in okuženih. Edini ključ za preprečevanje infekcije z virusom HIV danes ostaja: skrbeti zase in za drugega in podpirati drug drugega. Ko vemo, kai aids je in kako se širi, se lahko . okviru skrbi za druge tudi spopademo z izzivi, ki jih aids postavlja pred nas vse. Dr. Zorica Levačič-Turk V spec. epid. VREME aktualno po svetu ZADNJA ZDRAVLJICA FEDERACIJI? — Člani zveznega predsedstva (z leve) dr. Janez Drnovšek, Begič Bogičevič. Stipe Mesič, dr. Borisav Jovič in dr. Vasil Tupurkovski nazdravljajo ob prazniku razpadajoče države. (Telefoto: Tanjug) Umrl je Vladimir Dedijer V 76. letu starosti je zaradi srčnega infarkta v Bostonu v ZDA umrl Vladimir Dedijer, jugoslovanski zgodovinar, književnik in publicist, akademik in predsednik Russellovega sodišča. Kot udeleženec NOB je po vojni delal v egitpropu CK ZKJ, bil pa je tudi član jugoslovanskih delegacij na zasedanjih OZN. Kasneje je bil kot somišljenik Milovana Djilasa suspendiran in izključen iz ZKJ. Bil je predavatelj na več univerzah v ZDA, Veliki Britaniji in Kanadi. Znan je po svojih zgodovinskih knjigah, kot so Dnevnik 1941—1945, Pariška konferenca, J. B. Tito — Prispevki za življenjepis, Izgubljena bitka J. V. Stalina, Interesne sfere in Novi prispevki za življenjepis J. B. Tita. S slednjim delom je postal ena najbolj kontroverznih osebnosti našega povojnega zgodovinopisja. Podpora in opozorilo Med obiskom v Ljubljani, kjer je odprl italijanski generalni konzulat, je italijanski zunanji minister Gianni De Michelis pozdravil proces demokratizacije v Sloveniji. Hkrati je opozoril, da »vas dezintegracija ne bo pripeljala v Evropo« in da »bližnjice pogosto pripeljejo v težave.« »Sami se boste na koncu odločili in Italija in vsi v Evropi bodo spoštovali vašo odločitev.« Na pogovorih v Zagrebu pa je italijanski minister izjavil, da Zahodna Evropa podpira enotno in združeno Jugoslavijo. Po hitrem postopku Gorbačov svari Sadama Huseina Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je opozoril iraškega voditelja Sadama Huseina, da je v interesu Iraka, da se umakne iz Kuvajta in tako prepreči hude posledice krize v Perzijskem zalivu. Sovjetski predsednik je to poudaril v pogovoru z iraškim zunanjim ministrom Tarikom Azizom, ki je nepričakovano dopotoval v Moskvo, da bi videl, kakšno je stališče Sovjetske zveze do resolucije, ki naj bi jo sprejel Varnostni svet Združenih narodov in ki naj bi zahodnim zaveznikom dovolila začeti vojaško akcijo proti Iraku. Mihail Gorbačov je zelo odločno povedal, da bo ta resolucija Varnostnega sveta imela daljnosežne posledice. Delovna skupnost Alpe-Jadran je v več kot desetletnem razvoju opravila nedvomno zgodovinsko vlogo povezovalnega dejavnika med regijami evropskih držav z različno politično in ideološko opredelitvijo, kar je bilo še zlasti pomembno za časa blokovske razdeljenosti Evrope. Kot glavni cilj skupnosti bi lahko označili iskanje možnosti za skupno reševanje problemov, ki zanimajo vse dežele-članice. Najbrž ni slučaj, da namenja delovna skupnost Alpe-Jadran v zadnjem obdobju veliko pozornost gospodarskim vprašanjem. To je razmljivo tudi zato, ker spremembe v državah vzhodne Evrope omogočajo tesnejše vzpostavljanje gospodarskih in političnih stikov z državami Evropske skupnosti. Hkrati pa se z ustvarjanjem enotnega tržišča in enotne valute v okviru evropske dvanajsterice pojavljajo povsem nove razmere za sodelovanje z državami in regijami, ki ostajajo zunaj tega prostora. Sklep o obveznem depozitu za slovensko blago ne ustreza ne slovenskim ne srbskim gospodarstvenikom, še najmanj pa potrošnikom. Po sklepu srbske skupščine o obveznem plačilu depozita za blago, kupljeno v drugih republikah, je vse manj naročil tudi od dolgoletnih srbskih partnerjev. To pomeni, da bo na območju Srbije vse manj njihovih proizvodov, ki nosijo zaščitni znak kakovosti. Zato je pravi nesmisel zapiranje slovenskih in hrvaških trgovin v Srbiji po hitrem postopku, s čimer se uresničuje zakon o bojkotu blaga iz omenjenih dveh republik. Ob takih razmerah velike slovenske in hrvat-ske trgovske hiše ne bodo mogle izpolnjevati svojih obveznosti, predvsem zaradi denarja. Navedimo, da je treba za odobritev naziva podjetja plačati 90 tisoč dinarjev, za vsak kvadratni meter prostora pa še 1200 dinarjev,- za pokriti prostor pa celo dvakrat višji znesek. Hkrati pa so trgovine dolžne za blago, izjema so le rezervni deli za tovarne in osebna vozila, zdravila in betonsko železo ter še nekaj manjših izdelkov, plačati kar polovico vrednosti na posebnem žiroraču-nu SDK. Denar pa se po obre stih na vpogled vrne po šestih mesecih. Izjema so tudi tovarniške prodaje na drobno, pri čemer je dovoljena le prodaja lastnih izdelkov. Inšpekcijske službe po hitrem postopku izdajajo odločbe, že po 15 dneh pa je treba spoštovati odločitve. Kršiteljem takoj zaplenijo imovino in zaprejo trgovino. Tako so se pričakovanja, da bo vendarle prevladal zdrav in objektiven poslovni odnos, ki bi bil v interesu srbskih, hrvaških in slovenskih trgovskih organizacij, izjalovila. Zdaj ni nobenega dvoma več, da je mednarodna skupnost odločena vztrajati do konca, kar ■ zadeva izgon Iraka iz Kuvajta. Ali je 12. resolucija Varnostnega sveta OZN tudi zadnja pred vojno z Irakom? Kakorkoli že, v njej je zapisano, da se mora Huseinov režim umakniti iz zasedene dežele do 15. januarja in dotlej tudi izpustiti vse talce. Resolucijo so predlagali Američani, VValensa ali Ty minski Največja senzacija poljskih volitev ni prepričljiva zmaga Lecha Walense, temveč ponižujoč poraz premiera Mazovvieckega, saj ni zaostal le za legendarnim voditeljem Solidarnosti, temveč tudi za povsem neznanim neodvisnim kandidatom Stanislavvom Tyminskim, ki so ga vsi podcenjevali. Po poročilih iz večine vojvodstev je dobil Walensa približno 40 odstotkov, Tyminski 23, Mazowiecki pa le 17 odstotkov glasov volilcev. To pomeni, da velika večina odraslih Poljakov izraža globoko nezaupnico vladi Mazovvieckega in njegovemu reformnemu programu. Mazovviecki je že prej ob porazu napovedal odstop, kar se je tudi zgodilo, Walensa pa je izjavil, da se sprašuje, ali ima kak smisel sodelovati v drugem krogu, ki bo 9. decembra. Če se bo to res zgodilo, bi Ty-minski avtomatsko postal poljski predsednik. Tyminski, imenovan »črni konj« in »nesrečni primer poljske demokracije«, ki se je po 20 letih vrnil v domovino, je izjavil, da je pričakoval tak izid. Trdnejše povezave med majhnimi Vsekakor pa ostajajo še naprej v ospredju prizadevanj delovne skupnosti Alpe-Jadran ustvarjanje razmer za boljšo medsebojno izmenjavo med gospodarstvi Evropske skupnosti in državami omenjene skupnosti, ki seže tudi na naše področje. Pri tem pa seveda tle gre le za krepitev gospodarskih tokov, ampak tudi za konkretno sodelovanje, ki naj bi temeljilo na trdnih povezavah med velikimi, srednjimi in majhnimi podjetji raznih industrijskih in storitvenih dejavnosti, na novih materialnih in nematerialnih infrastrukturah, na skupnih vlaganjih, tehnološkega značaja in racionalni uporabi skupnih, zlasti človeških zmogljivosti. Uporaba sile proti Iraku zanjo pa je glasovalo 12 članic Varnostnega sveta, Kuba in Jemen sta bila proti, Kitajska pa se je vzdržala. Medtem pa sta se v Bagdadu sestala najvišja organa iraške oblasti — Svet revolucionarnega poveljstva in vodstvo vladajoče stranke. Po sestanku so sporočili, da Irak zavrača ultimat in grožnje ter da ne bo popustil pred aroganco in terorizmom. -IZ BEOGRADA PIŠE------------------------------------------s V srbski opciji demokratizacije se vrti okrog šestdeset »demokratskih« opcij, s katerimi se ukvarjajo mediji javnosti na najrazličnejše načine. Opcija monarhistov na primer, je opcija vključevanja vseh srbskih magnatov v Srbijo pod krono princev, ki srbsko več ne govorijo, pa jim monarhistične organizacije obljubljajo, da jih bodo tega naučile in jih bo razumel ves svet. Saj menda veste za krilatico: »Govori srbsko, da te razume ves svet!« Krilatica je kajpak iz kraljevine Jugoslavije, zdaj pa služi ambiciji govora srbskega kapitala v svetu, prevedenega v prihodnjo monarhistično Srbijo, ki brez kapitala ne more preživeti, vztraja pa pri opciji srbskega kapitala, kar je bržčas variacija na vsakršen »domači« kapital iz tujine, kajpak brez carine in potnega lista. Domačim »kapitalistom«, tistim, ki si lastijo narodno blago, partijsko premoženje in podobno »lastnino«, pa naravnost očitajo pedigre komunizma in vse, kar se da zabeliti z boljševizmom, nacionalsocializmom, fašizmom in podobnimi priveski vsakdanjim dogajanjem v krogih inflacije političnih strank — ne, samo v Srbiji. Predstavljanje političnih strank teče vzporedno na vseh beograjskih televizijah, ki se delijo na kanale, tem se je pridružila televizija politike in Studia B kot neodvisne televizije, ki se je komajda mogla registrirati ob monopolu beograjske televizije starcev, kot ji nekateri pravijo. Demokratizacija Slobodan Miloševič, ki je v nedavnem nastopu pred niškimi množicami potrdil svojo popularnost vsaj na televizijskem ekranu, je vse pogostejša tarča vseh opozicijskih strank, pa tudi povsem nezainteresiranih občanov, ki mu očitajo kompromisarstvo, ki da mu ne sme biti lastnost, če res hoče položaj carja, kakor da je videti iz vsebine nove ustave Srbijem, nastale potem, ko se je bitka za federacijo izjalovila kakor menijo opazovalci. Glavnemu rivalu Miloševičeve Socialistične partije Srbije, Vuku Draškoviču, očitajo vsakršne potegavščine, domislice in potvorbe, samo popularnosti mu ne morejo spodbiti, saj po statističnih raziskovanjih ni nič manj popularen kot Miloševič. Če pa upoštevamo dejstvo, da Miloševičeva zvezda zahaja, ima določene prednosti Draškovič, pa ne zato, ker je Vuk, temveč zato, ker je duh, ki je vzniknil iz »opanka«, kakor ga je predstavila lastna stranka v eni številk svojega četniško usmerjenega časnika Srbska reč. Zanimivo je, da tako Miloševič kot Draškovič vse manj grozita z orožjem in nasiljem, vojsko in vojskovanjem ter vse bolj uporabljata besedo MIR. ne glede na to, kaj pod tem razumeta in koliko se besede sploh nameravata držati. Beograjčani se komentarjev vse bolj vzdržujejo; toliko bolj, ker je jasno, daje enopartijskem sistemu v Srbiji odzvonilo, saj soglasnosti od osme seje sem (nekdanjega CK ZK Srbije) ni več in je nikdar več ne bo. Ve se, da se v samo enem forumu več ne more odločati o vsem. Dilema: bojkotirati volitve ali ne tudi ni več dilema, ker se vsi vse bolj zavedajo, da je glasovanje odločanje, neglasovanje ali absisten-ca pa prepuščanje odločanja drugim, saj ni mogoče pričakovati, da volivci ne bodo glasovali v številu, ki je za odločitev potrebno. Čas se ne podreja iluzijam posameznikov, ki pričakujejo, da se bo svet ravnal po njihovem prepričanju in zato lahko imamo sedanje obdobje vretja v demokracijo pač samo kot čas precejšnje nedozorelosti za ustvarjanje sveta, kakršen nam ustreza, ne pa nekim drugim ureditvam in razdelitvam sveta. Vprašanje je, ali nismo postali slabiči, kot otroci, ki so jih starši predolgo ujčkali in si brez ujčkanja ne morejo zamisliti prihodnjega dne. Donedavni in sedanji »izbranci« tega nikakor ne morejo preživeti. ker se s preživetjem niso nikdar morali ukvarjati, naj nam se zdaj še tako predstavljajo kot žrtve sistema, v katerem so vedrili in oblačili, ali pa se ga izognili na varno — kakor bi Miloševič in še marsikdo rekel: skrili v mišjo luknjo, zdaj pa se ponujajo pod demokratizacijo maščevanja. Viktor Širec. V tej zvezi se nakazujejo možnosti v okviru sedanjih meja skupnosti Alpe-Jadran v krepitvi mednarodnih odnosov v Evropi, nadalje glede vloge industrijskih in storitvenih podjetij v večjih gospodarskih integracijah med deželami in državami Alpe-Jadran ter konkurence in sodelovanja v tem prostoru. Upoštevajoč seveda konkurenco in sodelovanje na številnih tehničnih področjih, ki odpirajo vrata v razvitejšo Evropo. Te in druge ugotovitve dajejo spodbudo za ravnanje v novih razmerah, kar bi moralo biti še posebno zanimivo tudi za Slovenijo. Realno je namreč mogoče predvidevati, da bo ostala Jugo- Iračani trdijo, da je najnovejša resolucija Združenih narodov napadalna, nepravična in nezakonita. Savdska armada pa je v stanju popolne pripravljenosti. Pripravljeno je tudi izraelsko letalstvo, ki naj bi ob morebitnem iraškem napadu posredovalo prvo. ZDA pa so v Zaliv poslale še 300 vojaških letal. Hkrati je Husein sprejel Busbovo pobudo za pogajanja. slavija in najbrž tudi Slovenija še po letu 1992 zunaj evropskega gospodarskega prostora. Takrat pa bodo gotovo že utrjene dosedanje vezi v okviru regionalnega sodelovanja izredno pomembne. V žarišču dogodkov Prav pred. kratkim pa so predsedniki vlad, držav članic delovne skupnosti Alpe-Jadran po plenarnem zasedanju v Milanu sprejeli politični dokument, v katerem se zavzemajo za razvijanje regionalne avtonomije, hkrati pa napovedujejo navezavo neposrednih stikov članic skupnosti z vodilnimi telesi Evropske skupnosti pri izpeljavi različnih projektov. Med drugim se je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle zavzel za še bolj odprte me-'-je med državami, predsednik hr- JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Za Jugoslavijo sta značilni pomanjkanje »železne | ne« in prevelika pripravljenost na kompromise. Tukajšnje oh C J ni zadovoljno niti z velikim — z dejstvom, da je Ante Motk edini premier, ki mu je v socializmu uspelo premagati (Borba - Beogru — — — Vztrajanje pri izrazu federacija in njenih sedanjih ^f^ptr opredelitvah je docela kompromitirano in ne more omogoč1 razuma. ^ct^ (Danes — | iti1'1 Držaljanske vojne v Jugoslaviji ne bo in je tudi ne sn,eargf tu in tam pa je kak incident pričakovati. Čeprav gre le za.. jpti' ment, s katerim v demokratičnih gibanjih manipulirajo z pa teoretično državljanske vojne ni mogoče izključiti. (Vjesnik - globus SOFIJA - V Bolgariji se širi splo šna politična stavka, v kateri demon stranti zahtevajo odstop vlade Luka nova. Na čelu stavke je opozicij« sindikat Podkrep. Medtem je Luka nov že odstopil. BAGDAD - Irak je zagrozil, da bo ob vojaškem napadu iz Savds Arabije odgovoril z odločnim Pr0’’ napadom, ki bo zajel vse ključne na ne objekte v sosednji državi... ANKARA - V Turčijo so prispel« prve pošiljke iz velikega svežnja voj ške pomoči NATO, katere vredno$ ocenjujejo na 9 milijard dolarjev, tem bodo posodobili turško arma ’ ki ji Zahod pripisuje velik pomen stopnjevanju Zalivske krize. PRAGA - Poglavitna tekmeca češkem političnem prizorišču, da0?' joči Državljanski forum in Ko®11?' stična partija, sta na občinskih vol ° vah dobila največ glasov. S tem s jim volilci izrekli zaupanje. BANGKOK - Singapurski prem1' er Li Kuan Ju je po 31 letih odstop tega položaja. 67-letnega premiera zamenjal njegov 49-letni prvi name nik Go Čok Tong. NEW YORK - Če se Irak do jantarja ne umakne iz Kuvajta, ute? slediti vojaška akcija, opozarjaj0 ameriških krogih. BERLIN - V vzhodni Nemčij1^ železniški promet domala saj stavka okoli 260 tisoč zaposlen tej prometni panogi. Železničarji P _ testirajo zaradi množičnega odp nja in zahtevajo višje plače. JERUZALEM - Po vrsti nih akcij in padlih Izraelcih je .1 vaf, ska vlada napovedala še stroZLjcimi nostne ukrepe na mejah z ara državami. HAVANA - Na Kubi je pr#0 prvih kadrovskih sprememb. T° :e. odstavili prvega namestnika zU° va. ga ministra in ministra za '7-obrfcr nje, ki je bližnji sodelavec Fide‘ stra. globus vaške vlade Josip Manohč poudaril, da je jugoslov -j konfederacija edina razum” v tem delu Evrope. Nesporno je, da je bi delovna skupnost Alpe-Ju^^ času železne zavese med dom in Zahodom zamet®* jj. ropske ideje in da je ideja > nalizma ena od konstitu načel bodoče velike Evrop^pj. to naj bi članice skupnosti Jadran še bolj sprostile Pr^ čez svoje meje. V prihodnJ c|j. bi ustanovili tudi dokum® sko središče za civilno ^1* delovne skupnosti Alpe-Ja jjni-deželi Furlaniji-Julijski * .. [f Proučili pa bodo tudi Pr0 ne gore in Bosne in Herceg za sprejem v članstvo skupnosti. Pri tem bodo sotrgb' priti do jasnega stališča o P eJ-nosti širjenja skupnosti, vsem pa počakali na volitev v obeh republikah, je di izjasnitev novih vlad, žele. , .cpS* MILAN Stran 2 PREDSEDSTVO SLOVENIJE SKLENILO KROG ZASEDANJE ZBOROV SO LJUTOMER Z madžarsko narodno manjšino o plebiscitu, ustavi ZADNJI POGOVOR SLOVENSKEGA PREDSEDSTVA S PREDSTAVNIKI Manjšin — od načelnih vprašanj do konkretnih problemov - USTAVA MORA ZAGOTOVITI VSAJ TOLIKO PRAVIC KOT DO- SLEJ I Po pogovorih z zamejskimi Slovenci so se člani pfedsed-Istva Republike Slovenije sestali s pripadniki italijanske na-• rodnostne skupnosti, zdaj pa so sprejeli še Madžare iz Pomurja. V pogovoru so prišli na Plan načelna vprašanja in konkretni problemi. Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan je Poudaril odgovornost republike, da zagotavlja pripadnikom italijanske in madžarske narod-ne manjšine enakopravnost z drugimi državljani Slovenije. Zaradi vsega tega je nujno, da sta manjšini deležni posebnih Pravic, ki so zapisane v ustavi m tudi v mednarodnih dokumentih. Te pravice morajo biti mhodišče tudi pri sprejemanju nove ustave, poleg tega pa Predsedstvo predlaga, da odločitev o plebiscitu v skupščini spremlja izjava o namerah Republike Slovenije. V njej bi mo-ra'i jasno oblikovati stališče do manjšin in njihovih pravic. Dejstvo je namreč, da se demokratičnost neke družbe meri tu-d' po položaju manjšin, ki živilo na njenih tleh. Odgovornost večinskega naroda mora biti izpričana tako v normativnem ^SEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA Poslanci o samoprispevku L Čeprav je ta čas še veliko neznank, ki naj bi jih (do)končno uredila sVa ustava, pa se v lendavski občini kljub temu pripravljajo na nov obli ski referendum, na katerem naj bi — podobno kot že nekajkrat — iz-Ss°vali občinski samoprispevek. Neposredno izjavljanje in neposredno t 'Mnje denarja se je namreč tudi v tej občini dokaj uveljavilo in tako so lil i množico problemov, nazadnje na področju telefonije, šolstva in rspevku ne bo v takem ča-liv’bi bilo, če bi bil izid pozi-odtegovanje samoprispev-L^Prekinjeno, kar pomeni, da ih.® kak mesec brez samopri-"vka. lj\'endavski občini želijo z de-novega samoprispevka Rvati z nedokončanimi na-kaMi, ki so jih imeli v izteka-Prj 01 se obdobju: telovadnice VSnovnih šolah Bistrica, Do-^'k in Črenšovci ... Na po-telefonije naj bi sofinan-V Medkrajevno kabelsko po-%fj v° med Lendavo in Pincarni, Locirali avtomatske telefon-k^Mrale v Lendavi, Turnišču, ^Sovcih in Dobrovniku ... s° Zgradili občinsko odlaga- OKSRBOVANCEV RAKIČAN, Dr. Vrbnjaka 1 P)suje prosta dela in naloge qLavne sestre doma st^idatka mora poleg splošnih pogojev in veselja do dela s ejšimi izpolnjevati še naslednje: x ^°hčana višja šola za zdravstvene delavce (VI. stopnja), Pet let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in na-P°skusno delo traja 3 mesece. lHth°-r'0 razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delov-casom. Nastop dela 1. 2. 1991 oz. po dogovoru. V| 8 z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v ceh po razpisu na upravo doma. oblikovanju kot konkretnem življenju. Ta stališča je podprla tudi predsednica pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Maria Pozsonec, ki je predsedstvo seznanila še z razmišljanji in stališči, ki so se porodila na javnih razpravah o osnutku nove ustave. Menila je, da je prihodnost madžarske manjšine v marsičem odvisna od tega dokumenta. Posebne pravice morajo ostati zapisane v ustavi. Predvsem gre za tri ravni: jezikovno-kulturno, gospodarsko in politično. V tem trenutku se zdi, da je najbolj pomembno gospodarstvo. Od njegove razvitosti oziroma nerazvitosti so odvisna tudi druga področja. Kraji na narodnostno mešanem območju so se močno izpraznili — na mnogih hišah so spuščene žaluzije. Sedanji položaj ne vzbuja optimizma, saj so mnoga podjetja na narodnostno mešanem območju pred stečajem. Kaj bodo storili brezposleni? Se bodo izseljevali? To bo katastrofa za obstoj madžarske narodne manjšine. Slišali smo še nekaj drugih razmišljanj in dilem, tako o lišče odpadkov, naj bi ob pomoči denarja iz občinskega samoprispevka »zaprli« odlagališča v krajevnih skupnostih. Nadaljnja želja je s področja oskrbe z zdravo pitno vodo: sofinancirali naj bi raziskave kakovostne vode in projektov za obnovo vodovodnega sistema v lendavski občini. Ker bodo lendavsko lekarno vsak čas zaprli, če je ne bodo obnovili, vemo pa, kako je v zdravstvu, zato so z referendumskim programom predvideli njeno posodobitev. Želja pa še ni konec: iz sklada občinskega referendumskega programa naj bi dali denar še za pomoč pri ureditvi čistilne naprave v Lendavi in nazadnje še za sofinanciranje gradnje kulturnega doma v Lendavi. Kakšno usodo bodo doživeli ti predlogi, je zdaj preuranjeno reči. Zbori skupščine so osnutek podprli, dokončno pa se bodo odločili (kdaj, še ne vedo) občani na neposrednem izjavljanju. So pa na skupščini omenjeni osnutek nekoliko popravili: predvideval je, naj bi zaposleni plačevali 0,75 odstotka od osebnega dohodka, upokojenci pa 1 odstotek od pokojnin. Na volišča bodo šli s poenotenim odstotkom: vsi 1 odstotek. To pa med drugim v prepričanju, da bo ja spet napočil čas, ko bodo plače večje od pokojnin. Zdaj je (v lendavski občini) narobe. Š. Sobočan ustavi kot plebiscitu. Mnoge " skrbi, kako bo po spremembi | komunalnega sistema z vlogo ■ narodnostnih samoupravnih I skupnosti. Ne glede na predvi- g dene spremembe v lokalni sa- ■ moupravi bi morale te skupno- ■ sti ostati enakopravni partner B tako v regijah kot proti držav- ! nim oblastem. Ob narodnost- | nih poslancih pa ne bo po- -membno samo njihovo število, | ampak predvsem njihove pri- ■ stojnosti. Zagotoviti je treba, ■ da bodo soodločali o zakonih B in vprašanjih, ki so življenjske- * ga pomena za obstoj narodno- I stno mešanih območij. In konkretni problemi? Po- | leg gospodarske nerazvitosti so ■ tu (predvsem na Goričkem) B slabe ceste. V Lendavi pogreša- B jo kulturni dom, v Pincah in * Prosenjakovcih si želijo mejna B prehoda ... V šolstvu bi morali a pravice razširiti tudi zunaj dvo- I jezičnega območja. »Nič ni tako dobrega, da ne ■ bi bilo lahko še boljše.« Misel I je ob koncu pogovora izrekel S dr. Matjaž Kmecl. Pri tem pa | ni mislil le na ustavo, ampak ■ tudi na reševanje konkretnih I problemov. Silva Edary KLUB POMURSKIH ŠTUDENTOV Pomurske glave v Mariboru Študentje iz Pomurja, ki študirajo v Mariboru, so se tudi letos zbrali na skupščini, na njej pa so bili tudi predstavniki vladajočih struktur iz Gornje Radgone in Murske Sobote in Območne zbornice za Pomurje. Študentje so za predsednika Kluba ponovno izbrali dosedanjega Borisa Cigiita, sprejeli pa so tudi program aktivnosti v prihajajočem letu. Pomurski študentje so si v enem izmed mariborskih študentskih domov zgledno uredili klubske prostore, v katerih se srečujejo in pomenkujejo ter zabavajo. To jim je uspelo vsem denarnim težavam navkljub. Lani so imeli namreč na računu le 17 dinarjev. Z brucova-njem in podobnimi prireditvami pa so uspeli zbrati denar in organizirati družabno življenje zunaj domače regije. Letos je pogled na račun nekoliko bolj optimističen, čeprav iz matičnih občin običajno ne dobivajo obljubljenih sredstev. V pogovoru s predstavniki vlad in drugimi so študentje potarnali in bili zaskrbljeni nad pomurskim gospodarstvom in njegovo prihodnostjo. Bojijo se, da bodo nekatera podjetja propadla, še preden bodo doštudirali, ali pa jim podjetja ne bodo mogla dati kruha, ker jih ne bodo potrebovala. Štipendisti, vsaj večina, zdaj še nimajo večjih težav s štipenditorji. Mladi so poudarili, da jih ne zanima, kaj se je dogajalo v preteklosti, njihove oči so uperejene v prihodnost, ki pa se jim ne kaže v najlepši luči. Tako eni kot drugi so menili, da je treba obdržati stike z domačim okoljem in — kot je dejal Štefan Dra-vec — k temu bo prispevala tudi Območna zbornica za Pomurje, ki bo pripravila tudi seminar za mlade strokovnjake. Tako se bodo srečali gospodarstveniki in študentje in se dogovorili o sodelovanju. »Mlade glave« bi namreč lahko prispevale k izboljšanju položaja pomurskega gospodarstva in k razvoju naše regije. Mariborski študentje bodo v prihodnje bolj sodelovali tudi s pomurskimi kolegi, ki študirajo v Ljubljani, saj je bilo tovrstno sodelovanje do zdaj bolj krhko. Lidija Kosi Sindikalisti ogorčeni Protest gornjeradgonskih svobodnih sindikatov zaradi napovedanega dviga stanarin — Želijo sodelovati pri obravnavi perečih vprašanj. Če so sindikalisti včasih sodelovali pri razpravi o pomembnih vprašanjih, kakor je dvig stanarin, pa se zadnje čase z njimi seznanijo šele po objavi v medijih. Tako so šele pred kratkim izvedeli, da je izvršni svet že sprejel sklep o 59-odstotnem zvišanju stanarin s 1. decembrom. Sindikalisti so ob takšnem dejanju še posebej ogorčeni zato, ker je vlada ob zadnjem dvigu obljubila, da stanarin v tekočem letu ne bo več zviševala. Vztrajajo pri zahtevi, da se zvišanje stroškov giblje sorazmerno z rastjo osebnih dohodkov (kakor sta se že prej dogovorila sindikat in izvršni svet). Gornjeradgonski svobodni sindikalisti svojo občinsko vlado prosijo, da jim odgovori na pisne zahteve z dne 2. 7. 1990. leta glede'racionalizacije na področju stanovanjskega gospodarstva, in ponovno poudarjajo, da v sedanjih razmerah, ko večina delavstva živi na robu preživetja, ni rešitev stanovanjskega fonda le v politiki ekonomskih cen. Prav tako ponovno predlagajo in prosijo, da jim izvršni svet omogoči sodelovanje pri obravnavi perečih vprašanj, ki vplivajo na življenjski standard delavcev. bbp ZA in PROTI samoprispevku Tokratno zasedanje vseh treh zborov SO Ljutomer se je začelo z nekoliko nenavadno zahtevo podpredsednice SO Jelke Rosta-her, sicer poslanke zelenih, naj se poslanci s tajnim glasovanjem izrečejo o njenem dosedanjem delu, oz. ali ima še zaupanje ali ne, glede na dosedanje delo v skupščini. Ta zahteva je sprožila razpravo, v kateri je prevladovalo mnenje, da gre za dokaj nenavaden korak, vendar pa povsem legitimno zahtevo, ki bi jo morali nekateri voljeni funkcionarji večkrat uporabiti. Delegati so sklenili, da predsedstvo do naslednjega zasedanja preuči možnosti in oblike, kako ravnati v tem in podobnih primerih. Prva vsebinska točka je bila namenjena osnutku referendumskega programa četrtega občinskega samoprispevka. Tudi tokrat seje skupščina razdelila v dva dela: v blok, ki je bil proti referendumu o samoprispevku, in v tistega, ki so bili za. V prvem so svoja stališča argumentirali s preživelostjo takšnega načina zbiranja denarja za skladnejši razvoj celotne občine, saj je bil v navadi še pod starim, komunističnim režimom. Program vlade Lojzeta Peterleta pa obljublja, da bo odslej država poskrbela za zbiranje denarja za razvoj manjrazvitih. V drugem bloku so ugotavljali, da so dosedanji samoprispevki veliko pripomogli k razvoju manjrazvitih. Če ne bi bilo splošne solidarnosti, ne bi imeli toliko asfaltiranih cest, novih šol in drugega, kar je 63. člen in potem vse drugo Komisija za narodnosti slovenske skupščine prav tako o ustavi — Informacija o položaju manjšin tudi na zasedanju slovenske skupščine — Dogovor s hrvaško o enotnosti italijanske manjšine Za obstoj narodnostnih skupnosti so pomembni jezikovno-kulturni, gospodarski in politični razvoj, zato je nujno, da te tri ravni ostanejo v temeljnem dokumentu slovenske državnosti, je povedal predsednik komisije Robert Battelli. Praksa in stroka sta pokazali, da brez zagotovljenih pravic na teh področjih manjšine nimajo prave prihodnosti. Skrb slovenske države mora biti zapisana in zagotovljena. Vse to je najbolj vidno v 63. členu osnutka slovenske ustave. Pravzaprav sb je največ besed vrtelo okrog pravic, ki so zapisane v tem členu. To so posebne pravice, ki sta jih bili avtohtoni italijanska in madžarska narodna manjšina deležni vse doslej. Variantni predlog, ki predvideva, da naj bi črtali pravice do gospodarskega razvoja dvojezičnih območij, pa razvoj sredstev obveščanja in dvojezičnega šolstva ter stik z matičnim narodom, ne pride v poštev. Republika Slovenija mora narodnostni skupnosti gmotno in moralno podpirati, poleg tega pa mora omogočiti obema skupnostima zastopanost v lokalni samoupravi in državnem zboru. Veliko dilem se postavlja tudi zato, ker sistem lokalne samouprave še ni natančno določen. Mnogi se bojijo, da bodo samou- bilo zgrajeno z denarjem, zbranim s samoprispevkom. Država Slovenija nima dovolj denarja, ko pa se bo začela ukvarjati s postavljanjem na lastne noge (to je po plebiscitu), pa bo denarja za podporo manjrazvitim še manj, še posebej, če upoštevamo tudi letošnjo katastrofalno poplavo, ki je prizadela nekatere dele Slovenije. To pa pomeni, da še vsaj naslednjih pet let v občini Ljutomer ne bodo mogli računati na podporo vlade sedanjim prizadevanjem, ki so zapisana v programu. Poslanci so na koncu z glasovanjem sprejeli sklep, da gre osnutek referendumskega programa v javno razpravo in da naj občani odločijo, ali bodo ta program podprli ali ne. Istočasno pa so z glasovanjem podprli usmeri- V ospredju gospodarstvo »Vesel sem, da se v skupščinskih klopeh prvič pogovarjamo o gospodarstvu. Doslej smo se namreč le o politiki,« je dejal delegat Tone Kampuš v razpravi o gospodarjenju v občini Gornja Radgona, potem ko je predsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Anton . Tropenauer prebral uvodno poročilo o devetmesečnem poslovanju. Le to ni bilo nič kaj spodbudno. Tudi predstavitve predstavnikov podjetij so bile skrb zbujajoče, Janez Rozman je govoril o problemih Avto-radgone, Branko Križan o Me-soizdelkih, Milan Kurbus o El-radu in Irena Petek-Ferenc o TPO Radenske. Minister Rejc je bil že dvakrat v teh krajih, v republiko so poslali številna pisma, poslušali obljube — pa še vedno ni nobene pomoči. Po drugi strani pa se sliši, da republika pomaga nekaterim podjetjem, ki so pravzaprav obsojena na propad. Vedno je pomembnejši nekdo »drug«, čeprav sta podjetji Avtoradgona in El rad za Gornjo Radgono pomembnejši kot neko podjetje za Ljubljano. Takih rezultatov pa nimajo po svoji krivdi, temveč zaradi ukrepov zvezne vlade. Razpravo je razvnel predsednik občine Alojz Vogrinčič, je dejal: »Večkrat radi govorimo, da je pač splošni položaj tak, da se ne da nič ukreniti. To ne drži. Imamo tudi taka podjetja, ki dobro poslujejo, redno plačujejo prispevke. V podjetjih, ki poslujejo z izgubo, nekaj ni v redu. Če do novega leta ne bo boljše, se bo občina ogradila od teh vodstev. Dokler bo obstajal družbeni sektor, je na pravne narodnostne skupnosti izgubile svoj pomen v komunalnem sistemu (zdaj kot četrti zbor v občinski skupščini). Zagotoviti je potrebno vključevanje skupnosti v nov sistem odločanja. Člani komisije so izrekli še nekaj drugih, konkretnih pripomb na posamezne člene. Vsa mnenja pa bodo posredovali ustavni komisiji. Na sestanku so se dogovorili tudi o tem, kakšna stališča bodo posredovali poslancem v skupščinske klopi. Te dni bo namreč slovenska skupščina obravnavala informacijo o položaju manjšin. Oris položaja bodo posredovali tudi s pomočjo podatkov, ki so Za program, ki obeta Delegati soboške narodnostne samoupravne skupnosti so se tokrat sestali na samostojni seji. Poleg razprave o osnutku nove slovenske ustave so govorili predvsem o referendumskem programu. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da je od 114 kilometrov cest, ki naj bi jih posodobili, skoraj četrtina na' narodnostno mešanem območju. Praktično so v program zajete vse tiste ceste, ki bi jih radi v krajih na narodnostno mešanem območju posodobili. Mogoče bi bilo dobro, če bi dodali še odsek od Hodoša do Krplivnika oziroma naselja Domafold, predvsem pa bi bilo nujno posodobiti 'tamkajšnji most. Govora je bilo tudi o problemih prosenjakovskega vrtca, ki ne ustreza več namenu. Prostore bi bilo potrebno preurediti ali pa. kot predlaga izvršni svet narodnostne skupnosti, preseliti v šolo oziroma k šoli, kjer naj bi zgradili prizidek. tev, da naj bi sprejeli drugo različico, v kateri je predviden 1-odstotni samoprispevek. Tako bodo občani razpravljali o tem, da bo 80 odstotkov denarja, zbranega s samoprispevkom, namenjenega dokončanju večnamenskega objekta pri OŠ Ivan Cankar in gradnji nove šole v Bučkovcih, ostalih 20 odstotkov pa bi namenili asfaltiranju 26,5 km občinskih cest. V nadaljevanju zasedanja so razpravljali o predlogu za ustanovitev razvojnega sklada občine Ljutomer, s katerim bi podpirali programe, ki bi zagotavljali nova delovna mesta, bili visoko dobičkonosni in ekološko naravnani. Poslanci so po obsežni razpravi predlog zavrnili in ga prekvalificirali v osnutek, tako da bodo o njem še razpravljali. Dušan Loparnik ša naloga, da nadzorujemo njihovo poslovanje.« Na njegove grožnje je odgovoril delegat Danilo Tirš. Povedal je »zgodbico« o podjetju, ki je dobilo republiško podporo v vrednosti 40 milijonov mark šele takrat, ko je zamenjalo direktorja. Ali bo tudi občinska oblast posnemala republiško, je še vprašal? Banke nimajo denarja, ostajajo jim le nepremičnine. Terezija Šegula in Vinko Ro-us sta spregovorila o problemih negospodarstva in opozorila, naj nikar ne varčujejo v izobraževanju, saj se jim bo to maščevalo. Na skupščinskem zasedanju Skupščinsko zasedanje v Gornji Radgoni so 27. novembra prekinili že po prvi vsebinski točki (o gospodarjenju), saj so se popoldne udeležili pogreba Franca Erliha, dolgoletnega zadružnega delavca in kmetijskega strokovnjaka. v Gornji Radgoni so sprejeli tudi sklepe, ki jih bodo posredovali na primerne naslove: podjetja, katerih programi so bili ocenjeni kot dobri, naj dobijo pomoč, TPO naj prejme sredstva, ki ji pripadajo (Klokot Banja), prav tako Elrad, ki je veliko izgubil zaradi sodelovanja z Irakom, zagotovila za najemanja tujih posojil naj daje Narodna banka Slovenije in ne Narodna banka Jugoslavije, z decembrom bodo znižali občinski prispevek, znižajo naj ga tudi v republiki, izplačajo naj izvozne spodbude, podjetja, ki imajo težave, pa morajo sproti obveščati občinsko vlado o svojih ukrepih. Bernarda B. Peček jim jih pripravili v Uradu za narodnosti in na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Seja pa ni minila tudi brez omenjanja plebiscita. Pripadniki italijanske narodnostne skupnosti so posredovali nekaj svojih pomislekov, predvsem pa strah, kako bo z enotnostjo njihove manjšine, saj živijo njeni pripadniki v dveh republikah, v Sloveniji in na Hrvaškem. Menili so, da mora Slovenija prevzeti del svoje odgovornosti in se s hrvaškimi predstavniki dogovoriti o enotnem statusu italijanske manjšine v Primorju in Istri. Silva Edry ■S 3 VESTNIK, 6. DECEMBER 1990 ŠTEFAN SMEJ Postavite jim ceno! V zadnjem intervjuju v Spieglu je Kučan na fotografiji oblečen v srajco, kakršne navadno nosi vodilni (zahodno)nemški socialdemokrat in kanclerski kandidat Oskar Lafontaine. To je vse, kar je nekoliko podobno razvitemu svetu. Gospodarsko življenje teče še naprej po starem, naše stare nove oblasti še naprej nagovarjajo državljane k samoobdavčitvi. Zdi se, da se je začela v teh naših pomurskih krajih po svoje pisati gospodarska zgodovina nekako takrat, ko je neki zidar izrekel besede: za lonec kislega mleka pa ne bom delal! Od takrat naprej postavljajo pogoje in cene za svoje storitve tisti, ki jih izvajajo. Zidarji in zidarstvo pa pri tem vsekakor ni nič krivo, kriv je sistem, za katerega je tačas v modi izraz enoumen (prej boljše-viški, svinčeni itd.) V omenjeni zidarjevi zgodovinski izjavi je samo strnjena resnica gospodarskega prevrata. Res je kajpada, da je zidarstvo v tem prevratu, ki je prešel v razvrat, nekoliko prednjačilo in tako imamo o tem prednjačenju mnogo pričevanj. Na primei o tem, kako so ženske pod pritiski zidarskega gurmanstva jokale, ker niso več vedele, kaj naj jim skuhajo, ko so zidarili pri hiši. Eden bi piščanca, drugi prav tako piščanca, vendar na drug način, tretji si je za kosilo naročil svinjino in tako naprej. Takšna so bila namizna znamenja naše gospodarske perverznosti in zidarji so bili s pravico, ki je izhajala iz njihove moči, ta pa iz povpraševanja po njih, njeni polnokrvni reprezentantke. Od takrat naprej se ni upalo več spraševati, koliko bo to ali ono delo stalo, predračuni, ki so jih izdelovali različni mojstri — nikakor ne samo zidarski — različna podjetja in zavodi, so bila svarila, ne pa skromne konkurenčne ponudbe. Iz njih je govorilo: če nisi zadovoljen s tem, se ti bo prav kmalu zgodilo, da boš pri drugem iz naše branže moral plačati več, kajti »tens una su-mus«, enega rodu smo, skupaj držimo. Še vedno je tako. Zbiranje denarja s samoprispevki in odločanje za to samoobdavčitev na referendumih je najizrazitejši nasledek te naše gospodarske sprevrženosti in očitno je, da noben zdajšnji občinski predsednik vlade ne sanja o tem, da bi njegov doprsni kip kdaj stal v preddverju njegove občinske hiše. In to je velika škoda, kajti iz blodnega kroga te gospodarske skvarjenosti bi nas lahko rešila samo primerna nečimernost občinskih veljakov, ki bi se v svojo poznejšo slavo odločili, da bodo vse, kar nameravajo zgraditi, zgradili z denarjem iz regularno zbranih davkov. Na večino strank ni mogoče več računati, pozabile so na svoje predvolilne obljube, od vsega skupaj je ostala samo Kučanova la-fontainovska srajca. Državljani naših pomurskih občin se bodo najbrž še enkrat obdavčili sami, ker jim njihove občinske vlade in njihovi poslanci pripovedujejo, da manjka približno tretjina denarja za gradnjo objektov družbenega standarda. Namesto da bi za več kakor tretjino predragim domačim izvajalcem — kjer pa ste videli, da bi si ceno postavljali nekonkurenčni povpraševale! po delu! — rekli, toliko denarja imamo za to in to, za šole, knjižnice, ceste in telefonijo, gradite za ta denar ali pa propadite, da bo na vašem pepelišču zraslo nekaj tako učinkovitega, kakor se spodobi. Namesto tega, da občinske vlade povečujejo davke in si njihovi predsedniki s tem kratijo možnosti, da bi njihove biste kdaj stale v občinskih avlah, naj bi dale raje vsak projekt za domače skalkulirati tudi ustrezni avstrijski film in ga potem pomolile pod nos domačim pretendentom. S tem bi jim postavile ceno in samoprispevek več ne bi bil potreben. Eno so načela in drugo konkretni problemi. Oboje je pomembno, čeprav načela za ljudi in njihovo življenje niso tako opazna kot problemi, ki jih človek čuti v vsakdanjem življenju. Vse to drži tudi za pripadnike narodnih manjšin. To smo lahko razbrali iz pogovora predstavnikov madžarske narodnostne skupnosti s člani slovenskega predsedstva. In če se najprej ustavimo pri načelih. Časi so pač takšni, da je tudi madžarska manjšina v zadnjih mesecih preobremenjena z dogodki in vprašanji, ki so temeljnega pomena ne le za njen obstoj, ampak tudi za obstoj države, v kateri živimo. Seveda je v zadnjih dneh v ospredju plebiscit, nekaj tednov pa nas je spremljala tudi razprava o osnutku nove slovenske ustave. »Smo izdajalci, če se nam ob plebiscitu porajajo tudi dvomi in vprašanja, ne pa le navdušenje? Se lah; ko narodnostna skupnost sploh opredeljuje do tega vprašanja kot subjekt, ali je to treba prepu- stiti vsakemu posamezniku? »Ti dve, in še nekaj drugih vprašanj, ki so se porodila v manjšinskih vrstah, so dobila odgovor med člani predsedstva. Menili so, da dvom ni izdajalstvo, saj so zadržki pri marsikom upravičeni. Zavedati se moramo, da prinaša odločitev o samostojnosti Slovenije pozitivne in negativne posledice. Vendar pa ne sme biti bojazen, da bi ob tej odločitvi manjšine v Sloveniji potegnile krajši konec. V izjavi o namerah Republike Slovenije, ki naj bi spremljala zakon o plebiscitu, naj bi pisalo, da bo nova slovenska država zagotovila manjšinam pravice, zapisane v mednarodnih aktih in v zdajšnji ustavi. Tako smo že pri temeljnem dokumentu slovenske državnosti. Velike filozofije tu ni. Zdi se, daje zdaj vendarle prodrlo načelo, da se demokratičnost neke družbe kaže tudi v zaščiti pravic manjšin. Javna razprava je prinesla tudi nekaj drugih tonov, predvsem ob vprašanju, kaj zapisati v ustavo in kaj rešiti s poseb- AR in »čustvene puščice« Vodstvo AR predstavilo poslovanje, razčlenilo izgubo in razkrilo načrte — Na »čakanju« le 56 delavcev, vendar se bo ta številka v prihodnje nenehno spreminjala — Novi direktor v Vozilih inž. Boris Sovič. Tiskovna konferenca, ki jo je 26. novembra 1990 sklicalo vodstvo Avtoradgone, je bila na neki način prepozna, saj bi morali javnost (predvsem pa svoje delavce) z načrti seznaniti že prej, na primer septembra. Hkrati pa se nam dozdeva, da je bila ta tiskovna konferenca nekako tudi prezgodnja — bolje bi se bilo srečati v začetku prihodnjega leta, ko bi že ustanovili družbe in mešana podjetja, za mizo pa bi sedeli tudi tuji partnerji in sindikalni predstavniki. Brez teh namreč v prihodnje ne bi smeli organizirati tiskovnih konferenc. Pa še nekaj: takrat bi verjetno že imeli tudi novo propagandno gradivo, ne pa da so nam »postregli« z nekaj let starim materialom, kjer so predstavljeni izdelki, kakršnih danes več ne izdelujejo. Enemu od direktorjev je med vnetim zagovarjanjem pravilnosti ukrepov ušlo, da je vse to pravzaprav »politični napad na Avtoradgono«. Tokrat tega ne bi mogli trditi, saj so tudi na nasprotni strani osebe iz »bivšega političnega življenja«. Prav gotovo pa je Avtoradgona že doživela številne politične napade, začelo pa se je po navadi s problemi, ki niso bili povezani s poslovanjem in rezultati. Avtoradgona nosi s sabo tudi dediščino Opekarne, nato Elementa, vendar bi o tem lažje povedali tisti, ki so vladali pred petimi ali desetimi leti. Zadnje čase so tiskovne konference v podjetjih redkost, zato naj osvežimo spomin, zakaj so se v Avtoradgoni odločili za tak korak. 17. oktobra je izvršilni odbor delavskega sveta AR sprejel sklep, da bo z 19. oktobrom ostalo doma 112 delavcev— glavni razlog in kriterij pri izbiri čakajočih je bilo nedelo oziroma pomanjkanje dela. Izbira je bila subjektivna, v veliki meri odvisna od neposredno nadrejenih, zato se marsikdo z njo ni strinjal. Zapletlo pa se je predvsem zato, ker so morali ostati na prisilnih dopustih poleg delavcev iz proizvodnje tudi režijski delavci, česar v preteklosti ni bilo. Pojavile so se pritožbe, sklicali so razgovore z delavci in vodstvom, obiskali občinsko vlado, ker je bil sindi- kat pri vsej zadevi izločen, so ustanovili novega. Po mesecu dni je čakajočih na delo le 56 delavcev, vendar bo to v prihodnje normalen način poslovanja — ko ne bo dovolj dela, bodo delavci morali ostati doma in za to seveda prejemali manjši osebni dohodek. Vodstvo je poudarilo, da so ta čas v najhujšem preizkusnem obdobju. Potrebujejo denar za pokritje 36 milijonov izgube, poleg tega pa 66 milijonov tako imenovanih dolgoročnih virov. Program, kako ta denar dobiti, imajo narejen, le da denarja še ni od nikoder. Tako naj bi dobili 16,5 milijona z obveznicami republike, 3,3 milijona bi prispevala Ljubljanska banka Pomurska banka, 9,9 milijona bi dobili z internim lastninjenjem (solastništvom), 16,5 milijona bi prispevali partnerji, 19,8 pa bi pridobili z internimi ukrepi (na primer s prodajo prostorov v Lenartu in zgradb Elementa . . .). Z novim letom bi nastalo pet družb z omejeno odgovornostjo in dve mešani družbi. Zaradi zapletov pri izbiri »čakajočih« so se pojavila vprašanja tudi o novi organiziranosti. Glavni direktor Janez Rozman je o tem povedal: »Za uresničitev svojega programa smo dobili podporo republiške in občinske vlade, tudi pri Ljubljanski banki Pomurski banki, ki je lastnik tretjine virov sredstev, so mu naklonjeni. Vse to smo predstavili na delavskem svetu, zborih delavcev, v vseh programskih enotah in sektorjih. V končni fazi smo tudi tu dobili podporo, ker ni bilo nobenih bistvenih pripomb. Dobro, zdaj se sicer pojavljajo razne sindikalne zahteve, da naj v tej fazi ne bi šli v proces lastninjenja in statusne spremembe, vendar bi rekel, da so to bolj neke emotivne puščice, ki jih bomo v razgovoru z vsemi temi sindikati tudi razčistili.« Kasneje smo lahko slišali še bojazen, da je cilj novega sindikata le, da zruši vodstvo Avtoradgone. Ce pa pride do pokanja šivov, pride do razpada sistema in stečaja, je poudaril Janez Rozman. V tujini namreč več ne morejo dobiti nobenega bančnega posojila, ampak je vse odvisno od osebnih in prijateljskih zvez. Bernarda B. Peček nimi zakoni. Narodnost upravičeno zahteva, da vse posebne pravice, ki do jih imeli zagotovljene že doslej, ostanejo. V nasprotnem primeru se bo položaj še poslabšal. Ce v ustavi ne bo nič napisano o dvojezičnem šolstvu, o razvoju narodnostnega založništva, pa sredstvih informiranja in o skrbi republike za razvoj gospodarstva na dvojezičnem ozemlju, potem se bo asimilacija še poglobila in razširila. Posebne pravice pa niso le načela. Iz njih izhaja tudi reševanje konkretnih problemov, pa naj je to kulturni dom v Lendavi, modernizacija cest na Goričkem ali pa odpiranje dolgo pričakovanih mejnih prehodov. In še bi lahko naštevali. Nekatere rešitve se nakazujejo. Z .občinskim samoprispevkom naj bi posodobili ceste na narodnostno mešanem območju na Goričekm. Soboška vlada pripravlja projekt Goričko, republika pa naj bi dala denar, ki naj bi ga zagotavljali po sprejemu zakona o demografsko ogroženih krajih v Sloveniji. Načrti se torej že porajajo, toda kot vedno bodo štela le dejanja, saj se od obljub ne bo dalo živeti. Saj veste, besede niso meso, toda ko to postajajo, se pojavijo številni problemi. In te probleme je treba reševati. Silva E6ry Konkurenca dela »čudeže« Tako bi lahko rekli za svež primer iz Murske Sobote, značilen po svoje, ki kaže, da se nobena stran noče na lahek način odreči svojim kupcem ali privržencem. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov v soboški občini se je že pred časom odločilo, da svojemu članstvu omogoči nekatere ugodnosti; tudi pri nakupu trgovskega blaga. Zato so se z lastnikom zasebne trgovine Bob v Lendavski ulici v Murski Soboti dogovorili, da bo članom tega sindikata omogočil 10-odstotni popust pri nakupu živil in obročno odplačevanje dolgov. Vse to so skušali doseči že prej v veletrgovini Potrošnik, vendar so naleteli na gluha ušesa. In ko so skušali uveljaviti te svoje ugodnosti, so se v veletrgovini Potrošnik čutili prizadete in so iz užaljenosti prekinili normalne odnose z Zvezo svobodnih sindikatov, v katero je v soboški občini vključenih že okrog 95 odstotkov zaposlenih delavcev. Sledil je ukrep republiškega tržnega inšpektorja, ki je tovrstno sodelovanje med zasebnim trgovcem in sindikatom označil za nezakonito. Po drugi strani so bili prikrajšani tudi člani Neodvisnosti-konfede-racije novih sindikatov, ki so se za podobne ugodnosti domenili z zasebnim lastnikom marketa 5 M v Mladinski ulici. Kot strela z jasnega pa je sedaj prišla novica, da je vodstvo veletrgovine Potrošnik prekinilo molk in da članom svobodnih sindikatov ponuja cenejše nakupe v trgovini zaprtega tipa ali v diskontni trgovini. Tam bi jim ob pomoči občinskega sveta Zveze svobodnih sindikatov odobrili posebne rabate, vodstvo sindikata pa bi zatem denar vračalo delavcem v osnovne organizacije. Kaj bodo na vse to porekli v drugih sindikatih, pa je zopet zgodba zase. M. Jerše /O ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota. N0V0I NOVO! Nova ugodnost za varčevalce: 16% letna obrestna mera za 1-mesečno vezavo dinarskih sredstev Informacije v vseh enotah LB — Pomurske banke, d. d. do 20 % od 1. 12. dalje za OKNA, VRATA, POLKNA, MONTAŽNE STENE, HIŠE ... IZKORISTITE • KONKURENČNE CENE in • DRUGE UGODNOSTI NAKUPA S8 JELOVICA ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631 241, fax.: 064/632 261_____ MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25 tel.: 069/22 921 DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 15. ure Vsako prvo in tretjo soboto od 7. do 12. ure. Življenje se začne z mlekom! Radi bi vas obvestili, da smo v osrčju mesta Murska Sobota, v ulici Štefana Kovača 8, odprli vrata prve lastne trgovine. Na voljo vam bodo naši izdelki v Belem baru po nižjih cenah. Ob nakupu boste lahko tukaj spili mleko, čaj ali kavo ... se posladkali s sladoledom . . . zaužili palačinke ali sendviče z mlečnimi izdelki.. . Odprto od 6.30 do 18., ob sobotah od 6.30 do 12. ure. Stran 4 ____________-—-^<1^ VESTNIK, 6. DECEMB^/ TESTIRANJE ŠKROPILNIC V POMURJU IN UGOTOVITVE NEGA MLADEGA VINA PO VRENJU Z obdelovanjem zemlje je človek iztrebljal tudi plevel. Najprej gaje odstranjeval ročno in pri tem uporabljal enostavne pripomočke. Z razvojem mehanizacije, predvsem traktorske obdelave zemlje, je industrija začela izdelovati razne tipe škropilnic in druge vrste strojev za zatiranje plevelov. Vzporedno s tem je tudi kemična industrija pokljala na trg različne pesticide. Pri čim večjih hektarskih pridelkih ima svoj delež tudi strokovno 'n enakomerno dozirano škropljenje. Glede na to, da bi bila škropiva dim bolj smotrno izkoriščena, dela dobro opravljena in ekološko čim ■nanj obremenjujoča, so strokovnjaki začeli s testiranjem škropilnih agregatov. Testiranja opravljajo na agregatih, ki so že nekaj časa v “Porabi in so se zaradi delovanja obrabili ali poškodovali. Od leta 1988 so v Sloveniji testiranje škropilnic prevzele kmetij-ske šole. Vsaka šola se je z svojo ekipo udeležila seminarja škropilne ^hnike. ki jo je vodil prof. dr. Milan Novak z Višje agronomske šole. Terensko ekipo so sestavljali serviserji Agromehanike Kranj in učite- Po končanem vrenju je potrebno mlado vino pretočiti, torej ločiti od droži. To storimo 6 do 8 tednov po tem, ko je vrenje popolnoma končano, običajno pa je to v drugi polovici novembra ali v prvi polovici decembra. Poleg tega, da vino ločimo od droži, odstranimo tudi ogljikov in morebitni presežek žveplovega dvokisa. Jestiranje škropilnic je najpomembnejše za racionalnejšo uporabo za-^'•nih sredstev in manjše onesnaževanje okolja. Med našimi vinogradniki je še vedno veliko malih kletarjev, ki imajo o pretoku vina svoje, velikokrat napačno mnenje. Nekateri mlada vina pretakajo prepozno ali pa sploh ne in trdijo, da droži dajejo vinu pitkost in svežino. Ne pomislijo pa na to, da je v drožeh tudi veliko nesnage, bakterij in odmrlih glivic, ki škodljivo vplivajo na kakovost vina. Velikokrat, še posebej spomladi, ko se otopli, postane vino motno, lahko pa se tudi pokvari. Lažja namizna vina pretakamo prej, močnejša sortna vina pa pozneje. Tudi prekisla vina pretakamo pozneje, saj tako omogočimo vinu naravno biološko raz-kisanje. Preden se odločimo za pretok, preskusimo obstojnost vina na zraku. Iz vsakega soda vzamemo kozarec vina in ga pustimo na zraku dan ali dva. Če na katerem od vzorcev opazimo, daje vino porjavelo (od površine proti sredini), mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Takšno vino pred pretokom zaž-veplamo s 5 do 10 grami vino-brana na 100 litrov in ga brezzračno pretočimo. Lahko ga tudi zračno pretočimo, vendar šele takrat, ko s preskusom ugotovimo obstojnost. Sicer pa zdrava mlada vina prvič pretakamo z zmernim zračenjem, tako da vino spuščamo v vedro in ga počasi zlivamo v zažveplan sod. Sod zažveplamo s pol lističa žvepla na 100 litrov prostornine. Naslednji dan po pretoku sod dolijemo, saj se vino v tem času nekoliko sesede. Kakovostna in rdeča vina z bogato cvetico je potrebno pretakati brez dostopa zraka, saj mu tako ohranimo svežino in sortno značilnost. Za brezzračni pretok si pomagamo z najrazličnejšimi pripravami, seveda pa je potrebno sode, v katere pretakamo, prej žveplati. Brez dostopa zraka je potrebno pretakati tudi bolna vina, ki imajo že priokus ocetne kisline, saj bi se pod vplivom zraka te bakterije še hitreje razvijale. Pri pretoku bodimo previdni, da z vinom ne potegnemo tudi droži. Temu se izognemo tako, da na sesalno cev privežemo leseno ali plastično palico, ki ne pusti, da bi cev segla do droži. Drož po pretoku spravimo v manjši sod ali večjo steklenico, da se sesedejo in tako lahko odtočimo še nekaj čistega vina. Iz droži čim prej skuhamo žganje, saj bi se po daljšem hranjenju lahko pokvarile. Po prvem pretoku je vino kakšna dva tedna še rahlo motno, nato pa se bo zbistrilo, z dozorevanjem pa bo vsak dan boljše in bolj pitno. (Po Gospodarskem listu) KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, r.o. 69000 Murska Sobota. Lendavska 61/b ABC POMURKA — KZ PANONKA Murska Sobota razpi-suje JAVNO DRAŽBO za prodajo — več starejših (okrog 10 let) osebnih avtomobilov R 4 (katrc), voznih ali nevoznih, cena od 4.000,00 do 16.000,00 din, — kolo z motorjem TOMOS APN 4 letnik 1975, cena 600,00 din, — tovorni avto TAM 125 T 12, leto izdelave 1979, cena 50.000,00 din, — traktor ZETOR CRYSTAL 8045, leto izdelave 1979, cena 45.000,00 din. J1 Srednje kmetijske šole iz Rakičana. Ekipa je opravljala testiranja v S1'rih pomurskih regijah. Namen terenskega testiranja: — ugotoviti stanje eksploatacijskega potenciala (pretok črpalke, ^stok šob hidravlični mešalec, širina škropilne armature, škropilna s|*a itd.), — ugotoviti in odpraviti izrabljene in poškodovane dele, ki so Ostali med uporabo, — primerjati dobljene podatke s tehničnimi podatki nove škro-Mnice, — dajati nasvete za vzdrževanje, pravilno uporabi in konzervira-"1“ strojev ob koncu sezone. Analiza testiranja iz leta 1990 . Ekipa je testirala v štirih pomurskih občinah in opravila testira-Je na 656 škropilnih agregatih. znamka stroja brez ugotovljene napake na servisi *~Metal KZK ostale- hibne mano črpal regul šobe amat__rano kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom 656 181 429 46 125 259 160 97 197 56 263 S KOMPAS"™" PROGRAM NOVO LETO 91 — posebni program morje, celina, zdravilišča od 28. 12. do 2. 1. 1991 • ITALIJA — ugodno božično in novoletno nakupovanje — RIM — NEAPELJ, 4 dni, 1.930 din, RIM, 4 dni, 1.790 din I - FIRENCE—SIENA, 3 dni, 1.700 din, R1MIN1-SAN MARINO, 2 dni, 880 din • SILVESTROVANJE - TUJINA - MOSKVA, CARIGRAD, NICA, CIPER, ATENE... • PRAZNIČNI DNEVI NA DUNAJU v decembru bogat program 3-dnevnega izleta z letalom iz Ljubljane, 1.990 din • POČITNICE — domovina — Rovinj, Novigrad, Poreč, Crikvenica ... • POČITNICE - tujina, 7 dni — Kanarski otoki vsak ponedeljek — Ciper vsako sredo • POTOVANJA V TUJINO s posebnimi letali — Pariz, 5 dni. Palma de Mallorca, 5 dni • ZIMA 90/91 — bogat katalog s cenami — smučanje, 4 in 10 dni že za 2.200 din - Obročno odplačevanje Prevozi ob odhodu iz Gornje Radgone Novo: Rent-a-car tudi v Gornji Radgoni Informacije: Kompas, Gornja Radgona 74 741, 74 265 ^■■■■■■■■POTUJTE Z NAMI! Javna dražba bo v torek, 11. 12. 1990, ob 10. uri pred upravno zgradbo KZ Panonka Murska Sobota, na Markišavski 3, kjer je tudi možen ogled vozil vsak dan dopoldne. Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10% od izkli- cne cene. Družbeno podjetje MURA, EUROPEAN FASHION DESIGN, PROIZVODNJA OBLAČIL, Murska Sobota, p.o., Bijedičeva 2. Murska Sobota razpisuje delovni mesti 1. REFERENT ZA INVESTICIJE Pogoj: inž. gradbeništva, 3 leta izkušenj v gradbeni ope-rativi in opravljen strokovni izpit 2. ENERGETIK — ELEKTRONIK Pogoj: dipl. inž. elektrotehnike — smer industrijska elektronika ali avtomatika, dve leti delovnih izkušenj Pri obeh delovnih mestih je zaželeno znanje enega od svetovnih jezikov. Kandidati naj pošljejo prijave v osmih dneh od objave kadrovski službi Mure. Iz tabele je razvidno, da so večinoma zastopane škropilnice do-: ade izdelave. Med njimi prevladuje firma KŽK s 65,39%. Prednost 1 da vse rezervne dele lahko kupijo na domačem tržišču. lo Od 656 testiranih škropilnic jih je bilo brezhibnih samo 125 ah in l ‘z tega Je razvidno, kako različne in kakovostne so aplikacije hlAoliko pesticidov se troši preveč in s tem sorazmerno bolj zastru-WJa okolje . l V tretjem delu tabele lahko vidimo napake na vitalnih elementih, b^So; manometri, črpalke, regulatorji, šobe in armature. Nekatere te ».^anjkljivosti lahko odpravimo doma, druge pa pri serviserju Col-r,ču iz Lokavec. . . k Od vseh testiranih škropilnic z manjšimi napakami je ekipa pobila na terenu 40%, večja popravila pa so bila opravljena v servi-1 delavnici. Napotki za konzerviranje škropilnic > Po vsaki uporabi je potrebno škorpilnico temeljito očistiti. V re-k^oar nalijemo čisto vodo in stroj ponovno spustimo v pogon, da se )i?razni. Potem očistimo zunanje dele, da preprečimo korozijo B^kim mrazom izpustimo iz rezervoarja m črpalke vodo Najboljši je, da črpalko snamemo in jo damo v topel prostor la tono ^menjamo olje v črpalki in jo tako pripravimo za naslednjo sezo-^Prav tako moramo biti pozorni na tlačni regulator in iz njega iz-NSt,ti vodo. Manometer snamemo (odvijemo) in ga s r rnt; L 01 Prostoru, sicer se lahko poškoduje zaradi mraza. . o P ventilčke očistimo z zobno ščetko m mlačno vodo, ki smo ji d< -' detergent H, Da bi čim bolj usposobili škropilne agregate za pravdno Dkjn hkrati s tem zmanjšali porabo pesticidov ter ekološko čim manj trenili. okolje, se bo testiranje škropilnih agregatov nadaljevalo 1 v naslednjih letih. _ Va|ter Novak Srednja kmetijska šola Rakičan OTROŠKA TRGOVINA VSE ZA NAŠE MALČKE IN OTROKE DO 14. LETA STAROSTI • velika izbira oblačil za hladnejše dni • največja izbira igrač iz uvoza POPELJITE SVOJE MALČKE NA SEJEM ŽELJA, SAJ SE BLIŽA BOŽIČ IN NOVO LETO! Prijazno boste postreženi! Ugodne konkurenčne cene! • OB NAKUPU NAD 1.000 din — 10 % POPUSTA! Otroška trgovina KEKEC je odprta za vse naše malčke od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete pa lahko tudi po telefonu 31 031. Lendavska 19/a, Murska Sobota. POMURSKI TISK Združeno založniško in grafično podjetje Murska Sobota n. sol. o.. Lendavska 1 GP TISKARNA, Murska Sobota, p. o. razpisuje novo delovno mesto VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo izpolnjevati po- — VIP VII. stopnje, poklic diplomirani ekonomist ali — VIP VI. stopnje, poklic ekonomist, — 4 leta delovnih izkušenj za VIL stopnjo ali — 5 let delovnih izkušenj za VI. stopnjo. Rok za prijave je 8 dni od objave razpisa. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Prijave opremljene z dokumentacijo o strokovnosti, pošljite splošno-kadrovski službi ZZGP Pomurski tisk, Murska Sobota Lendavska 1. 15000 DOBITKOV PRVO ŽREBANJE 16.11.90 KONČNO ŽREBANJE ^IK. 6. DECEMBER 1990 Stran 5 KDO JI DII, POLANSKEGA ŽUPNIKA DANNEU HAUSA? PESNIŠKI LISTI Hiša svete Poezije Dani je to opazil, ko se je hotel vrniti s kolesom domov. Moral je prej kolo peljati k mehaniku, da ga popravi. S tem se je precej zamudil. To pa je bil namen žandarjev, ki so prav tako s kolesi odrinili na prežo, da bodo Danija aretirali, ko se bo vračal domov. Župnik M. Balažič, ki je med okupacijo nekaj časa bival doma pri bratu na Hotizi, je pozneje pripovedoval, da je videl tistega usodnega dne patruljirati skozi Hotizo, brez kakega javnega povoda. štiri madžarske žandarje. Župnik Janos je na koncu razgovora dodal: »V benediktinskem samostanu v Pannonhalmi živi upokojeni župnik Pal Kemeny. Srečal se je z župnikom Halasom med dvema madžarskima žandarjema. Z njim je spregovoril zadnje besede.« Brat Ivan se je zah valil župniku Janosu za razgovor, ki sta mu bila priči soboški kaplan Štefan Recek in upokojeni šolnik iz Szobarheva Štefan Poredoš. Brat Ivan je ohranil do smrti — umrl je v 85. letu — izredno dober spomin. Zato je lahko naknadno dobesedno zapisal kakršenkoli razgovor. Odkritje v Kantonu je bilo zanj dragoceno. Zato je k zapisku o razgovoru pripisal: »Kako težak kamen mi je odvalilo od srca dejstvo, da Danija, ki je bil izredno zaveden Slovenec, niso ubili slovenski partizani, saj s tem bi brat moril Slovenca, brata.« Bratu ni dalo miru, dokler se nista 21. oktobra 1973 s soboškim župnikom Martinom Pore-došom podala z avtom v Pan-nonhalmo. Upokojenemu župniku Palu Kemenyu, h kateremu sta bila namenjena, je pismeno sporočil glede kakšne zadeve ga želi obiskati. Brzojavno mu je sporočil čas prihoda. Bil je doma in je obisk pričakoval. Ko so se pozdravili in drug drugemu predstavili, so začeli razgovor. »Vi, gospod župnik, ste bili med okupacijo nastavljeni v salezijanskem zavodu Martinišču v Murski Soboti?« »Drži. Po rodu sem Slovak. Slovaščina in prekmursko narečje sta si zelo blizu. Lahko se je sporazumevati med seboj. Poslali so me v Martinišče predvsem za spovednika vaških rojakov. Hitro sem se privadil. Ni mi delalo težav. Na predlog zalaegerzeškega opata Mindszentxa sem bil imenovan tudi za dušnega pastirja leventov (leventi so bili mladinska organizacija). To službo sem vršil po vsem dolnjem delu Prekmurja, tudi v Lendavi.« »Zvedeli smo, da ste vi zadnji govorili z«župnikom Halasom pred usmrtitvijo.« »Tudi to drži. Nisva bila samo znanca, ampak dobra prijatelja. Tikala sva se. Bil sem njegov spovednik. Na usodni dan Dani-jeve smrti sem se s kolesom vračal iz Čerensovec v Lendavo. Zamudil sem se. Začelo se je že mračiti, ko sta mi na hotiški cesti prišla nasproti dva madžarska žandarja. s puškama na ramenu. med njima pa Dani. Vs' trije so rinili kolesa ob sebi. Dobro sem jih razločil in spoznal. čeprav je bilo že nekoliko mračno. Ko sem zagledal Danija v takem položaju in mi je preblisnilo možgane, kaj to pomeni, sem obstal, kakor da bi okame-nel. Komaj sem od začudenja izjecljal besede: >Dani. hova. ho-va.. .?< — >Dani, kam, kam ...?< Z bolestnim glasom je odgovoril: >En is szertnek tudni, hova.t — >Tudi jaz bi rad vedel. kam.< Kakor okamenel sem še naprej gledal za njim. Videl sem. da so krenili po kolovozu na levo proti Muri. Drugi dan po dogodku sem slišal, da ga še ni domov, tretji dan pa. da so ga v Kotu potegnili iz Mure kot utopljenca s sledovi strelov v glavi. Čez dva dni sem se udeležil Danijevega pogreba. Postalo mi je vse jasno. Toda razmere in služba, vse je bilo tako, da me je prisililo k molku. Zdaj, ko je vse spremenjeno, lahko govorimo o teh pretresljivo žalostnih stvareh.« »Ste spoznali orožnika? Kdo sta bila?« »Sem. Bila sta oba iz lendavske orožniške postaje. Priimek enega izmed njih sem si do danes zapomnil. Klicali so ga: De-breceni.« Po končanem razgovoru nama je s soboškim župnikom razkazal župnik Kemeny znamenitosti Pannonhalme, nekoč najslavnejše benediktinske opatije na Madžarskem, sedaj obsežnega konvikta in gimnazije s pravico javnosti. Take gimnazije imajo v sedanji Madžarski trije moški in trije ženski rodovi. Pred odhodom naju je župnik Kemeny še vprašal: »Ali ste opazili na Danijevem truplu zlomljene roke? Žandarji so ga pred ustrelitvijo surovo pretepli.« Ob slovesu sta se brat in soboški župnik zahvalila župniku Ke-menyu za pretresljive pa tudi dragocene podatke. Domov grede sta pretresala še nakaj nedorečenih stvari. Poveljnik Cseresnves je župniku Gerencseru povedal, da je poslal na cesto proti Polani štiri žandarje. Toliko jih je videl na Hotizi tudi župnik M. Balažič. Kako, da sta po izpovedi župnika Kemenya vodila Danija proti Muri samo dva ? Kje sta bila ostala dva? Po vsej verjetnosti kje drugje v zasedi. Sledovi štirih strelov iz pušk na Danijevi glavi govorijo za to. da so bili pri zločinu udeleženi vsi štirje žandarji. Kakor da so si želeli vsak s svojim strelom razdeliti enake deleže pri zločinu in tudi pri njegovi krivdi. Priča pri razgovoru z župnikom Kemenyem je soboški župnik Martin Poredoš. Bratova zapiska o vsem povedanem sta dva. Daljši —11 tipkanih strani — in krajši — 6 napisanih strani. Prvega je natipkal sam z datumom 23. novembra 1973. Brat je še nekoliko videl. Drugega je po bratovem nareku zapisala najina sestra Mariča z lepo in čitljivo pisavo. Tega je nameraval najbrž kje priobčiti, ker ga je naslovil: Ob 30. obletnici nasilne smrti polanskega župnika Danijela Halasa. Oba zapisa sta pri meni. Bratu je bilo na koncu vse jasno. Trdno je bil prepričan, da so bili pravi ubijalci polanskega župnika Danijela Halasa madžarski žandarji po nalogu višje oblasti. Ne smemo pa pozabiti, da je ta bila tedaj fanatično fašistična, kakor so bili tudi po pričevanju župnika Kemenya izvr-šilci zločina. Nihče noče dolžiti za ta vnebo vpijoč zločin madžarskega poštenega ljudstva, ampak njegove fašistične, fanatične, zverinske izrodke. Brat končuje svoje zapiske: »Imel sem za svojo dolžnost, da poiščem resnico o uboju Danija. Srečen sem. da sem jo dognal. Prej sem bil tudi sam v zmoti. Želim, da bi z objavo, če bo kdaj prišlo do nje. s trudom dognane in neizpodbitne resnice pomagal vsem, ki so morda še sedaj v zmoti. Zahvalim se vsem, ki so mi pri iskanju resnice velikodušno pomagali!« Po zapiskih brata Ivana uredil in za tisk pripravil Mihael Jerič Pesniški listi Ferija Lainščka s pomenljivim naslovom Hiša svetega Nikolaja (TDS Guli ver, M. Sobota, 1990), tiskani na patinski zlati in rjavi, prinašajo le sedem pesmi kot spomin in tožba za materjo. Pesnik zapiše Bila je guba. guba, ki se dolgo dela, taka njena guba. K njej je vse, kar ni hotela, pa vendar le tako navadno: dva bregova, ena struga. Njena podoba, čestokrat vpeta med »njeno trdno vero« in »belo kapljo«, je lirizirana preobrazba otroštva, k »detetu, ki kar stoji, ujeto v neki sreči.« Zavedanje o dvojnosti sveta, zavedanje in čudenje o posmrtnosti ter potovanje v nekakšno »spiralo«, ki ima brez dvoma spiritualen (mističen, religiozen) nad-pomen, prežemajo njegove pesmi s kančkom trpkega in ujetega, saj pravi: Zaman se lupi moja lat, zaman se lušči do stržena. V notrini, kjer je kamen cel. ne teče moja voda. In potem doda: In še, če je mogoče, naj ne bom več gluh za glas, naj ne bom na dvoje. Ta skorajda magični imperativ je za odtenek podoben otroškemu strmenju v svet in smrt: Okoli dela se oblak, en žarek mlad mi gre od tam. koder hodi moja mama. In koneckoncev cankarjanskemu fatalizmu, v usodnost, ki naj bolj dana kot usojena, v pomiritev s sabo in s prikritimi panteizmom (vrbe, voda, trava), ki preraste nad svoj vsakdanji pomen in se zaceli v mistične, posmrtne slike, v krajine, ki zažive s pretanjenim lirizmom in tekočim, melodičnim verzom kot prividni postimpresionistični pasteli: Naj bo trava: trava, trava, trava. In naj bo usoda: da bom ravno v njej ležal. dočakal tisti čas. ko pade mrzla rosa. Takrat morda bom tak kot mama. Prav ta zadnji verz v Lainščkovih pesniških listih. Hiša svetega Nikolaja (Cerkev sv. Nikolaja je v Dolencih, Lainščkovem rojstnem kraju, op. p.), nekako izstopi iz zasenčene patinsko zlato-rjave, verjetno še najbližje vzduhu omenjene cerkve (na listih so ob pesmih retuširane sakralne podobe iz omenjene cerkve, delo Jožeta Pojbiča) in hkrati izveni kot prošnja, pomiritev in nevednost hkrati (Dete sem, ko TEHNO IMPEKS, d.o.o Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049, odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES • avtomobili znamk RENAULT in vseh japonskih in ameriških proizvajalcev • motorna kolesa ameriških in japonskih proizvajalcev NAJNIŽJE CENE! Bila je guba, guba, ki se dolgo dela, taka njena guba. V njej je vse, kar ni hotela, pa vendar le tako navadno: dva bregova, ena struga Bila so usta kakor ptičja, taka njena usta. l ih si, ko te taka ptica gleda, in je ona čudno tiha. Bila je kaplja, . na pogrinjku pod razpelom kaplja loja. Le za hip prosojna, pa že bela, bela. Bila je njena trdna vera. ■. V dolgi gubi, v ptičjih ustih, v bel. kapU tista vera. vstopam/ dete, ki ni raslo z leti), kot zavedanje v (odrešujočo) pramoč besede in pesmi, saj pravi: Zdaj je le še to, kar pesem dela. In pa tista njena lepa hiša, ki se s hriba sem ozira z davnimi pogledi. Pesniški listi, v katerih hiši domuje Poezija. Ko1 slika, privid, strah, lepota in sanje. Milan Vincetič ABANKA d. d. Ljubljana Posebna ponudba za varčevalce, ki SKLENEJO POGODBO ZA VEZAVO DINARSKIH SREDSTEV OD 22. NOVEMBRA 1 990 DALJE. znesek v din letna obrestna mera nad 1 nad 3 nad 6 mesec mesece mesecev od 1.000 do 25.000 24% 29% 30% od 25.001 do'50.000 26% 31% 32% od 50.001 do 100.000 27% 32% 33% nad 100.001 28% 33,% .34% VIZ Lendava, TOZD OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC VELIKA POLANA objavlja JAVNO DRAŽBO za KOMBI ZASTAVA 850 K za izklicno ceno 12.000,00 din V ceno ni vračunan prometni davek, ki ga mora kupec plačati v občini, kjer prebiva. Pred začetkom dražbe je treba vplačati 20 % varščino v tajništvu šole najpozneje 30 minut pred dražbo. Dražba bo 8. decembra 1990 ob 11. uri na dvorišču OŠ Velika Polana. Ogled je možen 8. decembra 1990 od 9. do 10. ure. Kupec bo vozilo kupil po načelu videno—kupljeno. Upokojenci, ki bodo prejemali pokojnino na HRANILNO KNJIŽICO ALI TEKOČI RAČUN V ABANKI, PA LAHKO PO UGODNEJŠI OBRESTNI MERI VEŽEJO ŽE NIŽJE ZNESKE. znesek v din letna obrestna mera nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev od 1.000 do 10.000 25% 30% 31% od 10.001 do 50.000 26% 31% 32% Vse opravke v zvezi z nakazilom vaše pokojnine bo uredila vsaka enota Abanke v Sloveniji. Obiščite nas, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev! BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI Razstava dragocenosti Pokrajinske knjižnice V čitalnici lendavske knjižnici je bila od 22. novembra do 7. °®' cembra razstava Dragocen0®” Pokrajinske in študijske knjiž"1® v Murski Soboti. Ogledalo si j°J precej Lendavčanov, pripravili p so tudi nekaj skupinskih ogled0 za srednješolce. Razstava je dokaz, da soboŠka študijska knjižnica »skriva« ve" ko zanimivega. Tako so si obisk0 valci razstave lahko ogledali i"ar_ sikaj — od rokopisov iz 16- st° tja pa do rokopisov pisatelj®, Kranjca in Godine. Najstarejši r° kopis, ki ga razstavljajo je iz I® 1523, razstavljeni pa so tudi Da malinova Biblija iz leta 1584 1 Svete pesmi iz leta 1820, od kate rih obstajata le.dva primerka- Odkar so se v soboški P0^, jinski in študijski knjižnici odl° li, da razstavijo svoje dragoc®n sti, so si jih poleg ogledali n dveh razstavah na Madžarske1"- J. Gab«' Delavski svet Zavoda za ca® pisno in radijsko dejavno Murska Sobota razpisuje dela in naloge novinarja — pripravnika v uredništvu madžarskega ra dijskega programa Pogoji: ,xloS0|- — visokošolska ali višje= ska izobrazba novinar®, ali druge ustrezne sm® — aktivno znanje madž/ skega in slovenskega j® ka. Kandidati bodo opravil'J®, zikovni test in presku® 9 vornih sposobnosti. Delo bomo sklenili za dolo®en čas. 20' Prijave sprejemamo decembra 1990 na nas'0j’j5|Na kaj čakaš, ušivec!?« Kapo ga tokrat oplazi s pasjim bičem po plečih. »Novinec sem. Ne vem, kaj naj delam,« reče in pogleda kapoja za trenutek v oči, v katerih ni niti iskrice človekoljubja. Snoči ga je drugače sodit Zdaj ve, da so vsi iz istega testa, samo zločinci in razbojniki. Kapo mu stisne klešče v roko. »Zobozdravnik nisi, a tukaj zadostuje tudi mesarski poklic. Vsakemu Židu odpri gobec, in če vidiš v njem zlate zobe in krone, jih izderi in položi v tole škatlico! Hej, VVeiss, pokaži nerodi, kako je treba ruvati zlatnino iz gobcev!« »Dobro me opazuj, pa se boš kmalu naučil!« reče VVeiss in mladi Judinji razpre usta. »Ta je nima. Je bila še mlada. Moj Bog, kakšni zdravi zobje!« VVeiss se skloni nad starejšo Judinjo, ji razpre usta in ročno izmakne iz zgornje čeljusti dve kroni in štiridelni mostiček ter jih vrže v škatlico. »Zdaj pa ti poskusi!« Sprva mu posel ne gre od rok. Vsemu se je treba priučiti, pa še prestrašen je. Roke mu trepetajo kot starcu. Prenekatera usta nasilno umrlih so se v smrtni grozi in v nepopisnem trpljenju tako stisnila, da jih ne more razpreti. VVeiss mu da dleto in mu pokaže, kako je treba z dletom odpreti usta. Glattstein vidi, da tudi pri tem poslu odloča naglica. Boječ se, da ne bo zopet tepen, dela s takšno naglico, da se prične znojiti — menda bolj od nečloveškega dela kot od telesnega napora. Z dvema, tremi mrtveci ima težave, potlej le zapppade in kar soretno razpira čeljusti* izdira iz njih zlatnino in jo zlaga v škatlico. Stran 7 g. DECEMBER 1990 ne zgodi se vsak dan še lepši! Ohranite svojo lepoto m postanite VENUS vam nudi STU M Cipot. M Tel. 21 667. blizu internata Studio • nega telesa in obraza 9 masaža celega telesa 9 solarij 9 sauna 9 limfna drenaža 9 odprava gub z myoliftom 9 manikura 9 umetni nohti 9 pedikura z masažo 9 vstavljanje uhanov 9 aromatična terapija 9 frizerski studio 9 akupunktura 9 zdravnik dermatolog Četrt milijona ljudi še trpi zaradi zastrupitve Šest let po največji industrijski katastrofi naše dobe še vedno na stotisoče ljudi, ki so se zastrupili z metilizocianatom v indijskem mestu Bhopal, vsak dan preživlja peklenske muke. Letošnje poročilo indijskega sveta za medicinske raziskave, ki so ga objavili v New Delhiju, pravi, da ima več kot 250.000 žrtev zastrupitve resne pljučne, očesne, kožne in želodčne težave ter psiho-nevrološke motnje. Indijski strokovnjaki pravijo, da je največja nevarnost sprememba kromosomov — prenašalcev dednih lastnosti, katerih posledice se bodo v polni meri odrazile šele na prihodnjih generacijah. Zelo visok pa je tudi odstotek (24) SVETOVNA NOVOST TUDI V LENDAVI Z ELEKTRIKO PROTI VLAGI . Vlažne zidove cerkve sv. Katarine iz leta 1751 bodo izsušili s sistemom elkinet. Vlaga, ki je prodrla v zidove, je Skor a j 250 let staro cerker sr. Katarine so ovili z mrežo, ki ustvarja električno polje, to »preganja« vodo in vlago nazaj v zemljo. Novost je preizkušena, recimo v Gradcu, in učinki so odlični. Foto: Š. S. spontanih splavov med ženskami, ki so v času katastrofe živele v tem mestu. Strupeni plin je iztekel v noči med 2. in 3. decembrom leta 1984 iz cistern tovarne umetnih gnojil multinacionalne družbe United Carbid, ki jih je načela korozija. Takoj je umrlo 3.000 ljudi, nekaj pozneje pa še 5.000. Vsi, ki so se zastrupili s plinom, pa imajo trajne posledice, saj je po mnenju strokovnjakov metilizocianat nevaren že v najmanjših količinah. Vlada bivšega indijskega premiera Gandhija se je februarja leta 1989 sporazumela s firmo United Carbid za odškodnino 470 milijonov dolarjev in ustavila sodni huda nadloga. Nekateri poskušajo zidove izsušiti na ta način, da jih podkopljejo, naredijo nove temelje in jih izolirajo. Drugi: prostor v zi- pregon funkcionarjev te družbe zaradi nepazljivosti, to pa je povzročilo val protestov po vsej državi. Vlada V. P. Singha je označila ta sporazum kot nemoralen, vendar ni ukrenila ničesar. Indijski javni tožilec je ta teden pred vrhovnim sodiščem zahteval, da ta sporazum razveljavijo in dejal, da še niso ugotovili vseh vzrokov za katastrofo. Po vsem sodeč bodo zdaj ta proces obnovili, saj je novi premier Čandra Šekar znan po sporih z multinacionalkami. Odškodnina naj bi znašala najmanj tri milijarde dolarjev. du za položitev izolacijskega trakta izžagajo. Nekje na Zahodu izdelujejo odporne kovinske plošče, ki jih z močnimi udarci zabiješ v zid in tako preprečiš nadaljnje prodiranje vlage. Najnovejša po-gruntacija za preprečevanje Siljenja vlage pa je sistem elkinet. Vlaga prodira v zidove skozi pore. Vzrok je v naravnem električnem polju. Namreč, v njem se voda giblje od pola plus proti polu minus. Glede na to, da so zidovi na polu minus, a zemlja nasproti njim na polu plus, se vlaga iz zemlje, oziroma iz temeljev, nezausta-vno prebija v zidove, seveda, če niso kakovostno izolirani. Vlaga mehanično in kemično razkraja zidno sestavo, zato je velika škoda, poleg tega pa se z delovanjem vlage zmanjšuje toplotna izolacija. Nastaja tudi plesen, ki uničuje opremo, povzroča pa tudi revmo in astmo. Župnijski svet v Lendavi se je odločil, da bo financiral izsušitev skoraj 250 let stare cerkve po sistemu elkinet. V ta namen so se dogovorili z inženirjem Ivanom Lovcem iz Maribora, ki ima v okviru svoje gradbene dejavnosti tudi sanacijo vlažnih zidov. Na zidove. s katerih so odstranili odpadajoči omet, so pritrdili mreže, postavili elektrode in drugo ter vse to usrezno povezali z omarico, iz katere prihaja na to omrežje 6-voltni enosmerni tok. Sistem elkinet menja naravno električno polje. Pol minus, ki se je pri naravnem električnem polju v zidu, se je zdaj preselil v zemljo, pol plus pa se je preselil v zid. Ker pa se — kot smo že zapisali — voda vedno premika od pola plus proti polu minus, z uporabo sistema elkinet menja smer in zapušča zidove ter se seli v — zemljo! Vse to kontrolira avtomatika. Če pa bi se vlaga iz kakršnega vzroka vseeno povečevala, se zaščitno električno polje avtomatsko povečuje, tako, da sušenje zidu ni vprašljivo. Š. Sobočan KUPIL AVTO - SKUPAJ Z OSAMI! Američan Roy Chaffin je dolgo okleval, preden se je odločil za nakup novega avtomobila, potem pa je kupil najnovejši tip japonskega avtomobila — toyoto. Odpeljal se je domov in ga med vožnjo preskušal. Ko je vključil prezračevalni sistem, so mu avto v trenutku napolnile ose, zato ga je takoj ustavil in zdirjal ven. Avto je reklamiral pri prodajalcu, le-ta pa ga je odpeljal na popravilo. Avto-.mehanik je moral razstaviti ves avto in šele nato je odkril, za kaj gre. Ose so se že ne Japonskem vgnezdile v hladilni sistem, se tam razmnožile, ko pa jih je Chaffin vznemiril, so postale zelo razdražljive. Kje so Maročani? Amnesty International zahteva, da se prebije zid molka, ki že 15 let prikriva stotine izginulih oseb na jugu Maroka in v zahodni Sahari. Po trditvah te mednarodne organizacije je večina oseb nenadoma izginila brez sledov in o nekaterih se ničesar ne ve že celo desetletje. O tem je Al že poročal odboru za človekove pravice pri OZN in omenjal tudi mučenje, od maroških oblasti pa zahteva javno preiskavo o izginitvah. United Artist zapušča MGM Pod starim nazivom le še filma o Rambu in Jamesu Bondu Ob prihodu Giancarla Parret-tija na vrh družbe MGM-UA bosta iz oznaka ameriške filmske producentske hiše, ki slovi po rjovečem levu, izginili zadnji dve črki in zamenjala ju bo nova kratica MGM-Pathe. S starim simbolom se bosta predstavili le še peti del niza o Rambu in nova pustolovščina Jamesa Bonda. Slavna producentska hiša UA — United Artists se je v svoji 71-letni uspešni »življenjski« poti pravzaprav istovetila z zgodovino ameriškega filma in se uveljavila z uresničitvijo številnih drznih filmskih načrtov. Leta 1919 so jo kot zadrugo ustanovili Charlie Chaplin, Mary Pickford, Douglas Fairbanks in D. W. Griffith z namenom, da bi nudila ustanoviteljem in drugim filmskim umetnikom predvsem čim večjo samostojnost in prostost pri izbirah scenarijev. Odlično se je uveljavila v dobi nemega filma, tudi ob prihodu Busterja Keatona. Prve težave pa so se na obzorju pojavile, ko je med ustanovitelji prišlo do hujših osebnih problemov. Na začetku 50. let je stanje izostrilo še sodnijsko pravdanje med Chaplinom in Pick-fordovo za oziroma proti prodaji filmske hiše. S prihodom novih lastnikov, Robertom Benjaminom in Arthurjem Krimom, seje leta 1951 začel drugi zmagoviti vzpon družbe United Artists, ki se je usmerila tudi na rojevajoče se televizijsko tržišče. S tem, da je še vedno ponujala veliko prostosti filmskim umetnikom, je UA med drugim privabila pozornost Woodyja Allena, v teh letih pa so izpod njenega pokroviteljstva izšle nekatere znamenite TANJA REŠILA PSIČKE ŽALOSTNE SMRTI Zdaj so lepi — zavaljeni in svetleče dlake — in vsi bi jih radi im^1. Toda pred nekaj tedni ni bilo tako: krmežljavi in drgetajoči so obupn° cvilili v nekem grmu beltinskega parka. Tanja jih je spravila v varno nj toplo zavetje, nahranila lačne želodčke in jih rešila najhujšega — smrt' zaradi lakote. Nočemo propagirati lažnega usmiljenja, kajti ne gre za pse, ampa? za človeka. Če si človek prisvaja naravo, mora zanjo tudi odgovarjaj*; Če imamo žival, smo zanjo prav tako odovorni. Razumljivo, da vsak,Jj; ima psico, ne more obdržati vseh njenih mladičev. Če nismo preprek razploda, če ni ljudi, ki bi želeli imeti mlade psičke, jih čimprej pokončajmo (če sami tega ne zmoremo, najdimo koga, ki bo to opravil namesto nas!), nikakor pa ne dovolimo, da bi dneve in dneve od lakote pog1' njali. To je človeka nevredno dejanje. Za velikanski diamant (na sliki) je libanonski trgovec Robert Mouawad odštel 132 milijonov dinarjev. Gre za velikana med diamanti z 101,84 karata, ki so ga ponudili na dražbi v Ženevi. Poznavalci vedo povedati, da je diamantov te velikosti in vrednosti na svetu le kakih dvajset. Je hruškasto brušen in neverjetne čistote in jasnosti. Kamen so našli pred 18 meseci, čigav je bil doslej pa je ostalo neznano. filmske uspešnice. Druga zlata doba se je zaključila konec 70. let, ko je družbo UA odkupila Transamerica Corp: novi lastniki so posvečali pozornost predvsem finančni uveljavitvi in zanemarjali svobodoželjna izhodišča ustanoviteljev, tako da se je sodelovanju odrekalo vedno več uspešnih filmskih osebnosti. Po obojestranskem kriznem stanju je nastala skupna družba Metro Goldwyn Mayer—United Artists, v kratkem pa bo slednja ostala le v zgodovini. KOVAČ MARIJA 69224 TURNIŠČE Cvetna 13 Pri nas lahko kupite vse za otroke — od dojenčka do mladostnika O perilo * šolske potrebščine 9 otroška kozmetika... Konkurenčne cene! Bush zamudil priložnost Italijanski čarovniki svarij0' George Bush je zamudil ugod30 priložnost, da bi napadel Sada11;3 in mu zadal odločujoč udarec 111 sedaj je prepozno. Bushevo ae' odločnost bomo plačali vsi, saJ s bo zalivski zaplet čez nekaj |e' točneje leta 1995, izrodil v 3. tovno vojno. Kriv vsega pa bo s Bele hiše, ki je zamudil ugod30 priložnost, ki so mu jo nakazo'3 zvezde. . To lahko izvemo iz izjave gr° Marca Belellija, predsednika ',3 lijanskih okultistov, ki je aitie^ škemu predsedniku pisal pred som in mu sugeriral, naj nap3 Sadama Huseina med 10- ,n oktobrom, saj so bile zvezde krat izredno naklonjene take podvigu. Belelli je baje odg0*0 na pismo, ki mu ga je pisal ge Bush. V odgovoru je pred86 nik italijanskih okultistov izra^ mnenje, da se Sadam ne bo uni nil iz Kuvajta, in da je gospo ski embargo pravzaprav BIa^. žegen, na katerega se bo >ra predsednik požvižgal. j No, in sedaj so vsi ti drag06^ nasveti šli po zlu in na vse n3S padlo gorje zaradi Bushoveg3 c canja. , j. Kaže, da se ameriški predse $ ki od nekdaj radi posvetuje!0^ astrologi in okultisti pred vS pomembno odločitvijo. Zn330 2 da se je Reagan posvet0*8^ astrologom pred invazijo in pred srečanji z Gorbac° Bush je tokrat nasvet »tentnd* ■ odklonil... Stran 8 -----.—~-----— —* 1^0 VESTNIK, 6. DECEMBEPj> za vsakogar nekaj Merilec sladkorja pri nas »ExacTech (merilec sladkorja v krvi v obliki nalivnega peresa) uporabljam že skoraj leto dni. Starši so mi ga kmalu potem, ko so ga začeli prodajati v ZDA, kupili v tujini. Je zelo natančen in priročen. Slišala sem, da stane v Nemčiji okrog 500 DEM. Okrog 200 DEM pa stane sto testnih trakov. Te je včasih zelo težko dobiti. Babica je pred časom obhodila pol Dunaja, preden jih je našla v industrijski coni,« nam je povedala I. K., 16-letna dijakinja iz Ljubljane. Zdaj pa njej in drugim sladkornim bolnikom ne bo treba več hoditi v tujino, kajti te koristne merilce je moč kupiti tudi v Ljubljani. Te dni so začeli prodajati prvo pošiljko merilcev sladkorja v krvi znamke ExacTech v Medico tehniki v Ljubljani na Trubarjevi 46. Imajo dve vrsti teh merilcev — v obliki nalivnega peresa in v obliki kreditne kartice ali bolje majhnega računalnika. Cena je enaka. Naprava s kompletom igel in testnih trakov stane 2.590 dinarjev. Merilec v obliki peresa je dolg 13,5 cm. Na eni strani ima ekranček in tipko za vklop, na drugi strani pa odprtino, v katero vložimo testni trak, na katerega nanesemo kapljico krvi. Tipka na vklop aktivira 30-sekundno odštevanje in v tem času se na ekrančku pokaže količina sladkorja v krvi. JOPIČ s KAPUCO PARKA JE * Ce ga nimate, vas šujemo, kako ste vpra-sploh mogli preživeti letošnjo modno jesen. Če pohitite, ste lahko moderni še nekaj dni, kajti zima še se ni začela. Redna kontrola sladkorja v krvi je sestavni del uspešnega zdravljenja in pripomore k boljšemu in lepšemu življenju sladkornih bolnikov. V ZDA so začeli prodajati podobne merilce, ki ugotavljajo količino holesterola v krvi. PLEZALKA SE KOŠATI KAKO NA IZLET? Kaj lahko naredi večji vtis na dekleta kot dolga in svetleča se limuzina? To so najbrž pomislili tudi trije nizozemski vojaki, ki so si želeli ogledati Hamburg in lepa dekleta tega nemškega mesta. Edini problem je bil, da avta niso imeli, so pa vsi trije služili vojaški rok v Bergenu v oklepnem polku, kjer so se dan na dan urili s težkimi tanki tipa leopard. Rešitev je bila torej na dlani: če ni avta, pa bomo šli s tankom. In tako so se odpravili v 100 kilometrov oddaljen Hamburg, se malo vozili po, nemškem velemestu in končno, utrujeni, saj so najbrž spili tudi kakšno pivo, parkirali v središču mesta. Zanimivo je, da se do takrat nihče ni vprašal — kaj dela nizozemski tank v Hamburgu. To vprašanje si je postavil šofer avtobusa, ki je privozil izza ovinka in zagledal topovsko cev leoparda točno pred nosom. Ko je policija prispela na kraj, kjer je leopard (težak 56 ton in vreden 3,7 milijona dolarjev) parkiral, so trije Nizozemci spali kot angelčki. Kaj storimo, da je plezalka, ki jo gojimo v lončku, kar se da bujna *n košata? Kadar ima rastlina en sam precej dolg odganjek, ali kadar so °dganjki na spodnjem koncu, nad koreninami, redko porasli z listi, požuga samo eno: rastlino sfriziramo. Dolge poganjke močno porežemo, 'ako da dobi rastlina enakomerno gosto obliko. Na odrezanih mestih se rastlina razveji. Režemo z ostrimi škarjami ali ostrim nožem, da ne zmečkamo rastlinskega tkiva. Najbolj neopazen je rez, ki ga naredimo tik nad enim od listov. Po dveh tednih rastlino presadimo v svežo, bogatejšo ^mljo. S tem spodbudimo rast in razvoj. Odrezane odganjke damo v vodo, čez nekaj tednov poženejo koreninice. Takrat lahko rastlino posadi-1,10 v zemljo. Na vprašanje, kaj sploh delajo tam, so enostavno odgovorili, da so si pač hoteli ogledati mesto in da jim je bil tank edino prevozno sredstvo. fAFORIZEM 1 Za domovino ne bi rad umrl, zanjo bi rad živel. .. (D odo) I RADIO MURSKA SOBOTA Kuhajte z nami Glasbena lestvica RMS. L Tonight — The New Kidst on zhe Block 2- Ne odhajaj še — Magnet & Simona Weiss 3- Šum na srcu — Andrej Šifrer 4- Dolce far niente — Zoran Predin & Los Maiacanas The Jocker — Steve Miller Band . Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio burska Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pripi-s°ni: za 5 naj. Oddajali 232 je na sporedu RMS (UKV 87.6 MHz ali SV $48 kHz) ob petkih, od 18.00 do 19.00. Jabolčni cvrtnjaki Za 4 cvrtnjake potrebujemo: 4 srednje debela jabolka, 1 do 2 žlici sladkorja, 1/2 male žličke cimeta, sok 1/2 limone, 1 žlico ruma, 20 dag moke, 4 jajca, 2,5 del mleka, ščep soli, 4 žlice tekoče margarine ali olja, 1 žlica sladkorja v prahu za potresanje. Jabolka olupimo, razpečkamo (najlepše to naredimo s posebnim, cenenim, okroglim nožem) in zrežemo na obročke (približno 1/2 cm debele). Sladkor zmešamo s cimetom, limoninim sokom in rumom, povaljamo jabolka v njem in jih pustimo stati 10 minut, da se prepojijo. Moko, rumenjake, mleko in sol dobro zmešamo. Beljake stepemo v trd sneg, primešamo 1 žlico sladkorja in se stepamo, da se sneg še bolj zgosti in naraste. Nato sneg rahlo zamešamo v že pripravljeno testo. Za vsak cvrtnjak posebej damo v ponev malo margarine ali olja, segrejemo in vlijemo testo nanjo. Počakamo trenutek, da se testo spodaj rahlo zapeče, zgoraj pa mora biti še tekoče. Hitro naložimo po testu obročke jabolk in spečemo po obeh straneh. Potresemo s sladkorjem in ponudimo. Če jed pripravljamo tudi za otroke, opustimo rum in dodamo vanilijev sladkor. Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50, tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136 Telefaks: (069) 21 136 Za prvo osemletko — proti kanalu Kidričeva 33 a, MURSKA SOBOTA I O 8 BIM v Ciril-Metodovi 50 in novi BIM v Kidričevi 33 a presenečata! • Novi BIM v Kidričevi 33 a ima tudi najlepše modele iz Pariza za praznične in slavnostne trenutke. • BIM ima veliko izbiro usnjenih in krznenih izdelkov. • BIM v Ciril-Metodovi 50 ponuja elegantne, modne in slavnostne modele tudi za močnejše postave — do št. 54. • Vsa popravila oblačil v Bi-mu takoj in brezplačno. • BIM še vedno omogoča ugodno obročno odplačilo. • BIM vas želi vedno ugodno presenetiti. KAKO SHAJATI Z USODO? Že od svojega nastanka si človeštvo vedno znova postavlja ista vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Na prvo vprašanje skuša, v svojem stilu, dati odgovor tudi hiroman-tija. In kaj je hiromantija? Znanost, ki se ukvarja s proučevanjem črt, znakov in bregov na človekovi dlani. Znana je bila že starim Kitajcem, Egipčanom, Feničanom .. . Svoje pristaše je imela v vseh slojih družbe. Cenili so jo tudi Aristotel, Nostradamus in drugi. V 19. stoletju sta jo ponovno proslavila Desharolles in d’Arpentigny. V čem je njen smisel, pomen, naloga? Dlan vsakega od nas je kasta lastne osebnosti. Dlan odkriva naš karakter, našo preteklost, sedanjost in prihodnost. Današnji čas ni naklonjen človeku. Družba, v katero smo vpeti, nam ne more več pomagati. Odtujili smo se eden od drugega. Najbolj pa še samemu sebi. Polni smo šnsk, dvomov, preživljamo večje ali manjše krize, bojimo se sami sebe. Kako najti svojo pot? Kako pomagati sebi in drugim? Ena možnost je hiromantija. Pravijo, obrnite svoje dlani, povedale vam bodo, kakšni ste in kakšna je vaša usoda. Že nekaj let se ukvarjamo s hiromantijo. Na Zahodu, v razvitem svetu, je poleg astrologije našla svoje mesto tudi hiromantija. Časopisi in revije so polni njunih nasvetov. Da bi podobno lahko izhajalo v našem časopisu, razmišljamo te dni. In kaj pravite o tem bralci? Pišite nam in uredništvo bo upoštevalo vaše mnenje. Če se skupno odločimo za, bomo rubriko prerokovanja iz dlani uvrstili v vsebinsko zasnovo Vestnika 91. Pišite nam na naslov VESTNIK, TITOVA 29, 69000 MURSKA SOBOTA (za Pisma bralcev). SESTAVIL MARKO NAPAST ODLIČEN WESTERN JOHNA FORDA PRVI LETALEC V GRŠKEM MITU NAJSEVERNEJŠI DESNI PRITOK NILA NEKDANJI KAMBOŠKI DRŽAVNIK (LON) DAVNA SLOVANSKA PLEMENA OB LABI SIBIRSKI VELETOK KANDIRAN POMARANČ NI OLUPEK KLAVIRJU PODOBNO AVTOMAT. GLASBILO JESENSKI MESEC PLASTIČNI KALUP, VZOREC, MODEL GORA V SEVERNEM VIETNAMU DEL TEDNA HUD ZLOČIN DUŠIK CAPKOVA DRAMA OGLJIK VOJAŠKI ČIN TOŽENA ZENSKA ČASTILCI GOLOTE KATJA EBSTEIN PESNIK ŽUPANČIČ POTEPUH V ZDA SLADKOVODNA RIBA IRANSKA DENARNA ENOTA NEVARNA SKALA V MORJU AVTOMOBILSKA OZNAKA ČAČKA ERBIJ POGAN PREBIVALCI DAVNE ITAKE ORIGINALNI RUM Z MOČNO AROMO FR. SLIKAR NEM. RODU, DADAIST (HANS) ŠVEDSKA REKA. KI TEČE V BOTNI-ŠKI ZALIV REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANIKE — Vodoravno: sitnoba, adresar, leopard, dota, DE, AL, Leon, kop. Ati, oglas, N, antal, Toto, DA, ib, rvar, sirarna, traktat. *6stnik, 6. DECEMBER 1990 Stran 13 utrip življenja STARODAVNI OBIČAJ, KI SPET OŽIVLJA: MIKLAVŽEVANJE DOBROTNIK IZ ČETRTEGA STOLETJA /l^ Čeprav smo po vojni — po zgledu Sovjetske zveze — dobili namesto Miklavža in Božička novega dobrotnika dedka Mraza, ki smo ga dokaj dobro sprejeli, pa nismo pozabili prvih dveh, še zlasti ne Miklavža. Ta sicer ni imel »pravice do javnosti« vse do pred nekaj let, je pa svoje poslanstvo vseeno opravljal v veselje naših, zlasti podeželskih otrok. Prihaja! je ponavadi v družbi dveh angelov, za njima pa sta hodila »vrag« in hudič. Oba sta imela čez glvo potegnjeni črni nogavici, črn kožuh, rogove, prepasana pa sta bila z verigami. Vrag je nosil koš, hudič pa je imel rep. Gorje tistim otrokom, ki so bili poredni, ali pa niso znali moliti očenaša. Dobili so jo s šibo po riti. Drugačen je bil dobrotnik Miklavž, ki je dobre otroke obdaril z darovi, ki jih je sam prinesel, ali pa so mu jih prej dali starši otrok. Kdo je bil Nikolaj oziroma Miklavž. kot ga imenujemo pri nas v Sloveniji? V knjigah Leto svetnikov in Praznično leto Slovencev beremo, da Miklavž ni plod domišljije. saj je dejansko živel. Rodil se je bogatemu, a pobožnemu možu Evfemiju in njegovi ženi Ani, ki je bila sestra prejšnjega nadškofa v Miri na Turškem. Rodil se je šele več let po njuni poroki, ko že nista mogla več pričako vati otrok. Nebeški sel naj bi jima prinesel veselo oznanilo, obljubil jima je sina, ki da jima bo v tolažbo v starosti, imenujeta pa ga naj Nikolaj (po naše Miklavž), kar v tujem jeziku pomeni »zmaga ljudstva«. Vzgojila sta ga v bogaboječnosti in ga poslala v dobre šole. Njegov stric. škof, ga je posvetil v duhovnika. Prav tedaj mu je kuga pobrala starše. Veliko premoženje, ki ga je podedoval, je Nikolaj (Miklavž) razdelil med reveže. Njegov stric je sezidal samostan in za opata v njem postavil Nikolaja, Po stričevi smrti se je odpravil na romanje v Sveto deželo. Pripovedujejo, da se v mestu Mira v Likiji, današnjem Demre v turškem okrožju Amalija, niso mogli zediniti, koga naj izvolijo na izpraznjen škofovski sedež; zbrali so se h goreči mo litvi in prosili svetega Duha za razsvetljenje. Sklenili so, naj bo za škofa tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi vstopil v cerkev. To je bil Nikolaj in res so ga postavili za škofa. To je bilo v obdobju ko je cesar Dioklecijan preganjal kristjane. Škof Nikolaj je ohranil svoje lastnosti: bil je usmiljen in dobrotljiv, živel je čisto, se postil in spal na golih tleh; že pred svitom je zbiral svoje duhovnike k molitvi. Preganjalci krščanstva so naposled prijeli tudi njega in ga vrgli v ječo. Od tam ga je rešil cesar Konstantin, ki je priznal krščanstvo za državno vero. Spet se je vrnil v svojo Mitro in umrl v visoki starosti okoli leta 350. Cerkev je Nikolaja priznala za svetnika. V 9. stoletju je bil po časteh, ki so mu jih izkazovali, takoj za božjo materjo Marijo. Leta 1086 so svetnikove posmrtne ostanke s silo odstranili iz sarkofaga v Miri in jih prepeljali v italijansko mesto Bari. V tem kraju še dandanašnji vsako leto 9. maja' obhagijo spomin prevoza svetnikovih kosti. Kip sv. Nikolaja vozijo po morju, romarji in verniki najamejo male čolne in ga v procesiji spremljajo; zvečer se s kipom vrnejo v mesto in ga neso skozi mestne ulice. Posebne slovesnosti v čast sv. Nikolaja so bile aprila in maja 1957, ko so prvič po prenosu svetnikovih relikvij v Bariju odprli grobnico, opravili tako imenovano kanonično priznanje svetih moči (kosti), jih izpostavili češčenju vernikov ter jih nato spravili v na novo zgrajeno grobnico v obnovljeni starodavni kripti. Svetniškemu škofu so že zelo zgodaj začeli postavljati cerkve in kapele, zlasti ob vodah in v pristaniških mestih. Prvo kapelo sv. Nikolaja v Carigradu (Turčija) je dal zgraditi cesar Justinijan. Zlasti po nasilni preselitvi njegovih posmrtnih ostankov so začeli graditi kapele in cerkve njemu v čast tudi na Slovenskem; vseh skupaj naj bibi-lo čez 200. Sv. Nikolaj oziroma Miklavž je ZAVETNIK čolnarjev, brodarjev, pomorščakov, izdelovalcev igrač, otrok, pekov; PRIPROŠNJI K za dobro poroko in povodenj. O tem, kako zelo je sv. Nikolaj priljubljen na Slovenskem, pa ne govore le cerkve, ki so mu posvečene, ampak tudi njegove upodobitve v drugih cerkvah. Ponavadi je upodobljen v škofovski obleki s tremi zlatimi kroglami na knjigi, včasih tudi s tremi hlebčki ali s tremi kamni, s tremi dečki, ki stopajo iz čolna (ker je po legendi rešil tri umorjene dečke-šolarje); s sidrom in ladjo (ker je rešil ladjo in jo z viharnega morja srečno pripeljal v pristanišče). Sv. Nikolaj je upodobljen na freskah turniške stare cerkve, ki jih je daljnega 1389. leta naslikal slikar Janez Atptila. Upodobljen je v soboški in dolenski cerkvi, saj je njun svetniški zavetnik, zato imajo v obeh krajih jutri proščenje. Sicer pa iz zgodovinskih virov (legend) povzemamo še, da je. poleg že omenjenih čudežev, na daljevo rešil po nedolžnem obsojene krvnikovega meča, obvaroval tri obubožane device sramote, ugrabljenega mladeniča pripeljal nazaj v očetovo hišo . .. Dobri Nikolaj, naš Miklavž, nam je tudi zdaj potreben, kajti človek se v svoji majhnosti rad zateka k svetnikom (evangeličani jih seveda ne poznajo), ki da so božji ljubljenci in bivajo pri njem. Do nekaterih svetnikov imajo ljudje še posebno zaupanje, ker iz izkušnje vedo, da so jini »priprošnjiki« v sili. Dobro bi bilo, ko bi Nikolaj živel še zdaj in tako kot nekoč tudi zdaj siromašnemu očetu porinil skozi okno tri kepe zlata za doto njegovim hčeram. Ker pa ga ni (in ne bo) nam ostajajo le prilagojena dejanja: namesto kep . zlata zdaj nosi rdeča jabolka, orehe, čokolade, bonbone . .., 'za tiste, ki pa so poredni in ne znajo moliti, pa imajo njegovi spremljevalci (vrag, hudič, parkelji in drugi) šibe. Zal pa svojih žrtev preveč ne izbirajo, verjetno se ravnajo po načelu, da smo vsi potrebni tepeža, zato ljudi lovijo vsepovprek in udarjajo po zadnjicah. Ta pravi, dobri sv. Miklavž, če bi še dejansko živel, se s tem najbrž ne bi strinjal. Pripravil Štefan Sobočan ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE P o. Kranjčeva 12, MORAVSKE TOPLICE, 69221 Martjanci, tel.: 069 48 210, telex: 35275 Morto YU, telefax: 069 48 607 STE SE ŽE ODLOČILI, KJE BOSTE PREŽIVELI NAJDALJŠO NOČ V LETU IN NOVOLETNE PRAZNIKE? • Vabimo vas v restavracijo AJDA, kjer vas bo zabaval ansambel Unior, cena silvestrske večerje bo 800 din, prvega januarja pa le 300 din. • V taverni hotela AJDA vas bo zabaval ansambel Kontinental, cena silvestrske večerje bo 1.000 din, 1. januarja pa le 400 din. • V restavraciji Toplice vas bo zabaval ansambel Kazino, cena silvestrske večerje bo 650 din, 1. januarja pa le 200 din. • Silvestrovanje v okrogli restavraciji bo popestril Drago — en mož en orkester. Cena silvestrske večerje bo 550 din. • Poskrbeli smo za vaše brezskrbno silvestrovanje! OTROKE PRIPELJITE S SEBOJ! Za njih smo pripravili posebno OTROŠKO SILVESTROVANJE z disko glasbo, ob gledanju TV in z brezalkoholnimi pijačami. Cena otroške silvestrske večerje s pijačo je 450 din. Vabimo vas, da tudi božične praznike preživite v naših restavracijah ob prijetni glasbi in dobri hrani. Združite prijetno s koristnim. Na voljo vam je novi pokrit bazen s savno in trim kabinetom v hotelu AJDA. VESTNIK, 6. DECEMBER utrip življenja Brez južnega kanalizacijskega zbiralnika ne bo šlo Velike obremenitve glavnega zbiralnika v Murski Soboti — Ob novih naseljih je nova naložba ogromnega pomena — Južni zbiralnik mimo dijaškega doma V Murski Soboti se že dlje.časa pripravljajo na gradnjo južnega kanalizacijskega zbiralnika, za kar so ustrezno lokacijsko dokumentacijo izdela-n na Zavodu za ekonomiko in urbanizem, idejne rešitve pa so pripravili v Projektivnem biroju. Te so upoštevale obstoječe zazidave mesta in predvidene širitve, opredeljene v urbanističnem načrtu. Z družbenim načrtom soboške občine pa so se pozidave na Južnem obrobju Murske Sobote, kjer naj bi speljali omenjeno kanalizacijsko omrežje, močno skrčile. Že zdaj Pa je obremenitev glavnega kanalizacijskega zbiralnika v Murski Soboti Prevelika. S sedanjo kanalizacijo namreč odvajajo odpadne vode s celotnega območja mesta in naselja Černelči, v kratkem pa je predvidena še Priključitev naselja Veščica. Skupno Se po glavnem in severnem zbiralniku °dvaja fekalna in meteorna voda z območja, ki meri okrog 500 hektarov. zdaj niso na kanalizacijsko omrežje priključena le nekatera območja v južnem in vzhodnem delu Murske Sobote, kot sta Žitna ulica in Ulica ob Pfogi, medtem ko sta BTC in bolniš-kompleks s posebnimi ločenimi kanali povezana s čistilno napravo. Na glavni zbiralnik je priključeno celotno mesto, razen severnega dela. Melike obremenitve zaradi premajh-n,h profilov, preplitvo položenih ka-nalov in tudi nestrokovne izvedbe so LASJE Nekoč, ko smo lahko še poceni jedli, smo si privoščili prehrano po gostilih. Zdaj je to že zgodovina. Povedal pa bom, kako sem kuharico odvadil puščanja neužitnih dodatkov v hrani. Zobotrebci in črni lasje so bili namreč njena specialiteta. V omenjeni gostilni je ravno začel delati nov mlad natakar, ki je bil precej boječ. Jaz sem sedel in čakal na svoje abonentsko kosilo. Poučen, kako se teinu streže, je pristopil k moji mizi rekoč: »Izvolite ...« Vzel je blok in čez °ekaj minut mi je prinesel juho. Nekaj kasneje preostali del kosila in naročeno pivo. Zaželel mi je dober tek in odšel. Stal je za točilno mizo in vmes včasih Poškilil proti moji mizi. Toda razen juhe in piva se niti rižote niti solate nisem dotaknil. Fant je to seveda opazil, ker pa je bil še začetnik, si ni upal nič ne vprašati ne komentirati. Vrag ve, kaj si je ob vsem tem mislil. Vzel sem serviet-ko in nekaj na njo napisal, nato pa odložil na krožnik. Poklical sem natakarja in mu naročil še eno pivo, obenem pa ga spomnil, da odnese ostanke kosila. Prinesel mi je pivo, nato pa po tihem odnesel krožnike, ne da bi pogledal, kaj sem napisal. Po tistem kuharice nisem več videl skozi kuhinjsko okno, pa tudi neokus-n’h dodatkov ne. Seveda se sedaj sprašujete kaj le sem ji napisal, da je tako Uleglo. Napisal sem: »Draga tovarišica, če boste opazili, da vam manjka las, n« bodite užaljeni. Našel sem ga v solati. In s solato vred vam ga z veseljem vračam. Pa brez zamere. Dober tek!« v To je bilo pred dvajsetimi leti. Tisti natakar že dolgo ni več vajenec, ima *c družino in dvoje Otrok. Verjetno je srečno poročen. Kuharice pa od tedaj več n’sem videl. Silvo Kulubi ugotovljene predvsem na odseku glavnega zbiralnika Titova —Ulica arhitekta Novaka. Ob postopnem priključevanju novih stanovanjskih 'naselij na glavni zbiralnik pa so se pojavljali dodatni problemi zaradi minimalnih padcev priključnih kanalov. Zato ob večjih nalivih glavni zbiralnik ni sposoben odvajati meteornih vod iz nižjih objektov, predvsem kleti. Poleg tega pa je prek kompleksa Mure od Panonske ulice do glavnega zbirnega kanala in naprej do potoka Ledava zgrajen razbremenilni kanal, na katerega so priključene le Čopova, Vegova in Finžgarjeva ulica v Murski Soboti ter kompleks tovarne Mura. Strokovnjaki ugotavljajo, da je kanal velikih razsežnosti neizkoriščen, njegova globina pa dopušča tudi priključitev daljših kanalov. Zaradi teh pomanjkljivosti soboške kanalizacije se nakazujejo možnosti za razbremenitev glavnega zbiralnika v jugozahodnem delu Murske Sobote (Tišinska in Cankarjeva ulica) in prek Ulice ob progi, z razbremenilnim južnim zbiralnikom pa bi rešili problem odvajanja fekalnih odplak z območja predvidene zazidave Sobota-jug, z novih območij bi meteorne vode odvajali v posebnem sistemu in uredili vozlišče pri čistilni napravi. Po idejnih načrtih se začne južni zbiralnik na Cankarjevi ulici pri obstoječem kanalu in poteka pravokotno na Cankarje vo proti Tomšičevi ulici. Z začrtano traso bi južni zbiralnik prečkal že urejene zasebne parcele, dalje bi tekel po Tomšičevi ulici do Žitne in Ulice Ivana Regenta, kjer zavije po poljski poti. Od tu sta možni dve različici: ena bi potekala pravokotno za Bakovsko ulico in po njej proti severu ali poševno čez kompleks Sobota-jug, diagonalna različica pa je nekoliko krajša (za okrog 95 metrov). Po njej bi južni zbiralnik potekal od Bakovske ulice diagonalno čez železniško progo in kmetijske površine do križišča Vegove in Male Nove ulice, nato vzporedno s to ulico po njenem vzhodnem robu do Panonske, s prečrpavanjem pa bi se priključil na obstoječi kanal, torej. na jašek ob Panonski ulici. Vsekakor gre za velikopotezni načrt gradnje novega južnega zbiralnika v Murski Soboti, ki bi bil za pol metra dvignjen nad sedanjim kanalom. Z gradnjo, ki bo etapna, pa bi lahko začeli takoj. Milan Jerše SREČANJE Karel Horvat - velik ljubitelj narave Enainosemdesetletni Kare! Horvat iz Muske Sobote ima za seboj bogato in zanimivo preteklost. ki seje rad spominja v slabem in dobrem in pripoveduje o njej. V rojstni Bogojini se je pri mojstru Stefanu Puhanu izučil za krojača. Biti vajenec v tistih časih, ni bilo tako lahko, saj zanje ni bilo določenega delovnega, temveč so morali večkrat delati podnevi in ponoči. Potem se je preselil v Mursko Soboto in kot krojaški pomočnik delal pri mojstrih Evgenu Koštorju in Štefanu Benku, nekaj let pa je opravljal krojaški poklic kot samostojni obrtnik. Cas druge svetovne vojne je preživel v Bogojini in imel kot zaveden Slovenec veliko težav in nevščenosti. Bil je med tistimi Slovenci iz Bogojine in Velike Polane, ki so jih internirali v Dolnjo Lendavo. Prav ti dogodki so se mu najbolj vtisnili Perje namesto piščanca ali HDD Na ženini domačiji že dolgo gojimo piščance in zajce za lastno uporabo. Včasih pa kakšnega tudi odstopim znancu, prijatelju ali kolegu, seveda za protiuslugo. Nekoč pa sem ga hudo polomil. Po telefonu me je poklical znanec in me prosil, če mu lahko po HDD priskrbim dva piščanca in dva zajca za praznike. »Dobro«, sem rekel. In to je bilo vse. Ob osmih zvečer sem pozvonil pri njemu in mu izročil štiri vrečke v košari. Ker se mi je mudilo domov gledat film na televiziji, ki se je že začel, sem se kar pred vrati poslovil in mu dejal, da bova vse ostalo »porihtala« naslednjega dne. In sedaj moram nekaj pojasniti. HDD je moja kratica za Hitra Dostava Domov. To pa seveda pomeni očiščeno in pakirano v nosilno vrečko. Ker te vrečke niso prozorne, sem ga prav takrat hudo polomil. Pri čiščenju piščancev vedno v eno vrečko stlačim perje in drobovino in vse skupaj roma v smeti. Takrat sem imel skupaj pet vrečk, eno z odpadki in štiri z mesom. Vrečko z odpadki sem pustil doma, ostale štiri pa odnesel prijatelju. Ko je bilo večernega filma konec, sem tisto nesrečno vrečko pograbil in se že napotil proti smetnjaku, ko sem opazil, da v vrečki ni perja in smrdljive drobovine, ampak meso. Groza! V naglici sem zamenjal vrečke in prijatelju po HDD dostavil perje ... Čeprav je bila že pozna ura, sem takoj odhitel v hotel in mu telefoniral. Na srečo vrečk še ni odpiral in napako smo hitro popravili, po praznikih pa smo se na ta račun prijetno nasmejali. Toda, kaj če napake ne bi opazil in bi jo odkril šele prijatelj, ko bi imel že goste v hiši... Silvo Kulubi v spomin in se jih nenehno spominja. Sicer pa je Karel Horvat iz Murske Sobote velik ljubitelj narave, veliko je prepotoval in prehodil. Kot član Počitniške zveze v Murski Soboti je prepotoval vso Jugoslavijo. Potoval pa je tudi v tujino. Med drugim je bil v Ameriki, si ogledal Belo hišo, Niagarske slapove. Kennedv-ev grob in drugo. Veliko pa je pešačil tudi po domači pokrajini. Tako je vrsto let vsako soboto po štiri ure in še več pešačil na stalni relaciji Bogojina —Bukovniško jezero — in celo do Kobilja. Zadnjič je to pot opravil letos prvega maja. Pa bo še pešačil. Danes je Karel Horvat zadovoljen, čeprav dobiva skromno pokojnino 3.000 dinarjev. Ta mu zadošča. saj je navajen skromno živeti. Ob našem srečanju pa si je predvsem zaželel voščiti dobrim ljudem v Bogojini, Filovcih, Strehovcih, Bukovnici, Renkovcih in Turnišču vesele božične praznike in srečno novo leto. Mi pa mu želimo, da bi še dolgo užival sadove svojega dela in da bi mu bila narava še naprej naklonjena. F. M. DOM — DRUŽINA -VRTEC Evropa se združuje. Generacije se združujejo. Lepo bi bilo, če bi vsi živeli skupaj. Da banice in dedka ne bi poslali v dom starejših občanov, kjer ni travega doma, ampak le izhod v sili, epo ni bilo, da svojih otrok ne bi budili ob 5.00 zjutraj in bi jim lahko omogočili lepo, sproščeno otroštvo. K vsemu temu ni radi prispevali svoj delež tudi mi v polanskem vrtcu. Ker je nase načrtovanje tematsko, sem se letos prav zaradi vsega tega odločila za temo Dom—družina—vrtec. Tema je otrokom zelo blizu. Najprej smo predstavljali samega sebe. Ker so vsi otroci novinci, je bilo obilo snovi za pogovor. Predstavljali smo svoje družine z živalmi in igračami. Utrjevali smo pojme sin, hčerka, brat, sestra, vnuk, vnukinja, nečak. Vsak ponedeljek se pogovarjamo o nedeljskih doživetjih v družinskem krogu. V se to izražajo otroci tudi likovno. Ob dnevu mrtvih smo se spomnili umrlih svojcev. Nismo se morili s pojmom smrti; rekli smo, da vse., kar živi, enkrat umre. Mi pa se svojih umrlih svojcev spominjamo in tako živijo naprej v pasih mislih. Obiskali smo pokopališče in grob pisatelja Miška Kranjca, ki je bil tudi član polanske družine. V vrtec bomo prinesli družinske fotografije in pripravili razstavo. Ves teden bomo na sprehodih opazovali in primerjali hiše — velikost, barvo, obliko strebe ... To pa so že osnovne matematične predstave, ki jih bodo torej otroci osvojili mimogrede. Hiše potem v vrtcu rišemo, sestavjamo iz ploščic, škatel... Obiskali bomo kmečko družino, ki je že opravila vsa dela na polju. Otroke bom odpeljala tudi v svojo hišo, ki je drugačna od kmečkih hiš. Pogovarjali se bomo o življenju v družini, o delitvi dela ipd. Za konec te naše teme pa se bomo udeležili družinskega praznika. Povabljeni smo k Simonini družini, kjer živijo v slogi tri generacije. Z družino bomo krasili božično drevo. Seveda bomo imeli v vrtcu svojo jelko, a to bo nekaj čisto drugega. Ves teden se bomo pripravljali na to. Barvali bomo orehe in izdelovali okraske. Želim, da se v otroke naseli predpraznični, ustvarjalni nemir. Ob krašenju nam bo Simonin dedek pripovedoval o božiču njegove mladosti, babica pa nam bo napela nekaj priložnostnih pesmi. Želim, da otroci občutijo povezanost družine ob tem lepem prazniku; ob domačih dobrotah, orehih, jabolkih. S tem da nam družina daje moč, zavetje in ljubezen, mislim ob novem letu to temo skleniti. Razveselil me je predlog Mertikove-Ziškove matere, ki je predlagala, da pripravi za nas »ptičkovo gostuvanje«. Torej, združevanje generacij, združevanje Evrope. Začeti pa je treba že pri nas, v vrtcu. Rozina Kramar PODJETJE vas vabi na otvoritev kafe bara ZLATA PENINA v Radence, 10. decembra ob 11. uri. To je prvi tovrstni zasebni gostinski lokal v Radencih. Do sedaj so imeli poskušnje in prodajali vina KK Gornja Radgona. kakovost u .—— SETNIK. 6. DECEMBER 1990 ZA PROIZVODNJO, MARKETING IN INŽENIRING d.o.o. 69220 Lendava Partizanska 46 tel.: 069 75-780, • 36-156, 36-157 telefax: 069 75 780 ODSLEJ boste v njem postreženi ob prijetni glasbi, z izbranimi siri, vini in penečimi se vini, zlata' f iška penina Zlata penina brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami, toplimi napitki, raznimi koktajli. Za vsakega gosta tudi majhno presenečenje. Veseli vas bomo. Prisrčno vabljeni! — STROKOVNOST — PRILAGODLJIVOST Stran 15 moški SRL STT Rudar P. BAKOVCI Preddvor Inles Riko Jadran Grosuplje Šešir Drava Ferrotehna Dobova V. Nedelja Ormož Dol Krško 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 8 7 6 6 6 5 4 4 4 3 3 2 1 O O 1 1 1 O 2 1 1 O O o o o 1 1 1 2 2 3 2 4 4 5 6 6 7 8 8 239:187 249:197 237:215 211:193 232:203 212:196 221:198 234:222 222:251 218:240 181:219 181:207 193:258 206:241 16 15 13 13 12 12 9 9 8 6 6 4 2 1 ■ IV L mladinci Jesenski del Beltinka 13 13 0 0 59:5 26 Bakovci 13 9 2 2 33:16 20 Veržej 13 9 1 3 67:16 19 Ljutomer 13 7 4 2 40:22 18 Tišina 13 7 2 4 25:16 16 Turnišče 13 7 1 5 32:21 15 Ižakovci 13 6 2 5 29:30 14 Polana 13 6 1 6 25:24 13 Upa 13 6 1 6 27:39 13 Odranci 13 4 3 6 20:26 11 Dobrovnik 13 4 1 8 23:41 9 Renkovci 13 1 3 9 11:59 5 Črensovci 13 111110:44 3 Mladost 13 1 0 12 10:42 2 1. MNL MS - mladinci Jesenski del Rogašovci 11 10 1 0 74:7 21 Dokležovje 11 10 1 0 65:15 21 Cankova 11 7 1 3 39:35 15 Šalovci 11 6 2 3 46:20 14 Tromejnik 11 4 3 4 35:45 11 Grad 11 4 2 5 23:23 10 Čarda 11 4 1 6 31:28 9 Rakičan 11 4 1 6 23:37 9 Radgona 11 41 6 29:53 9 Gančani 11 4 0 7 17:30 8 Bratonci 11 11 9 17:44 3 Serdica 11 1 0 10 13:75 2 II. MNL MS — mladinci Jesenski del Križevci 10 8 2 0 38:11 18 Tešanovci 10 8 1 1, 26:9 17 Prosenjak. 10 8 0 2 46:10 16 11 plavih 10 6 1 3 43:23 13 Apače 10 5 2 3 23:19 12 Puconci 10 5 1 4 28:17 11 Hodoš 10 3 1 6 26:34 7 Pušča 10 2 2 6 27.42 6 Filovci 10 1 2 7 1546 4 Vrelec 10 2 0 8 18:50 4 Romah 10 1 0 9 26:55 2 Smučarski sejem v Ljutomeru V nedeljo, 9. decembra 1990, bo od 9. do 12. ure v Domu Partizana v Ljutomeru sejem smučarske opreme. Organizira ga smučarska sekcija pri ljutomerskem Partizanu. K sodelovanju vabijo čim več interesentov. Strelstvo Vodi Planika V občinski strelski ligi Lendava je bilo drugo kolo. Vodi ekipa Planika Turnišče pred Varstrojem II (obe ekipi imata po 4 točke) in Varstrojem I (2 točki). Med posamezniki je na prvem mestu Draškovič (Planika) s'730 krogi pred Režonjo (Dobrovnik), 7h9, in A. Maučecem (Planika), 712 krogov. A. Zver POMURSKI NOGOMET OBMOČNA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD Veržej, Rogašovci, Hodoš, Kobilje in Olimpija Jesenski del tekmovanja v pomurski nogometni ligi je bil zanimiv in privlačen za gledalce, četudi je bilo nekaj tekem nezanimivih in pod povprečjem te lige. Naslov jesenskega prvaka so si z dvema točkama prednosti zagotovili nogometaši Veržeja. Kljub nekaterim spodrsljajem — poraz v Odrancih ter remiji z Bakovci, Renkovci in Tišino — so bili varovanci trenerja Vlaškaliča pretežni del tekmovanja na prvem mestu in ga naposled tudi obdržali. Po petem kolu prvenstva so se prebudili Bakovci in se s predzadnjega mesta pod vodstvom trenerja Koblencerja s šestimi zaporednimi zmagami prebili na drugo mesto lestvice. Prijetno sta presenetili moštvi Ljutomera in Odranec, ki sta pristali prav pri vrhu. V drugem delu jesenskega dela prvenstva pa sta zelo popustili moštvi Črenšovec in Ižako-vec, ki sta nekaj časa celo vodili. V boju za obstanek pa se bodo v drugem delu potegovala moštva Dobrovnika, Renkovec, Lipe in Mladosti. Najboljši strelec po jesenskem delu tekmovanja v pomurski nogometni ligi je Osterc (Veržej) z 8 goli pred Oršošem (Tišina), 7, ter Belcem Veržej), Novakom (Ljutomer), Šebjanom (Ižakovci), Ratkom (Dobrovnik) in Horvatom (Bakovci), po 6 golov. Najbolj nedisciplinirano moštvo je Ljutomer s 30 kartoni, od tega 6 rdečimi. Sledijo: Tišina in Mladost s po 22 in Polana z 21 kartoni. Najbolj disciplinirano moštvo pa je bil Dobrovnik s 15 ter Renkovci in Črensovci s po 16 kartoni. Naslov jesenskega prvaka v prvi medobčinski nogometni ligi so osvojili nogometaši Rogašo-vec s točko prednosti, ki so vodstvo na lestvici prevzeli po šestem kolu in ga obdržali do konca. Izgubili so enkrat z novincem Gradom, ki je največje presenečenje letošnjega prvenstva. Prijetno pa so tudi presenetili nogometaši Šalovec, ki so na tretjem mestu in so prvi poraz doživeli šele v zadnjem kolu na Kuzmi. Serdica, ki je osvojila le tri točke, ima zelo malo možnosti, da ostane v ligi. Za obstanek pa se bodo potegovali Cankova, Gančani, Bratonci, Tromejnik in Radgona. Najboljši strelec v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je Jandrašič (Salovci) z 11 goli pred Pugeljem (Cankova), Gurmanom (Tromejnik) in Horvatom (Rogašovci), po 10, in Sušo (Rogašovci), 9 golov. Največ kartonov so dobili igralci Čarde, in sicer 23. Sledijo: Rakičan in Grad s po 21. Najbolj disciplinirano moštvo pa je bila Radgona, ki je dobila le 8 kartonov, ter Bratonci ih Tromejnik s po 13 kartoni. nogometaši Hodoša, ki imajo dve točki prednosti pred zasledovalci: Romahom, Filovci in Te-šanovci. Najboljši strelec v ligi je Vratar (11 plavih) z 9 goli pred Reckom (Tešanovci), Baranjo (Romah) in Kodilo (Vrelec), po 8, ter Karolijem (Prosenjakovci), 7 golov. Največ kartonov so si prislužili nogometaši Vrelca, 17, ter Pušče in Križevec, po 16. Najbolj športno pa so igrali nogometaši I I plavih, 7, ter Prosenjakovce in Hodoša s po 8 kartoni. Beltinka trka na vrata SNL Judo PET ZMAG SOBOČANOV V AVSTRIJI V Kircbachu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje pionirjev in mladincev v judu. Sodelovalo je 232 tekmovalcev. Lep uspeh so dosegli mladi judoisti soboškega Partizana, saj so petkrat zmagali. Najuspešnejši so bili: Erniša v kat. do 34 kg, Horvat v kat. do 44 kg pri mlajših pionirjih ter Pavlič v kat. do 49 kg, I. Cikajlo v kat. do 61 kg in Brozovič v kat. do 69 kg pri pionirjih in ml. mladincih, ki so zmagali. Druga mesta so zasedli: Rančigaj v kat. do 30 kg pri ml. pionirjih ter Mazou-zi v kat. do 61 kg in Šadl v kat. nad 69 kg pri ml. mladincih. Tretja mesta pa so zasedli Žilavec, Cuk, L. Cikajlo pri mi. pionirjih ter D. Vehab in Šeruga pri pionirjih in mlajših mladincih. Kerec je bil peti, Glažar pa sedmi. T. Kos V tekmovanju druge medobčinske nogometne lige Murska Sobota so postali jesenski prvaki V prvi občinski nogometni ligi Lendava je naslov jesenskega prvaka osvojilo moštvo Kobilja, ki imajo točko prednosti pred Bistrico. Zelo blizu naslova jesenskega prvaka je bilo moštvo Bistrice, ki pa je v predzadnjem kolu premagalo Kobilje, vendar pa je v zadnjem kolu doživelo katastrofalen poraz v Nedelici. Boj za naslov končnega zmagovalca se bo nadaljeval spomladi med Kobiljem, Bistrico in Kapco. Kandidati za izpad pa so Panonija, Lakoš in Mostje. V drugi občinski nogometni ligi Lendava so postali brez prave konkurence jesenski prvaki nogometaši Olimpije iz Dolge vasi, ki so še brez poraza in bodo v novi sezoni zopet nastopili v prvi občinski ligi. F. Maučec SRL — moški POMURKA BAKOVCI DRUGA OKREŠA (Pomurka Bakovci) V devetem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci gostila ekipo Ferrotehne iz Izole in zmagala s 33:24. Bakovčani so bili ves.čas tekme boljši tekmec in vodili, tako da je njihova zmaga več kot zaslužena. Pri gostiteljih je bilo najbolj opaziti Petka, kar še posebej velja za prvi polčas in je bil tudi najboljši strelec na tekmi. Gole za Pomurko Bakovce so dosegli: Petek 10, Anton Lovenjak 6, Horvat 5, Meo- lic 4, Okreša 3, Žugelj in Štefan Lovenjak po 2 ter Buzeti enega. Pomurka Bakovci je na drugem mestu, v prihodnjem kolu pa igra v Gro-suplju. ■ Kegljanje ZMAGI LENDAVČANOV NA MADŽARSKEM Kegljavci in kegljavke lendavske Nafte so gostovali v Zalaegers-zegu na Madžarskem ter se v prijateljskih tekmah pomerili z ekipami ZTE. Lendavčani so bili boljši, saj so zmagali v obeh konkurencah. Moški Nafte so zmagali z 2339:2249 podrtimi keglji. Najuspešnejši pri Nafti so bili: Radakovič, 405, Levačič, 400, in Felšo, 394 podrtih kegljev. Ženska ekipa pa je premagala domačinke s 1995:1977 podrtimi keglji. Najboljše pri Nafti: Marica Varga, 384, Utroševa, 364, in Žalikova, 347 podrtih kegljev. m. Žalik — Košarka---------------------- ZMAGALA ENOTNOST 69000 Murska Sobota, PROMET •W VMurstoSotaaou 10, telefon (069)22^49,22-806. teleta (069) 23-718 Šolsko športno društvo Enotnost na soboški gimnaziji je pripravilo tradicionalno tekmovanje moških ekip v košarki za memorial inž. Stanka Bloudka. Sodelovalo je šest ekip. Najuspešnejši so bili gostitelji, v finalu so premagali gimnazijo Ljutomer s 45:22. Najboljši strelci: Bratkovič 14, Bačvič 11, Sraka 8 in Žunec 6 za Enotnost ter Flisar 10, Marič 6, Herceg 5 za Ljutomer. Vrstni red: I. Enotnost Murska Sobota, 2. Gimnazija Ljutomer, 3. SKŠ Rakičan, 4. SZŠ Rakičan, 5. KŠP Maribor in 6. Enotnost II Murska Sobota. PREŽIVITE NAJDALJŠO NOČ V LETU S TURISTIČNO AGENCIJO KLAS NAMIZNI TENIS Slovenija in Kus tretja SILVESTER NA BALATONU 4 DNI CENA 1.710,00 din od 29. 12. 1990 — 1. 1. 1991, 3 polni pensioni s silvestersko večerjo, izlet v Budimpešto. SILVESTER V IZOLI 5 DNI CENA 2.930,00 din od 29. 12. 1990 — 2. 1. 1991, 4 polni pensioni s silvestersko večerjo, izlet v San Marino in na Brione. POSEBNA PONUDBA: PREDBOŽIČNA BUDIMPEŠTA 2 DNI CENA 550,00 din, polpension od 8. 12. - 9. 12. 1990 od 22. 12. - 23. 12. 1990 Vse izlete organiziramo s turističnim avtobusom in strokovnim vodstvom. Informacije AGENCIJA KLAS M. Sobota 22-606, G. Radgona 74-098, Lendava 75-002, Ljutomer 82-578. PRIDRUŽITE SE NAM, NE BO VAM ŽAL! V Varaždinu je bil tradicionalni turnir republiških mladinskih reprezentanc, na katerem je sodelovalo sedem ekip v moški konkurenci. Za ekipo Slovenije, ki je igrala brez najboljših Ignjatoviča ter Škafarja, sta igrala tudi Rihtarič in Kus. Slovenija je v predtekmovalni skupini premagala Hrvaško II s 4:1, Srbijo s 3:2 ter nepričakovano izgubila z zmagovalcem turnirja BiH z 2:3 in za tretje mesto premagala Hrvaško 1 s 4:1. Najboljši igralec v ekipi je bil Rihtarič, ki je bil obenem najboljši igralec ekipnega dela tekmovanja, edini brez poraza, Kus pa je igral izredno slabo. V posameznem delu tekmovanja je Kus zasedel tretje mesto, po zmagi nad najboljšim igralcem BiH Hasanovičem z 2:1. Rihtarič je nepričakovano izpadel v četrtfinalu z igralcem iz svoje reprezentance Šemrovom z 1:2 in zasedel 5.-6. mesto. Na Ptuju je bilo regijsko pionirsko prvenstvo za posameznike in dvojice, na katerem so pomurski predstavniki dosegli solidne rezultate. Med najboljših, 16 so se uvrstili Sobočani Horvat, Solar in Šadl ter Radgončan Kolbl. Dvojica Šadl—Getov (Sob — Rad) pa se je uvrstila med osmerico. Na republiško prvenstvo sta se uvrstila Horvat in Solar, Šadl je prva rezerva, Uhan druga in Kolbl četrta. V soboto in nedeljo bo po odpovedi Olimpije zaradi zasedenosti dvorane v Gornji Radgoni izredno zanimivo tekmovanje, verjetno najboljše doslej, zvezni kvalifikacijski pozivni mladinski turnir. Nastopilo bo 24 igralcev v dveh enakovrednih skupinah iz vse Jugoslavije, med njimi dva Pomurca Rihtarič in Kus, od katerih se pričakuje, da se bosta uvrstila med najboljšo četverico, ki bo igrala na sklepnem TOP turnirju v Crikvenici v najboljši skupini. Sobočani bodo v preloženem kolu prve zvezne lige v soboto in nedeljo doma gostili ekipo Crvene zvezde z državnim reprezentantom Kaliničem na čelu ter državnega prvaka Partizana na čelu z evropskima prvakoma v dvojicah Primorcem in Lupuleskom. Za ljubitelje namiznega tenisa bodo vsekakor zanimive igre najboljših jugoslovanskih mojstrov bele žogice. M. U. Z osvojitvijo naslova jesenskega prvaka v območni slovenski nogometni ligi vzhod, s prednostjo treh točk in odlično razliko v golih Beltinka iz Beltinec trka na vrata slovenske nogometne lige. To je uspeh, ki so ga z okrepitvijo igralskega in strokovnega kadra Beltin-čani na tihem pričakovali, je pa rezultat organiziranega dela v klubu. To potrjuje tudi ugotovitev, da je naslov jesenskega prvaka brez izgubljene tekme in z odlično razliko v golih osvojilo mladinsko moštvo Beltinke v pomurski ligi in pa da je v proces vadbe vključenih veliko mladih igralcev. Uspeh Beltinke v območni slovenski ligi pa bi lahko bil še večji, če ne bi prišlo do nekaterih poškodb in »počivanja« igralcev zaradi rumenih in rdečih kartonov. Beltinčani pa se tudi ponašajo, da jih na tekmah spremlja veliko ljubiteljev nogometa in da se v Beltincih zbere do 800 gledalcev. Rekord pa je bil na derbiju s Turniščem, ko se je na igrišču zbralo okrog 3.000 gledalcev. To pa je tudi pomemben vir zbiranja potrebnega denarja za tekmovanja. Predsednik kluba Jože Horvat, trener Zoran Cirkvenčič, tehnični vodja Zvonko Balantič in drugi prizadevni delavci v klubu ne skrivajo zadovoljstva, da so dosegli največji uspeh v zgodovini kluba, hkrati pa tudi želje, da z dosedanjim delom nadaljujejo, obdržijo prvo mesto in se uvrstijo v slovensko nogometno ligo. Ob analizi jesenskega dela prvenstva so ugotovili, da so štiri točke (poraz z Železničarjem ter neodločena izida s Kovinarjem in Bočem) izgubili zaradi neučinkovitosti igralcev ter da v nadaljevanju prvenstva vlogo favorita lahko upravičijo. Zavedajo pa se tudi, da to ne bo tako lahko, ampak lahko to dosežejo z odpravo pomanjkljivosti iz jesenskega dela, dobrimi pripravami in nekaterimi okrepitvami. Računati morajo tudi na to, da igrajo v spomladanskem delu tekmovanja tekmo več v gosteh in da se na tujem srečajo tudi z najnevarnejšim tekmecem Dravinjo. Z vključitvijo mladincev Tratnjeka, Gruškovnjaka in Ozvatiča v prvo moštvo bi radi v svoje vrste pritegnili še enega kakovostnega igralca. Trener Cirkvenčič tudi svari, da morajo za dosego zaželenega cilja nekateri igralci spremeniti odnos do igre, moštvo pa izboljšati kakovost. F. Maučec Nogometaši BELTINKE iz Beltinec — jesenski prvaki v območni slovenski ligi vzhod. Stojijo od leve: Š. Maučec, Baša, Marič, Contala. Škafar, Mertiik, Skaper, Hartman, Jančar, Kozic, Z. Maučec in Cirkvenčič (trener). Čepij°: Virag, Forjan, Dugar, Kreslin, Jona, M. Zver, Vdroš, J. Zver in Kolarič. Foto: F. Maučec Turnišče prijetno presenetilo Nogometaši Turnišča, ki so prvič tekmovali v območni slovenski nogometni ligi vzhod, so pripravili prijetno presenečenje. Tretje mesto po jesenskem delu prvenstva je uspeh, ki ga niso pričakovali niti naj' bolj vneti privrženci kluba. Uspeh pa ni bil naključen. Na tekmovanju v novem okolju, kar so si želeli že vrsto let. so se pod strokovnim vod' stvom trenerja Franca Litropa, njegovega pomočnika Mirka ŠkalicU in tehničnega vodje Franca Lacka, nogometaši Turnišča dobro prf pravili. To so pokazale prve tekme, saj so zmagovali na domačem m tujem igiršču. Celo več. Turnišče je vodilo na lestvici vse do sedmega kola, ko so prvič izgubili s Pekrami-Limbušem. Potem je prišel spodrsljaj z Beltinka in nesrečen poraz z Dravinjo. Poleg treh porazov pa so igrali nogometaši Turnišča trikrat neodločeno (Pohorje, Slovenj Gradec in Rače). Bera točk pa bi lahko bila še večja, saj so neka) točk izgubili po nepotrebnem, na kar so tudi vplivale poškodbe ter kartoni. Z doseženim izkupičkom pa je vodstvo kluba nadvse zadovoljno, čeprav so nekateri gledalci želeli več. Zadovoljni pa so tudi Z obiskom na tekmah, saj se v Turnišču zbere tudi do 800 gledalcev, kar je pomemben vir dohodka. Poleg vstopnine pa je vodstvu kluba uspelo zagotoviti potrebna sredstva iz drugih virov, pri čemer ima največ zaslug tajnik kluba Anton Sep. Sicer pa ima predsednik kluba Robi Mlinarič okrog sebe nekaj prizadevnih in požrtvovalnih športni" delavcev. Tretje mesto, zlasti pa igra, ki šo jo pokazali, daje nogometašem Turnišča lepe možnosti za dobro uvrstitev tudi v spomladanskem delu prvenstva. Njihova želja je. da bi tretje ali četrto mesto zasedli tudi na koncu tekmovanja. Zato pa bo potrebno prav gotovo veliko dela in truda. Tega se v klubu dobro zavedajo, zato predvidevajo^ da se bodo na nadaljevanje prvenstva dobro pripravili. Zaradi neprt' čakovanega zmanjšanja igralskega kadra pa bi želeli v svoje vrste pritegniti vsaj dva dobra igralca — vratarja in napadalca. F. Maučec Nogometaši TURNIŠČA — tretjeuvrščeni v območni slovenski lig’ Stojijo od leve: Zver, Rous, Mujdrica, B. Litrop, Dominko, D. Lebar, N bar, Markoja ml., Ropoša, Deoša in Skalič (pom. trener). Sedijo: G. N. Koveš, F. Litrop (trener), Prša, in Pucko st.. Čepijo: Jaklin, Horvat, K® oja, Pucko ml., Toplak in Markoja st.. Manjkajo Zadravec, Lutar in Ros Foto: F. B»b°v Stran 16 VESTNIK, 6. DECEMBER^ Radijski in televizijski spored od 7. do 13. decembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Če se še niste spomnili, naj vas mi: kupiti bo treba darilo za prednovoletne dni. Med drugim lahko bližnjim podarite tudi radio, da bodo poslušali murski val. Hvala lepa!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (tri ure radijskega druženja z vami, spoštovani poslušalci, naj mine ob dobri glasbi in koristnih informacijah — mi se bomo trudili za vas!). 19.00 Spored RS. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Reklame, obvestila, glasba. 17.00 Aktualno. 17.30 Reklame, obvestila, glasba. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA t 9.00 Nedeljska kuhinja (humor, horoskop, glasba, srečanje na pomurskem valu, kviz 10 sekund, to je današnja ponudba). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Novice. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 1535 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.05 Gradovi: Pomniki se spreminjajo. 18.40 Hov?, angl, nanizanka. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Nebu naproti, angl, serija. 21.25 Zakon v Los Angelesu. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Družinske vezi, amer, nanizanka; Ob letu osorej, ameriški film. Drugi program: 16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi: Studio Maribor. 19.00 Vi-deomeh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ave Marija. 21.00 Vprašajte ZIS. 22.00 Yutel. 23.00 Vi-deonoč. 10.35 Alf, amer, nanizanka. 11.00 Zbirajmo star papir. 11.45 Naša pesem. 12,40 zLepa naša domovina, zabavnoglasbena oddaja. 13.10 Okno: Povratek k Sta-xu. 14.05 Ta presneti maček, ameriški mladinski film. 15.55 Žarišče. 16.25 Sova, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik L 17.05 DP v košarki: Crvena zvezda—POP 84, prenos. 18.30 Divji svet živali. 19.12 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Show Rudija Carrela. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Zlata dekleta, amer, nanizanka; Murphyjev zakon, amer, nanizanka; Calamity Jane, ameriški film. Drugi program: 16.00 Satelitski programi ali šport. 18.00 Mati in sin, fiumor. serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Nočna izmera, ameriški film. 21.55 Yutel, Satelitski programi. TV SLOVENIJA HTV HTV 8.25 Živ, žav 9.15 Hov!, angl, nanizanka. 9.40 Gradovi: Pomniki se spreminjajo. 10.10 Zgodba o Hol-lywoodu, angl, serija. 11.00 Mati in sin, humor, serija. 11.30 Ansambel Dobri znanci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.10 Križ kraž. 14.30 Alternative 4, poljska nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Sebastjan, angl. film. 18.50 Risanka. 19.50 Tv dnevnik 2. 20.05 Primož Trubar, nadaljevanka. 21.10 Podelitev turističnega nageljna in neže. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.50 Sova: Spet ti?, amer, nanizanka; Murphyjev zakon, amer, nanizanka. Drugi program: 10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 14.00 Športno . popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vulkani, franc, serija. 20.30 Tek za življenje, dokum. oddaja. 21.10 San Remo 90. 22.05 Športni pregled. 22.50 Yutel. 5.30 Prebujajte se z nami! (Še nekaj radijsko-prebuje-valnih juter je pred vami, dragi prijatelji, potem pa se bomo vsi skupaj za leto dni postarali. Živelo 1. 1991!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (upamo, da bo vsaj do božiča že sneg, da bi tako bolj pristno in naravno pričakali vesele zadnje dni v letu. Sicer pa: poslušajte RMS in zvedeli boste, kdaj bo snežilo!). 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (... in izbirali boste pesem tedna, kot zlate ribice vam bomo izpolnili tri (3) glasbene želje, pa tudi sicer vam v torek zjutraj ne bo dolgčas ob radijskih sprejemnikih!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (ura in pol glasbe in informacij za vas, potem pa še ura in pol najlepših želja s čestitkami). 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (točna ura, točno vreme, točna vsebina slovenskih časopisov — z vami in za vas MD!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (kot vsak dan tudi tokrat pripravljamo osrednjo informativno oddajo ob 17.00, zadnje tričetrt ure pa boste spet lahko spraševali v oddaji Poslušamo vas). 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (pomurski novorojenčki, humorist Džouži, bančne informacije, da o vremenu in cestah niti ne pišemo!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (13. v mesecu naj bi bil nesrečen, toda k sreči ni petek, zato boste danes srečni, posebej še, če boste ob radiu preživljali zadnje dni leta). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.15 Poročila. 9.30 Kapetan Grom, amer, znanstvenofantastična nanizanka. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Izbrali smo za vas: Staro za novo. 16.25 Poročila. 16.40 Kapetan Grom, ponovitev. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Taksi, amer, humor, serija. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Igrani film. 21.30 Zagrebški sejem jazz 90. 22.20 Tv dnevnik. 22.45 Ekran brez okvira. 0.15 Poročila. TV AVSTRIJA [ 8.15 Poročila. 8.30 Vesela so- ; bota, oddaja za otroke. 10.00 Šolski program. 11.30 Obzorje, dokum. mozaik. 13.30 Izbrali smo za vas. 14.30 Ameriški mladinski film. 16.10 Tv teden. 16.30 En avtor, en film: Na koncu stoletja. 16.55 Poročila. 17.00 Oddaja o prometu. 17.10 Narodna glasba. 17.40 Brat Farrar, angl, nadaljevanka. 18.10 Dokumentarni program. 18.55 Rakuni, risana serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Spalnično okno, ameriški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.10 Izseljena Hrvaška. 22.55 Zabavnoglasbena oddaja. 23.40 Športna sobota. | 0.00 Poročila. 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.40 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (n), 21.20 Posel s strahom (n), 22.20 Film-(Ske novitete, 22.50 Dobrodošli v Krvavem mestu (f), 0.25 Petrocelli (n). TV AVSTRIJA 9.45 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.05 Dakta-ri, serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko po-pooldne. 18.45 Risana serija. 19.10 Tv sreča. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humor. serija. 20.50 Midasov dotik, angl, serija. 21.40 Tv dnevnik. 22.05 Športni pregled. 22.50 Glasba za lahko noč: 125 let J. Sibeliusa, posnetek koncerta iz Helsinkov. 23.55 Poročila. TV MADŽARSKA 9.10 Milost, čb serija. 10.15 Glasbeni film. 10.45 Zakaj Weimar, kratki film. 16.35 Video novice. 16.55 Vprašanja kristjanov. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.10 TV kino, najava. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Podedovana ljubezen, 3. del serije. 21.05 Panorama. 22.05 Umetnina tedna. 22.10 TV kino, Do onemoglosti, francoski film, čb. 23.35 TV dnevnik. 23.50 Dnevnik BBC. 11.00 Ponovitve, 18.30 Nogo-niet, 19.00 Kolo sreče, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Show Rudija Carrella, 21.50 Pogodba v Višnjevi cesti (f), 0.15 Molli in brezzakonec (f). TV MADŽARSKA 6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.05 Za protestante. 9.10 Za otroke. 9.20 Podedovana ljubezen, pon. 10.20 Mladinski magazin. 11.20 Panorama, pon. 12.20 Magazin cultufal. 13.55 Serija J. Arany. 14.55 Vrtljivi oder. 15.05 Moja družina, 10. del. 15.40 Tele video. 15.50 Pravni primeri. 16.50 Jaz sem Hamlet, L del. 17.50 Gost Orfeja. 18.45 Domoznanstvo. 20.10 Ben-ny Hill. 20.25 Železni človek, film. 22.55 Corbusier. 23.35 Jazz. 0.20 TV dnevnik. TV AVSTRIJA I 9.00 Ponovitve, 13.45 Mladinske oddaje, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Razmerja, 22.10 L’incoro-nazione di Poppea (opera). TV MADŽARSKA 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 10.30 Koncert. 11.30 Mi in Evropa, koprodukcija. 14.00 Lepotice športa. 14.15 Videoklipi. 14.35 Korenine, Čangi v Moldaviji. 15.30 A. Szirmai, in memoriam. 16.10 Jaz sem Hamlet, 2. del angleškega filma. 17.05 Za refor-mate. 17.25 Kviz. 18.15 Delta. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 John in Ma-ry, ameriški film. 21.50 Corbusier, 4. del. 22.30 Tele-šport. 23.30 Video strani. Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar ' dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še vse kaj drugega ... On: Naključen obisk ti bo skvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, v tem trenutku še povsem neslutene perspektive. OVEN Nikar se ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki ' se ti zlepa ne bo več ponovila. Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro X" simpatijo, se ti ne obeta prav ničesar dobrega. Ali bi ne bilo bo-\ Ije, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš več l TnlM j možnosti? \ " 7 On: Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se bo celotna ...7. zadeva razvila. V resnici pa bo to le zunanja fasada za nekaj ve-“** liko večjega. Ona: Nehote se boš zapletla v izredno težaven položaj, vendar pa se boš kaj hitro znašla in se ponovno postavila na noge. . Vse ne bo tako črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz sanj... On: Prebroditi boš moral določene težave, ki ti lahko dodo-OVOJČFK bra spremenijo poslovne načrte. Poslovni partner ti bo predla-gal konkretno ponudbo, ti pa se boš preveč obotavljal. Ona: Prevelika sramežljivost mi lahko dobesedno pokoplje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pusti svoje skrbi doma in odidi s prijatelji v družbo. Marsikateri bi si želel kaj več, kot pa le prijazen pogled. On: Mislil si že, daje vsega konec, pa seje v tebi znova silo-I p, K vito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj trmasta. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Podelitev turističnega nageljna in neže. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Čebelica Maja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Divji svetnik, drama. 21.15 Osmi dan. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Ob 150-letnici rojstva Frana Gerbiča. 23.00 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, amer, nanizanka; Murphy-jev zakon, amer, nanizanka. Drugi program: 16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Lepa naša domovina, zabavnoglasbena oddaja. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Omizje. 18.15 Pogledi: Dežniki in sončniki skozi čas. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Življenje v barvah, franc, nadaljevanka. 21.00 Ray Charles, koncert. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Sova: Policijski oddelek, amer, nanizanka; Murphyjev zakon, amer, nanizanka. Drugi program: 17.30 Regionalni programi: Studio Koper. 19.00 Folklorna skupina Emona iz Ljubljane. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Egipt Lawren-ca Durrela, angl, dokum. film. 21.50 Yutel. t /.05 Vulkani, franc, serija. 17.35 Po sledeh napredka. 18.20 ZBIS: Čarovnik Ujta-ta. 18.40 Tovarišija Petra Grče, serija. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Pogrešani, ameriški film. 22.10 Tv dnevnik 2. 22.30 Druga godba: Papa Wemba, Zai-re. 23.00 Sova: Alf, amer, nanizanka; Murphyjev zakon, amer, nanizanka; Filmi s festivala športnih in turističnih filmov Nova Gorica 1990. Drugi program: 14.00 Munchen: Tenis. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Poslovna borza. 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 15.15 Angleščina za najmlajše. 15.30 Slovenci v zamejstvu. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.10 Pripravimo se na smučanje. 18.40 Alf, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Vojne usode, angl, nadalje- vanka. 21.10 Tednik. Tv dnevnik 3. 22.35 Vse razen ljubezni, nanizanka; Mavrica, nadaljevanka. Drugi program: 22.15 Sova: amer, angl. HTV 9.15 Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 9.45 Hihitavčki. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Izbrali smo za vas. 16.25 Poročila. 16.40 Sedmi veter, otroška serija. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Dokum. oddaja. 19.1.5 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Drama. 21.00 7 dni v svetu, zunanja politika. 21.30 Tv dnevnik. 21.55 Kinoteka Hollywooda: Storm Warning, ameriški film. 23.25 Poročila. 9.15 Poročila. 9.30 Mali svet, otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Izbrali smo za vas, 16.25 Poročila. 16.40 Mali svet, otroška serija. 17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Znanost. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 »Visperas«, serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 Kontaktni magazin. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.55 Kino klub Evropa, poljski fiIm. 16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Divji svet živali. 21.30 Mali koncert. 21.15 Večerni gost. 22.00 Tenis, posnetek. TV AVSTRIJA i HTV 16.40 Hov!, angl, serija.17.10 Šolski program. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.30 Tv dnevnik. 22.55 Dokum. program. 23.30 Poročila. TV AVSTRIJA 16.40 Operacija Barbarossa, nadaljevanka. 17.10 Ljubitelji narave. 17.40 Hrvaška danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Dokum. program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.00 Serijski Film. 22.05 Tv dnevnik. 22.30 Glasbena scena. 23.30 Poročila. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.10 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Z dušo in telesom (n), 19.30 Cas v sliki, 20.15 Šport, 21.15 Mike Hammer (n), 22.10 Oddaja o filmu, 22.40 Pozdrav Davidu Leanu (prenos). TV MADŽARSKA 9.00 Teden, pon. .10.00 Lepa mama, nemški film. 11.05 Tele video. 14.55 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora, Sandor Re-menyik. 19.30 TV dnevnik. 20.10 TV most — Budimpešta—Bukarešta. 21.15 Nobelova nagrada, dokumentarni film. 21.35 Nobelova nagrada 1990, prenos. 22.20 Novi val. 23.05 Studio mladih umetnikov. 23.55 TV dnevnik. 0.10 Dnevnik BBC. 14.00 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Z dušo ih telesom (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Orli in levi (dok. f.), 21.07 Dallas, 22.00 Doktor Ži-vago (f). TV MADŽARSKA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Z dušo in telesom (n), 19.30 Cas v sliki, 20.15 Moselbruck (n), 21.15 Priviligiranec pekla (f), 22.45 Dama v betonu (f), 0.20 Petrocelli (n). TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Z dušo in telesom (n), 19.30 Cas v sliki, 20.15 Zabava, 22.00 Čarobna krona (dok. f), 23,45 Petrocelli (n). 8.30 Razstava, TV komedija. 9.10 Kratki film. 9.10 Indijanci, Laponci, Beduini. 9.35 Telovadba za invalide. 9.50 TV loto. 9.55 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta. 16.55 17.05 17.40 Novi red Panonska kronika. Narodnostne oddaje. Gospodarstvo. 18.00 Reflektor. 18.50 Spo-madžarskih Židov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Podedovana ljubezen, 4. del serije. 22.05 Iz Švedske. 22.55 Iz Parlamenta. 23.25 TV dnevnik. 23.40 Dnevnik BBC. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Za menežerje. 9.50 Podedovana ljubezen, pon. 10.45 Studio ’90. 16.45 Video novice. 17.00 Sotrpini. 17.20 Lepa madžarska pesem. 17.25 Gospodarstvo. 17.40 Halo, tu radio, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Teden švedske mize; Švedski vijak, zabavni magazin. 21.10 Videoklipi po želji gledalcev. 21.40 Švedska — politika, gospodarstvo. 22.30 Studio mladih umetnikov. 23.20 TV dnevnik. 23.35 Dnevnik ZDF. 8.00 Magazin za mene-žerje. 9.05 Preiskovalec, kriminalka. 9.55 Budine cerkve. 10.55 Telovadba za invalide. 16.50 Panonska kronika. 17.10 Poklicna posvetovalnica. 17.55 Tretji kanal. 18.40 Tele video. 19.00 O veri — za otroke. 1'9.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 95. poglavje TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.30 Uvod k filmu. 21.45 Na polju poštenja, francoski film. 23.10 TV dnevnik. 23.25 Dnevnik BBC. ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota ZVEZDE VAM MEŽIKAJ O DEVICA TEHTNICA Ona: Posrečila se ti bo izpeljava načrta, ki se ti že dolgo mota po glavi. Toda kasneje se bodo stvari precej zakomplicirale in potrebno bo precej spretnosti in domiselnosti, da se boš izkopala iz tega položaja. On: Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in želel si boš, da bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizadevanja bodo sicer iskrena, vendar pa nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali pa ne bodo mogli razumeti. Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tistega, kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil se ti bo star znanec z novimi težavami. On: Dobil boš predlog, ki te bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar pa boš po temeljitem razmisleku ugotovil, da m vse tako lepo, kot zgleda na prvi pogled. Ona: Čeprav si obljubila, da boš molčala, pa ti bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boš poskušala storjeno popraviti, vendar pa boš le še zaostrila dosedanjo zmedo. Pričakuj posledice! On: Nikar ne postavljal svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo. Poskusi raje z malo zanesljivejšimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši dobiček, pa je zato ta zanesljiv. Ona: Spraševali te bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabi na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar pa se ti bo v kratkem zgodilo nekaj lepega ... On: Zaradi tvoje nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se ti zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo pri-ŠKORP1JON š|0 malenkost prepozno. Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost. On: Je že res, da boš napredoval počasi, vendar pa bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni pa se ti ne obeta prav nič dobrega. S IKLLLC Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroč temperament zapelje precej dlje, kot pa si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar pa se zaradi trme ponovno ne boš uklonil. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, ki je do- KOZOROG slej sploh nisi opazil. Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba.-Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti. On: Odlično se boš počutil, saj ti bo šlo naravnost fantastično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bosta preživela vikend. Nikar ne odlašaj, saj ti lahko sicer v tem primeru marsi- VODNAR kajuide _______ Ona: Partner si bo tvoje trenutno omahovanje razlagal po-polnoma drugače, kot pa bi si želela. Nikar ga ne podcenjuj, I ] kajti prav hitro se ti lahko zgodi, da boš ostala sama. Poskrbi za svoJe z^ravJe- On: Povsem po naključju se boš izmazal iz zelo neprijetnega položaja, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim situacijam v bodoče izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je t0, kar počneš, pretiravanje. ^ESTNIK, 6. DECEMBER 1990 Stran 17 kino SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 7. 12. do 13. 12. 90 7. dec. ob 17. uri amer, akcijski film PTICA NA ŽICI 7. dec. ob 19. uri amer, trdo erotični film LJUBEZENSKI MARATON 8. dec. ob 17. in 19. uri amer, glasbeni film PLES V TEMI 9. dec. ob 15. uri amer, glasbeni film PLES V TEMI 9. dec. ob 17. uri amer, akcijski film PTICA NA ŽICI 9. dec. ob 19. uri amer, trdo erotični film LJUBEZENSKI MARATON 11. dec. ob 17. in 19. uri amer, akcijski film PEKEL PRAVICE 12. dec. ob 17. uri amer, akcijski film PEKEL PRAVICE 12. dec. ob 19. uri amer, srhljivka TRANSILVANIJA 13. dec. ob 17. uri amer, srhljivka TRANSILVANIJA 13. dec. ob 19. uri amer, komedija GOLA PIŠTOLA KUD KINO ŠALOVCI 8. dec. ob 19.30 amer, akcijski film PTICA NA ŽICI Čevljarstvo Jože Ternar iz Lendave, Kranjčeva 55, obvešča cenjene stranke, da so poleg popravljalnice čevljev odprli še trgovino s čevlji in galanterijo. Priporočajo se od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. BOČNO KOSO za Deutz prodam. Rakičan, Jezera I5. M-2565 MEŠALNICO KRMIL MIX 40 SIP, novo, prodam. Skakovci 58. M-2569 TRAKTOR STEYR, TIP 182, 36 KS, š koso in jermenico, prodam. Teša-novci 112. M-2492 prodam MOTORNA VOZILA PRODAM FLORIDO, staro 8 mesecev, prodam. ® 82 077. M-12209 PEUGEOT 305, letnik 1979, prodam. Kidričeva 113, popoldan. M-MM RENAULT 5 GL, iz uvoza, brezhiben, prodam za 12.000 DEM. ® 87 623. M-MM 126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. ® 87 110. M-12194 JUGO KORAL 55, višnjeve barve, letnik 1989, ugodno prodam. ® 87 750. M-12206 LADO RIVO 1300, letnik 1986, in traktor ZETOR 5011 prodam. ® (042) 833 167. M-12213 CITROEN GS, letnik 1975, obnovljen, in VISO SUPER E, letnik 1983, ugodno prodam. ® 82 155. M-12212 JUGO KORAL 55, letnik 3/89, bele barve, dobro ohranjen, prodam. ®21 964. M-MM ZASTAVO 101 GT, brezhibno, gara-žirano, registrirano do novembra 1991, prodam. Cena po dogovoru. ® 75 004, popoldne. M-12133 DVA MOPEDA AVTOMATIKA (enega po delih, drugega v celoti) prodam. ® 48 267. M-2485 KAWASAKI 1000, letnik 1984, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 101 ali JUGO. Gančani 52. M-2495 CITROEN BX 16 TRS, letnik 1987, prodam. Trstenjakova 42. M-2496 AVTO PZ, letnik 1980, registriran do maja 1991, prodam za 12.000,00 din. Sukič, Motovilci 79. M-2497 LADO 1600 prodam. Gregorčičeva 18 a. ® 24 262. M-2498 MERCEDES 220 D in traktor IMT 560, 400 delovnih ur, prodam. Stru-kovci 27. ® 49 833. M-2508 AUDI 80, registriran do maja, prodam za 26.500,00 din. ® 42 390, Melinci 78 a. M-2510 BT 50 S, star 3 mesece, in avtoprikoli-co nujno prodam. Hodoš 76. ® 78 429. M-2515 ZASTAVO 900 KOMBI, letnik 1986, registriran do novembra 1991, prodam. Ludvik Kuzmič, G. Slaveči 102, p. Kuzma, ® 78 356. M-2517 AUDI 80, letnik 1983, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo cel dan, ob delavnikih pa do 12. ure. Serdica 116 a. M-2520 Škodo tip 100 l, v voznem stanju-, prodam. Sebeborci 106. M-2521 VUGO KORAL 60, star trinajst mesecev, z gumami Michelin, prodam 35 % ceneje od nakupne cene. ® 25 522.-2523 ZASTAVO 101, letnik 1986, ugodno prodam. Motvarjevci 50. M-2529 ZASTAVO 128 1.1 GX, staro 3 leta, karambolirano, prodam. ® 42 767. M-2530 ŠKODO 100 LV, v dobrem stanju, registrirano, prodam za 7.000,00 din. Murščak 31. M-2534 ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano, ugodno pro- dam. Informacije in ogled vsak dopoldan od 8. do II. ure na naslovu: Bojan Ribnikar, Trstenjakova 29, M. Sobota, ® 26 206. M-2535 MITSUBISHI LANCER 1600 prodam. Zlatka Kočar, Korovci 26. M-2538 JUGO 45. letnik 1983, ugodno prodam. ® 46 324. M-2541 PRINZ NSU 1200 C, prevoženih 121.000 km, garažiran, letnik. 1970, originalne barve, ohranjen, vozen, prodam za 12.000,00 din. ® 24 180. M-2550 RENAULT 12, letnik 1975, ugodno prodam. ® 23 520. M-2553 RENAULT 4 TLS, letnik 1978, prodam. Lipovci 131. M-2555 YUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. Stanjevci 81. M-2559 ZASTAVO SKALA 55, letnik 1988, prodam. Križevci v Prekmurju 69. M-2559 ZASTAVO 101, letnik 1980, ugodno prodam. Gornji Slaveči 26. M-2561 JUGO 60, star 14 mesecev, nujno prodam. Ogled vsak dan po 15. uri — Cipot, Lendavska 37 a. M-2563 JUGO 55, letnik V/1984, prodam. Rogašovci 5, ® 78 747. M-2564 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do junija 1991, ugodno prodam. Grad 193. M-2568 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990, prodam. ®2I 982, po 15. uri. M-2570 ZASTAVO 101, letnik 1981, po delih ugodno prodam. Kovačič, Norički Vrh 28 pri Gornji Radgoni, ® 74 511, int. 287, dopoldne. M-2572 ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. ® 26 405. M-2574 126 P, letnik 1980, registriran do 2. 4. 1991, prodam za 14.000,00 din. Kapelska c. 41, Radenci. M-2577 PEUGEOT 504 TI AVTOMATIK IN OTROŠKO NADSTROPNO POSTELJO prodam. ® 70 353. M-2579 MERCEDES 230, bencinar, serija 132, prodam. ® 24 994 v soboto in nedeljo. M-2580 ZASTAVO 128, staro 2 leti, prodam. ® 82 592. M-24525 JUGO KORAL 55, letnik 3/89, bele barve, dobro ohranjen, prodam. ® . M-2480 VAUXHALL VIVA, registriran do avgusta 1991, ugodno prodam. ®21 446, po 15. uri. M-MM ZASTAVO 101, letnik 1977, tudi po delih, prodam. Kuzmič, Mladinska 25, M. Sobota. M-MM GOLF GTI, obnovljen, prodam. Ogled možen v nedeljo na sejmu v Murski Soboti. M-GR VW 1300, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1991, ugodno prodam. ® 36 250, zvečer. M-JF KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM TRAKTOR IMT 577 in tribrazdni plug prodam. Kovačič, Hrastje-Mota 83. M-2499 TRAKTOR ŠTORE 402 z koso prodam. Lang, Ropoča 11. M-2518 MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA, motorno žago Husquarna, pralni stroj, dve krožni žagi in pecljal-nik-drozgalnik za grozdje, na motorni pogon, prodam. ® 24 832. 2519 TRAKTOR IMT 540 s koso in plugom prodam. Tišina 72. M-2533 ŽITNI KOMBAJN EPPLE 840 z dvorednim adapterjem za koruzo, dobro ohranjen, prodam za 140,000,00 din. ® (062) 773 690. M-2540 SADILNIK ZA KORUZO, 4-redni, Olt, Raukombi in žitno sejalnico, starejši tip prodam. Murski Črnci. 23. M-2542 KOSILNICO BCS dizel, z žetveno napravo, prodam. Gančani 183. M-2543 TRAKTOR STEYR, 30 KS, z čelnim nakladalnikom, in male pujske prodam. Tišina 46, ® 46 296. M-2548 TRAKTORJA IMT 540 in IMT 539 prodam. Ciril Vošič, Drakovci 14, 69243 Bučkovci. M-MM GRADITELJI IN INŠTALATERJI — pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Tel.: (063) 39 878. p—UGODNA PRILOŽNOST!—— FIAT P 126 BIS Tovarniška cena samo 48.000,00 din Informacije in predračuni: telefon (069) 21 842 Dobava takoj po vplačilu. Možnost nakupa staro za novo. VESTNIK posesti PRODAM GOZD, 66 arov, in vinograd, 28 arov, prodam. Logarovci 53 a, p. Križevci. M-12210 VINOGRAD z gradbeno parcelo za vinogradniško hišico prodam. Starost vinograda je 8 let. ® 87 430, popoldan. M-12211 PARCELO, 14 arov, v Gornjem La-košu, elektrika, vodovod in telefon blizu, prodam. Informacije pri Kira-ly, Mohorjeva 4, Lendava. M-I3I39 VINOGRAD, 700 trsov, star 4 leta, sodobno urejen, rizling in šipon, prodam. Štefan Žižek, Čentiba 258. M-13119 ENODRUŽINSKO HIŠO, nedokončano, VI. faza, na Tišini, prodam. Flisar, Tišina 49, ® (062) 35 646 po 19. uri. M-2500 GARSONJERO prodam. ® 24 348. M-2526 NJIVO, 42 arov, v bližini Beltinec, prodam. Noršinska 1, M. Sobota. M-2545 GRADBENO PARCELO, primerno za hišo, vinograd in sadovnjak, prodam. Moravske Toplice, Cuber. Informacije, Fokovci 64. M-2546 GOZD, 22 arov, in drobilnik koruze (šrotaš) prodam. Šavel, ® 45 394. M-2558 GARAŽO V MURSKI SOBOTI (v bližini gasilskega doma) vzamem v najem. ® 24 254, po 16. uri. M-2575 PRODAM DVE VISOKO BREJI TELICI, kontrola A, prodam. Beznovci 40. M-MM MALE PUJSKE prodam. ® 46 746, Petanjci 108. M-2503 TELICO, brejo 5 mesecev, kategorije A, prodam. Šiplič, Logarovci 66 a. M-2514 SVINJO za zakol, 130 kg, prodam. Markišavci 15, ® 26 691. M-2524 MALE PUJSKE prodam. Krajna 62. M-2528 MALE PUJSKE prodam. Krog, Trubarjeva 61..M-2560 PUJSKE prodam. Andrejci 58, ® 48 133. M-2573 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 104 a. M-2578 MALE PUJSKE prodam. Rakičan, Panonska 37. M-2532 KRAVO prodam. Štefana Kovača 138, Turnišče. M-2352 Razno PRODAM HARMONIKO MELODIJA, 120-ba-sno, elektromotor, 5,5 kW, in parni čistilec preprog, vse nerabljeno, ugodno prodam. Puconci 81, ® 45 375. M-2490 AVTODELE za RENAULT 16 TS in kompletna kolesa z gumami Michelin ugodno prodam. Avguštin, ® 75 338. M-13132 NOV ŠIVALNI STROJ znamke Pe-aff 10.19, s 15 programi, in električne orgle znamke Bravo Farfisa, s spremljavo, prodam. ® 75 110, int. 25, od tl mlebMAX Ljutomer d. o. o. TRAJBAR CANKOVA 67 A TEL.: 40-699 SATELITSKI SISTEMI VRHUNSKE KAKOVOSTI. POPRAVILO VIDEOTEHNIKE »NABAVA IN MONTAŽA ANTEN-:«KIH SISTEMOV CENE ZAJAMČENE DOBAVA TAKOJ MOŽNOST POSOJILA 7. do 15. ure, po 15. uri pa 36 472. M-13127 AVTODELE ZA: Mazdo 929, Jugo, Zastava, Golf, Zastavo 750, Renault 4 in 14, Volvo 340, Lado, Škodo in druge avtomobile prodam. Avtoodpad, Nedelišče, ® (042) 831 953. M-13121 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z vgrajenim ležiščem za dve osebi prodam. Partizanska 44, M. Sobota. M-2502 POHIŠTVO ZA SPALNICO, dnevno sobo, kavč, termoakumulacijsko peč, zamrzovalno omaro, posamezno, prodam. ® 62 233, po 19. uri. M-2509 KROMPIR, semenski in drobni, večje količine, prodam. ® 42 000, Gančani 149. M-2516 STEBRNI VRTALNI STROJ s pomično mizo MK 4 in stružnico Maksi-mat Standard prodam. Gančani 122 a. M-2525 POHIŠTVO ZA KUHINJO MARLES, komplet, mizo s stoli, sedežno garnituro Meblo, volneno preprogo 3 + 4 in 2,50 + 3,50, elemente za kopalnico, vse skoraj novo, ugodno prodam zaradi selitve. Cilka Novak, Lendavska 19 a, M. Sobota. M-2527 ŽAGANA DRVA (na 30 cm) prodam. ® 70 781. M-2539 PLINSKI ŠTEDILNIK prodam. Krog, Murska 13 ® 26 514. M-2547 TRISED, malo rabljen, ugodno prodam. ® 78 603, do 15. ure. M-2549 DIATONIČNO TRIREDNO HARMONIKO prodam ali zamenjam za ŠTIRIREDNO. ® 73 378. M-2556 ŠTIRI GUME 155-13 M + SSava eest prodam. Strukovci 51. M-257I PRIKOLICO ZA AVTO po ugodni ceni prodam. ® 42 092. M-2591 PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Berke, Gradišče 69 a. M-2592 PRIKOLICO Tehnostroj, dvoosno, prodam. Karel Krenos, G. Slaveči 124 Kuzma. M-2583 PEČ NA DRVA, skoraj novo, ugodno prodam. Gradišče 17. M-2513 ZIMSKE GUME s platišči za Zastavo 101 prodam. Srednja Bistrica 50 c, -S* 70 380. M-JG sobe ZAPOSLEN MOŠKI mirne narave išče kjerkoli v Murski Soboti sobo. V poštev pride tudi okolica Murske Sobote. Kličite po 12? 24 315, ob popoldnevih. M-2522 MANJŠE STANOVANJE ALI GAR-SONJERO v Murski Soboti nujno iščem. Naslov v upravi lista. M-2537 HIŠO v okolici Murske Sobote, lahko neopremljeno, vzame v najem za dobo 1 leta zakonski par iz tujine. Naslov v upravi lista.. M-GK zaposlitve TAKOJ ZAPOSLIM dve kvalificirani natakarici. Visok OD. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna 1. maj v Novi Gorici. ® (065) 21 403 ali (065) 26 934. M-MM-2 BISTRO 89 Ljutomer išče čistilko. ® 81 977. M-12208 HOTEL DIANA ORGANIZIRA ZAČETNI PLESNI TEČAJ za odrasle in mladino. Pričetek tečaja v sredo, 19. dec. 1990, ob 20.00 v kavarni hotela Diana. Informacije in vpis v recepciji hotela. Tečaj vodi SAŠA ŽUPANEK. 69240 Ljutomer Vrazova 8 Slovenija — YU EXPORT-IMPORT Na veliko in drobno prodajamo: — glasbene instrumente Yamaha, Roland. Korg, Ibanez, Celestion — tv, video, hi-fi — razne drobne galanterijske izdelke in otroške igrače Obiščite nas, ne bo vam žal kupim VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/I. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064, odgovorni urednik 25-019, glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-083, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317; telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 100,00 dinarjev, za delovne organizacije 200,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. KOSILNICE IN SNOPOVEZALKE, italijanske, kupujem. Dodoš, Trakoš-čanska 8, Varaždin, ®(042) 510 74. M-MM4 Razno STAREJŠO, preprosto upokojenko za pomoč v hiši iščem. Sem starejši upokojenec, samski in s svojo hišo. Naslov v upravi lista. M-2493 HIDROIZOLACIJO VLAŽNIH ZIDOV z vrtanjem in injiciranjem ali s strojnim rezanjem, izolacijo prostorov, ki jih zaliva voda, izolacijo ravnih streh in drenaže izvaja: Janez Hak, Dobrovnik 244, ® 79 166. lmlhu ihm—mm—ibimihim 1i—aai—■ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage omame Katarine Kolar se iskreno zahvaljujemo za izrečeno ustno ali pisno sožalje ter podarjeno cvetje. Posebna zahvala g. župniku za poslovilne besede. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. 14. novembra nas je nepričakovano zapustil naš dragi atek, dedek, pradedek in brat Franček Skuhala iz Bunčan Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vsem tistim, ki so darovali cvetje in za sv. maše ter v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Najlepša hvala zdravnici dr. Gašparčevi, osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Kološevi. Hvala g. župniku za obred, govornikoma Francu Štebihu in Janezu Ferencu, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerke Cvetka, Mira in Dragica z družinami, vnuki in pravnuki ter sestra Barika Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Na svoj 52. rojstni dan nas je zapustila naša ljuba in draga žena, mama, stara mama in hčerka Olga Berke roj. Kumin iz Gradišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu 29. novembra pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. seniorju Novaku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala tudi družini Oražem iz Ljubljane, kolektivom Mure, Platane, Avtoradgone in HKS Panonke. Žalujoči: mož Bela, sin Darko z družino, hčerka Vlasta z družino in mama Marija m O, vsi, ki srečal sem vas kdaj na cesti življenja, rad poslal bi vam pozdrav. Še vedno ste sopotniki mi zvesti. Rad vsaj za hip bi z vami spet postal, vam segel v roko, rekel vam besedo in z vaših ust odmev pričakoval. (R. Bordon, Srečanja) V SPOMIN 5. decembra sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, atek in dedek Franc Vaupotič rojen v Policah doma iz Sp. Porčiča Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavljate ob njegovem preranem grobu. Žalujoča: žena Lizika in vsi, ki so ga imeli radi Stran 18 VESTNIK, 6. DECEMBER Roža na grobu tvojem cveti, grenka jo solza rosi. V SPOMIN 11. decembra minevata dve leti bridke žalosti, odkar je prenehalo biti srce dragega moža, očeta, starega očeta Jožeta Jerebica iz Renkovec Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in prižgano svečko. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN 2. d cembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica Emilija Madjar iz Večeslavec Spomin nate je lep, a čas brez tebe žalosten. Hvala vsem, ki se je spominjate in se ustavite ob njenem grobu. Žalujoči otroci z družinami Oh, kako to boli, ko te. ljuba žena in mama, več med nami ni. Ostali so le sledovi tvojih rok, katere cenil bo pozni rod. Ponosna, trdna, skrbna vso ljubezen si nam iz sebe dala, za vse, prav vse, ti prisrčna hvala. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 4. december, ko mineva leto bridke žalosti, odkar nas je za vedno zapustila ljuba žena, draga mama in babica Bariča Korošec iz Hrastje-Mote Ne mine dan ne noč, da ne bi bila navzoča. Ljubezen in dobroto ti vračamo s cvetjem in plameni svečk. Neutolažljivi mož, sin in hčerka Kako pozabiti to gomilo, kjer srce tvoje spi, ki nam je vdano bilo, ki je hrepenelo in nas ljubilo do zadnjega dne. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Ficko iz Radovec 16 gostilničar v pokoju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo, nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom Jožetu, GD Radovci, LD Radovci in ZB za ganljive besede slovesa. Hvala rogistom in godbi na pihala. Posebna iskrena hvala dobrim sosedom za pomoč. Radovci, 10. 11- >990 Žalujoči: žena Irena, Hčerka Slavica z možem Francem, vnuka Karina in Kristjan, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Šli bomo na vajin grob, da bi slišali vajin mehki glas, da bi nam pripovedovala lepe zgodbe, , polne upanja, kot nekoč v srečnih dneh. Pokličita nas. zašepetajta pod gomilo, pa vaju bomo slišali. V SPOMIN 8. junija je minilo 8 let, odkar ni več med nami Franja Makovca 4. decembra bo minilo žalostno leto, odkar ni več med nami dragega očeta Stanka Makovca iz Lukavec Nikoli ne bosta izvedela, kako pusto in težko je brez vaju. Prihajamo in postojimo pred vajinim grobom, žalostni, vendar polni lepih spominov na naša srečna skupna leta. Vsi, ki smo vaju imeli radi ZAHVALA V 79. letu je 16. novembra umrla naša mama in babica Terezija Kreslin roj. Baša iz Beltinec Skrb, delo in trpljenje, mama, tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 10. decembra bosta minili 2 leti, odkar ni med nami naše drage žene, mame, sestre, babice in prababice Rozalije Vuk Zahvala vsem, ki se še spomnite predrage nam mame in nas z mislijo popeljete v lepo preteklost. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga tega in botra Otilija Šinko iz Markišavec Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam izrekli sožalje ali kakor koli pomagali, in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. seniorju Novaku za prelepo slovo in . pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi vsem zdravnikom in zdravniškemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnice v Rakičanu. Markišavci, 9. I 1. 1990 Žalujoči: vsi njeni Rože na vajinem grobu cvetijo, naše grenke solze jih rosijo. V SPOMIN 5. oktobra je minilo 36 let, odkar nas je zapustil naš oče in dedek Štefan Škafar iz Rakičana 11. decembra pa mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša mama in stara mama Marija Škafar iz Rakičana Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob. Žalujoči: vsi, ki smo ju imeli radi Minilo žalostno je leto, zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. V SPOMIN 30. novembra mineva leto bridke žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in botra Ida Knap iz Dolnjih Slaveč Vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 5. december 1989, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Ema Marič iz Rogašovee 43 Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Hvala ti! S cvetjem in plamenčki sveč pa ti vračamo tvojo ljubezen in dobroto — neutolažljivi mož, otroci in vnuki. Hvala vsem tistim, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Tvoji najdražji V mojem srcu vedno še živiš, zato pot me vodi tja, kjer sred tišine spiš, tam zopet skupaj sva v nemi bolečini, a z nama so prelepi in bridki spomini. N SPOMIN Boleč je spomin na 9. december 1988, ko si mirno zaspala, moja nadvse ljubljena mama Marija Senčar 1935-1988 iz Žibercev 2 pri Apačah Žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar mi je dalo tvoje srce. Vso tvojo ljubezen in dobroto ti lahko vračam le še s cvetjem in plameni sveč ter z izpolnjevanjem tvojih želja. Za vsako misel in spomin nanjo, za vsak obisk pri njenem grobu tistim, ki ste jo imeli radi, moja prisrčna hvala. Za vedno boš ostala v mojem srcu, jaz pa vedno tvoj. Tvoj ljubi sin Miran Moj spev je izvenel, a nisem ga zapel, mladost je šla. a hlad starosti me še ni objel, prerezana je nit. nikoli stkana, živim, in že je moja pot končana. ZAHVALA V 41. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, oče, zet, sin in brat Stanko Horvat s Suhega Vrha Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-! kom, posebno botrini Kandal in Kučan iz Moravskih Toplic, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS g. Štefanu Kološi za besede slovesa. Hvala zidarskemu mojstru Jožetu Horvatu iz Filovec in dolgoletnim sodelavcem, kolektivu Moravskih toplic, učencem in učiteljem SŠGT Radenci, učencem 8. razreda in učiteljskemu kolektivu OŠ Fokovci, NK Tešanov-ci in NK 11 plavih. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: žena Irena, sinova Stanko in Bojan, mama, tast in sestra Vida z družino Stran 19 Ustnik, 6. december 1990 po pomurju od 24. 12. 90 MURSKA do 2.1.91 SOBOTA Beli bar Pomurskih mlekarn V začetku tedna so v Murski Soboti s priložnostno slovesnostjo odprli Beli bar, prvo lastno trgovino, ki so jo v osrčju mesta, v ulici Stefana Kovača, odprle Pomurske mlekarne. Pravzaprav so lokal, v katerem je že bila prodajalna mleka ter mlečnih in drugih izdelkov, le prenovili in sodobno opremili, v njej pa je kupcem na voljo celotna ponudba izdelkov Pomurskih mlekarn in drugih mlečnih izdelkov, ki se dobijo na tržišču. Kot je na slovesnosti povedal direktor Pomurskih mlekarn mag. Ivo Rotdajč, želijo s prenovljenim lokalom, ki so ga dali v najem zasebnemu trgovcu, popestriti trgovsko ponudbo v mestu, hkrati pa prispevati k lepšemu videzu središča mesta. Poleg prodajalne je namreč tudi degustacijski del, kjer bo mogoče poskusiti 17 izdelkov Pomurskih mlekarn ter več vrst napitkov in sladic. Pridnost pomurskih rejcev in strokovnost, ki je značilna za tovarno, sta porok za kakovost izdelkov, ki so si že utrdili sloves na tržišču. Izdelki soboške Tovarne mlečnega prahu so tesno povezani s Pomurko in Pomurjem, zato seje tovarna preimenovala v Pomurske mlekarne. Njihove izdelke bo poslej mogoče dobiti pod tem imenom, v Pomurskih mlekarnah pa so prepričani, da kupcev ne bodo razočarali. L. Kovač ŠE VEDNO V POMOČ Akcije zbiranja pomoči prizadetim v poplavah še trajajo, tudi v soboški občini. Po podatkih izpred nekaj dni, ki jih imajo na Rdečem križu v Murski Soboti, je bilo za poplavljence zbranih 110 tisoč dinarjev. Na prizadete kraje pa so odpeljali pohištvo, štedilnik, hladilnik, posteljnino in oblačila ter obutev in šolske potrebščine. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan pa je prispevalo devet ton jabolk. mh MURINA NOČ S ŠPORTNIKI POMURJA PO IZBORU VESTNIKA v soboto, 8. decembra 1990, ob 20.00 v hotelu Diana v Murski Soboti. Program: — razglasitev športnikov Pomurja za leto 1990 — gost večera Mladen Delič — zabava z Miroslavom Dolencem in ansamblom Stil — srečelov in razna presenečenja Rezervacije v recepciji hotela Diana! NK Mura in Vestnik vam pripravljata lep večer! Med prazniki je bilo nekaj manjših prometnih Je pa kar dvakrat zagorelo. nesreč zaradi spolzkih cest in neprevidnosti, le ena pa se je končala s hujšimi posledicami. Odrezalo mu je prst Delavci postaje milice v Ljutomeru so bili 27. novembra obveščeni, da se je tri dni prej ob 12.30 zgodila delovna nezgoda v podjetju Krka v Ljutomeru. Tega dne je 24-letni Zdenko Žibrek s Krapja 1, zaposlen pri zasebniku Jožetu Stolniku iz Ljutomera, skupaj s sodelavcem opravljal kleparska dela in sta nameščala objemko. Pri tem je Žibrek držal objemko, sodelavec Mirko Horvat iz Branoslavec 4 pa je vrtal ISKRA SERVIS SPOROČA! Cenjene stranke obveščamo, da smo v novih prostorih v Cankarjevi 14 v Murski Soboti poleg servisiranja: — televizijskih in radijskih sprejemnikov, — električnega ročnega orodja, — in gospodinjskih aparatov začeli servisirati tudi Iskrine telefonske aparate in začeli zamenjavati po sistemu STARO ZA NOVO telefonske aparate in električno ročno orodje. Vse informacije dobite po telefonu št. (069) 21 250 ali v naši sprejemnici, ki je odprta vsak dan od 6.30 do 14.30, ob ponedeljkih od 6.30 do 16.30. ZASADITE DREVO ZAUPANJA Zagotavljamo kakovostno servisno storitev! Neposredni prenos POLNOČNICE iz beltinske cerkve sv. LADISLAVA 24. december od 23.30 naprej... luknje z električnim svedrom, ta se mu je nenadoma izmaknil in odrezal prst Žibreku. Živino pravočasno rešili 30. novembra je zagorelo na gospodarskem poslopju Emila Klemenčiča iz Paričnjaka. Ta je kuril v kuhinji, ki je v sklopu gospodarskega poslopja in jo uporablja za žganjekuho. Pri tem se je vnela slama, zložena ob dimniku, zaradi njegove dotrajanosti pa se je požar razširil na qelotno gospodarsko poslopje, veliko 20 božični in silvesterske-novoletni nonstop na najboljši lokalni radijski postaji Slovenije UKV 87,6 MHz stereo 684 kHz Aprila sejem gradbeništva Minulj teden se je v prostorih sejma V Gornji Radgoni sešel častni odbor gradbenega sejma, ki bo v začetku aprila. To je bila prva seja tega odbora, ki ga vodi slovenski minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc. Zbrani so menili, da gradbeništvo ni nepomembno, gradbinci pa morajo biti deležni večje pozornosti in priznanja. Sejem gradbeništva je nedvomno velik prispevek k uveljavljanju tega področja, razstavljalci pa se bo-, do lahko zopet izkazali. Pozornost na sejmu bo namenjena tudi kongresni dejavnosti in strokovnjaki se bodo lahko proč od mestnega hrupa posvetili delu. Programski odbor je pripravil program tem, o katerih naj bi tekla beseda o sejemskih dneh: o trženju v gradbeništvu, o položaju gradbeništva in industrije gradbenega materiala v Sloveniji, o novi stanovanjski politiki, o radiesteziji v gradbeništvu, o novi gradbeni in prostorski zakonodaji, pripravili pa bodo tudi mednarodni posvet o ljudski arhitekturi v prostoru Alpe-Jadran. Do srede decembra bo programski odbor program še razpravljal o nekaterih pripombah s seje častnega odbora. Prihodnje leto naj bi Slovenija dobila tudi gradbeni center, v katerem bodo občani lahko dobili nekatere nasvete in informacije. Pomočnik hrvaškega ministra za gradbeništvo Mi-Ijenko Beler je slovenskim kolegom predlagal, da bi republiki skupaj pripravili nove predpise in zakone za gradbeništvo. V njem je še namreč ogromno birokratskega dela, zvezna zakonodaja pa je stara že več kot 20 let. Skupaj bi se tako laže približali razvitemu svetu tudi s predpisi, seveda pa ne gre pozabiti na kakovostno delo. Lidija Kosi krat 5 metrov, in nato na de' ostrešja stanovanjske hiše. Požar so pogasili gasilci iz okoliške vasi, zgorelo je ostrešje gospodarskega poslopja, nekaj slame in sena, živino pa so pravočasno rešili. Kljub temu je za sto tisoč dinarjev škode. Neprevidna kolesarka Zaradi izsiljevanja prednosti kolesarke Helene Kuzma iz Pu-ževec 5, se je 1. decembra zgodila prometna nsreča v Puževcih. Zapeljala je na prednostno cesto, po kateri se je iz smeri Lemerja proti Strukovcem z osebnim avtom peljal 48-letni Viktor Šiftar iz Strukovec 15. V trčenju se je kolesarka hudo telesno poškodovala in so jo odpeljali v soboško bolnišnico. Po trčenju je voznik avta zapeljal naprej in trčil v betonsko ograjo. Materialno škodo ocenjujejo na okrog 5 tisoč dinarjev. Z bencinom skušal zakuriti Zagorelo je tudi 2. decembra okrog 14. ure v Neradnovcih. Takrat je 68-letni Ernest Andrejek iz Neradnovec 63 skušal zakuriti v štedilniku. Ker se mu to ni posrečilo, je prinesel posodo z bencinom, ga nalil v štedilnik in prižgal vžigalico. Ob nenadnem izbruhu ognja so zagorela bližnja drva in kuhinjski elementi. S pomočjo sosedov in gasilcev so požar uspeli pogasiti, škode pa je za 3 tisoč,4igarjgv. , . , . , JX4J DO PLEBISCITA ČIMPREJ Delegati družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota podpirajo stališče republiške skupščine o čimprejšnji izvedbi plebiscita kot oblike vseljudskega glasovanja. To naj bi bilo še letos. Gre za naš obstoj, za kar se tudi ta del Slovenije čuti soodgovornega. Zato si bo sleherni delegat prizadeval, da bi bil izid glasovanja pozitiven. Tak sklep, ki so ga poslali vsem trem zborom skupščine Republike Slovenije, so sprejeli na zasedanju DPZ občinske skupščine v Murski Soboti. Spričo aktualnosti političnega trenutka so razpravo o razpisu plebiscita dodatno uvrstili na dnevni red. Vsi po vrsti so podprli zamisel o plebiscjiu, ki naj čimprej zagotovi samostojnost in suverenost države Slovenije. Kljub temu, da nihče od razpra-vljalcev ni dvomil o uspehu plebiscita, pa je prevladalo mnenje, da je treba ljudem pravočasno prikazati podatke o vseh pozitivnih in negativnih posledicah te zgodovinske odločitve. Sicer pa so delegati soboškega DPZ uvodoma govorili o osnutku nove slovenske ustave, s čimer se v bistvu vključujejo v široko javno razpravo, ki poteka v vsej občini. Kot je povedala sekretarka skupščine občine Marija Matjašec, bodo do začetka decembra opravili takšne razprave v približno polovici od 42 krajevnih skupnosti v soboški občini. Vzrok za skromnejši odziv vidijo v tem, da seje pozornost javnosti zadnje čase usmerila v plebiscit. Občina bo pomagala podjetjem V 11 družbenih in 9 zasebnih podjetjih lendavske občine so 9-mesečno poslovanje sklenili z izgubo. Največ, in sicer 76 odstotkov, je negativnega rezultata v Nafti, Tovarni logistične opreme in Gradbeniku. Skupna izguba znaša 47 931 000 dinarjev. Nastala je v podjetjih, kjer je skupaj zaposlenih 2 768 delavcev. Na torkovi seji izvršnega sveta so dejali, da so težave v gospodarstvu celo hujše, kot pa so prikazane v pisnem poročilu občinskega sekretariata za gospodarstvo. Rešitev vidijo v spremembah, za katere se zavzema slovenska vlada. K ureditvi naj bi prispevali tudi sanacijski programi, ki pa so jih menda za zdaj izdelali le v Gradbeniku in Elektromaterialu. V sekretariatu za gospodarstvo bodo do 15. decembra proučuli, kakšne so dejanske možnosti, da bi določenim podjetjem odpisali davke in prispevke. Ker pa je Čedalje hujša nezaposlenost, bodo v občini poskrbeli za ustrezne spodbude za zaposlovanje v zasebnem sektorju oziroma obrti. Naredili bodo tudi razvojne programe za določena območja, da bi na ta način investitorji lažje in pod ugodnejšimi pogoji pridobili posojila. Kaže, da se bo »pipa« odprla tudi za dotok denarja za gradnjo prizidka k hotelu Li- Odkup s premijo Iz SKZ Murska Sobota so na-m sporočili, da jim je kmetijski minister dr. Jože Osterc potrdil informacijo, dano na upravnem odboru SKZ, da so do konca leta zagotovljena sredstva za premiiranje odkupa govedi — tri dinarje za kilogram žive teže. Poračun bo segel do 11. novembra. j Kdo je našel । ukradene I predmete? Po vlomu v stanovanjsko hišo I B v Murski Soboti meseca septem- ■ “ bra je storilec del predmetov ■ B skril ob reki Ledavi v bližini so- ■ ■ boškega kopališča. Preden so B (kriminalisti odkrili storilca, je B predmete (tri radiokasetofone, B _ fotoaparat z bliskavico, kristal- * I ne kozarce, okrasne pištole, B — oblačila itn.) nekdo na skritem _ | mestu našel. Najditelja prosijo, B Ida se čimprej oglasi na UNZ v — Murski Soboti. I Obenem kriminalisti obvešča- — jo, da so storilcu zasegli dve raz- J Itegljivi kovinski škatli, napolnje- — ni z različnim orodjem. Oškodo- | Ivanec, ki to orodje pogreša, naj _ se oglasi na UNZ Murska Sobo- | Iz dokaj obširne razprave na seji DPZ pa je možno reči, da se je kot rdeča nit vleklo vprašanje o centralizmu in mnogosrediščnem razvoju v Sloveniji. Ob tem so pripomnili, da bi morala biti lokalna samouprava dodelana tudi v ustavi. V tem smislu so se bolj ogrevali za dvodomni državni zbor, kjer bi en zbor zastopal interese regij, s čimer bi zagotovili enakomernejši razvoj Slovenije. Hkrati so menili, da je varstvo človekovih pravic in svoboščin poglavitno merilo prejemljivosti ustavnih in zakonskih predpisov. Milan Jerše Dobrodelna kulturna prireditev Krščanski demokrati Pomurja organizirajo v soboto, 8. decembra, ob 14. uri v kinodvorani Park v Murski Soboti dobrodelno prireditev, ki bo hkrati tudi svojevrsten kulturni dogodek. Nastopile bodo raznovrstne pevske, folklorne in glasbene skupine iz vseh pomurskih občin. Predsednik organizacijskega odbora in pobudnik Franc Moge je dejal, da so se o tovrstni prireditvi pogovarjali že v začetku oktobra, le da so nameravali takrat zbrana sredstva nameniti Domu oskrbovancev v Rakičanu. Ker pa so 1. novembra naredile ogromno škode poplave, bodo denar namenili najbolj prizadetim. Obljubo, ki so jo dali upokojencem, bodo kljub vsemu izpolnili, le da bodo denar prispevali iz strankarske blagajne. Kulturna prireditev, ki se obeta v soboto v soboški kinodvorani, bo po programu in sodelujočih sodeč vsekakor kakovostna. V več kot dveurnem programu bodo nastopili mladinski pevski zbor, folklorna skupna banda Kociper-Baranja iz Beltinec in mladi pesnik Emil Mlinarič iz Beltinec, iz lendavske občine bodo nastopili dramski igralec Rajko Stupar, Jože Varga in ansambel Metulj; iz Ljutomera bodo prišli dekliški sekstet, pevka Damjana Karba violinist ter pianist, iz občine Gornja Radgona pa bodo nastopili pevci iz Apač, tamburaši iz Črešnjevec, Mirjam Sepeši z recitacijami ter pevki Renata Vereš in Marjana Zelko. Ob koncu bo zaigral še ansambel Stil. Gostje dobrodelne kulturne prireditve bodo tudi dr. Andrej Capuder (minister za kulturo se bo že dopoldne srečal s pomurskimi kulturniki), pesnik in dramski igralec Tone Kuntner, ki bo govoril o doživetjih v Argentini, ter predsednik krščanskih demokratov Pomurja dr. Jože Magdič. bbp Pomoč poplavljenim območjem Po primerni propagandi med občani in po organiziranju delavcev Izvršnega sveta, Rdečega križa, štaba za CZ in drugih so se v radgonski občini nalog6 lotili vsi tisti, ki so v srcih čutili potrebo, da priskočijo na pomoč. V dneh od 21. do 23. novembra 1990 je bila »na nogah« praktično vsa ob' čina. Osnovne šole in Gostinska šola v Radencih so doslej zbrale okrog 90 tiso dinarjev pomoči in denar nakazale neposredno posameznim šolam na prizadetem območju. V akciji so uspešno sodelovali tudi duhovniki posameznih žup' nišč in verniki, ki so na račun Karitasa nakazali skupno prek 120 tisoč dinarje^-Delavci vzgojno-varstvenih organizacij so prispevali 7.600 dinarjev, predstavn1' ki liberalne demokratske stranke 2 tisoč in tako dalje. Tudi v podjetjih so P0^ zali veliko pripravljenost za pomoč. Kjer so^e^hko, so nakazali denar, kjer ni bilo možno, so pomagali v obliki materiala,mrane ali pohištva. Obrtno združenje je nakazalo 19 tisočakov, zveza kulturnih organizacij 12 tisoč, VG Kapela in KZ Gornja Radgona po 10 tisoč itd. Poleg tega pa se je na računu Občinske organizacije Rdečega križa v Gor ’nji Radgoni nabralo še dodatnih 281.392,00 dinarjev prispevkov. Merkator Sloga je prispeval hrano v vrednosti 33.200 dinarjev, med akc.9 pa so v krajevnih centrih zbrali še precej gospodinjskih aparatov in bele tehnik v vrednosti 23.250 dinarjev in pohištva za 14.800 dinarjev. Kmetje in drugi občani so prispevali še pšenico, koruzo in krompir ter J bolka. Moke seje nabralo 17 vreč, ob tem pa še nemalo zelja, čebule, česna ■ Zahvaliti se kaže vsem, še zlasti pa prizadevnim članom gasilskih društev’ krajevnim organizacijam Rdečega križa, krajevnim skupnostim, izvršnemu sve tu, župniščem... . . . u' a- Akcija pa s tem še ni končana, saj v številnih podjetjih nadaljujejo z zbir njem pomoči poplavljenim. Andrej Fišinger družina J® čU° še ris«. Vestnik naročite na naslov: Uprava Vestnika, Titova 29, Murska Sobota, ali nas pokličite po telefonu št. 21 064 ali 21 383 NAROČILNICA PODPISANI KRAJ IN ULICA POŠTA NAROČAM VESTNIK. POŠILJATI MI GA ZAČNITE OD. NAROČNINO BOM PORAVNAL PO PREJEMU POLOŽNICE. IZPOLNITE NAROČILNICO IN JO POŠLJITE NA NASLOV: VESTNIK, Titova 29, 69000 MURSKA SOBOTA PODPIS