Act »f Oc». 9, ItlT. «iitUvM m Ju«. 14. Itlt. I Md HoWâffc [■q—YEAR XVII. O^SILO SVETA NARODNE PODPORNE JEDNOTE »OVeUir.VJ^TS» Chicago. 111., »obota, 16. februarja (Feb. 1S>. 1924. STEV.-NUMBER 40. ■ ------------ •_ * '_____ • Sinclair nazal z denar-■ jem tudi časopisje. Ca»nikar Shaffer J« priznal, da mu je dal Sinclair $92,500. Urednik liata "Waahington Post" je posvan pred preiskovalni odsek ▼ zadevi miljondolarskega mazila. Newyorški bankir Kakn utegne biti tudi pozran pred odsek. Predsednik Coolidge umaknil ime odvetnika Strawna. Pomerenovo ime bo more biti umaknjene. Washington, D. 0. — Izdajatelj Ičikaikegu list« "Evening Post" lis drugih noviu John C. Shaffer L bii v četrtek nejvsšnejša priče I pred senatnim odsekom, ki preiskuje mornarični oljni ikandal. Na zaslišanju časnikarja Shaf-I ferjs je prišlo veliko in važno razkritje na dsn. Senator Walsh, ki' I igra eno najvažnejših vlog v pre-iska vanju oljnega ikandala, je iz-Ipraieval novinarja zelo podrobno L njegovih zspletljajih z raznimi [oljnimi interesi. Bil jc posebno I natančen v navzkrižnem izprak-I vanju. (Senator Walsh ae js natančno [pečal z obiskom dveh uradnikov loljne družbe Standard pri Shaf-ferju, ki jc aprejel njun ponudek [m en dolar in druge "usluge." Uradnika sta mu ponudil« osmino [pravic oljne tvrdke Pioneer Oil Company v Teapot (tomu. Te pra-I vice ko bile pozneje prodane Sinc-lairju za $1,000,000, kakor je bi-llo povedano v izpovedbi pred pre-liakovalnim odsekom. Senator Walsh je izkulal ugotoviti obdolžite v, da sta bila Stan-Idardova uradnika tako darežljiva do Shafferja, ker «ta hotela s tistim denarjem pridobiti Shaf-[fcrjeve liste za podpiranje %y. panji, ki je«a z«*gpflijl*jJ| jneralne najemninske predlog. "In ali ni bfl razlog za tisti po-[audek to, da bi vi podpirali tkt j I predlogo v svojih časopisih T" je I Hotel izvedeti senator. "Nikakor ne,"'se je glasil | Shafferjev odgovor. "Ali so vaši listi nasprotovali [tisti predlogi?" je nadalje vpre- | sal senator W«lah. "Mojih listov ni proaila alti Binclairjcva kompanija, niti srednje «spadna kompanij« (Standardov« podružnica), niti kaka dru-ga oljna družba, da bi naj pora- bili "v°j vpliv tej ali oni oljni kompaniji vprid." "Kakšno stališče so zavzeli va- ši listi napram temu vprašanju!" je zopet vprašal senator. "Ne vem," je odgovoril novi nar. , Preiskovalni senatni odsek je na podlagi dognanj in razkritij v četrtek sklenil priti do dna v zadevi milijpndolarskega mazil nega sklada, ki je'bil naložen na neko washingtonsko banko / t rszdelitev med može na vjsokih službenih mestih. Izdajatelj lista "Washington Post" je bil pozvan pred odsek, da pove, kar ve o mazilnem skladu, in člani preiskovalnega odse ka so ^ekli, da bosta bankir O-ton H. Kahn in biVii železniški predsednik Benjamin £. Yoakum kasneje pozvana predenj. Oljni odsek je bil obveičen, da so se newyoriki finančniki rasgo varjali o omenjenem Sinelairjc vem mazilu v obliki $1,000,000, in da je nek«j podrobnosti o tej re či prinesel s sabo-v Washington Yoakum potem, ko je govoril < tej zadevi s newyorikim bankir jem Kalinom. Oljni odsek je bil Se redno na italiién, da ne smeta biti postav ljena čikafiki advokat Šibe II Strawn in Atlee Pomoreae za vladna Coolidge izvedel o ¿mrje^mak-nil ime odvetnika Strawna. Coolidge je to storil, ker .meni, da bi Strawnovo ravnateljstvo čikaških bankah, ki so v «vezi oljnimi interesi, delalo hšpotjo njegovemu imenovanju; Ko je Coolidge konferiral.s načelnikom Lenrootom, je savlad*-lo mnenje, d,a bo predsednik u maknil tudi ime bivšega senator ja Pomerena.. Skoro eel datf je newyoriki bankir Prank A. VanderHp zaman čakal na to, da bi bil pokli cen pred odsek na zaslišanje glede tega, kar je povedal ▼ svojem govoru o prodaji Hardingovoga lista "Marion Star", I Lisa te Je uklonile | Rusiji. Mornaričn* konferenca Lige na-■ ^o* •• Je na zahtevo sovjet-akega delegata preselila, a ■vice v Rim. R'»n, 15. febr. — Tu je bila vče-"J otvorjens mornarlčna konte-r"n'« 1'ige narodov. Zastopanih £ 1« držav in med temi tudi « n«J« sovjetskih republik. Prvič delegat aovjetov na konfe-"nci Lige narodov. Konferenc« bi * '"»ela vršiti v Ženevi, tod« sov-, vU va*i Nemčiji Opravljeno 1. JM»naka odkrila "hM, ' m#d profesorji. poroda d« > vUd« cniknla T* * '«miniat,** 'zarotoTini- i 1 Profpv>r^ * organiairai« društvo in razAirUa * po vri dešeU. Viteški vodje pobegnili. Istrad« j« temeljito poralen; flanohas j« pobegnil. Revolt« je •tal« mehiško vlado 2000 mož • ta oftfa miljonov dolarjev. Mexico City, 15. febr. — Zadnje dejanje mehiške vstaje je bilo odigrano včeraj in zastor je padel. Glavna voditelja re volte, gene rala Estrada in Sanchez sta pobegnila v gore. Estrada je bil po-rsŽen v zadnji odolčilni bitki pri La Piedadu, Sanchez pa v vera-kraških hribih bUsu Santa Lu krecije. Vstašks ^ie so se večinoma podale in veak organiziran odpor je izginil i Vojni urad poroča, da škoda, katero je povsro&l Adolfo de la Huerta s avojo vatajo Mehiki, le ni nsUnčno mana, lahko ae p« ceei v okroglih Številkah na 2500 ubitih moš zvezne armade in osem miljonov dolarjev. Koliko mrtvih imajo vstaši, ee še ne da doto čHi. Pregled dnevnik . godkov. Amerika. Oljni škandal: lastniki časopisov so zajemali iz miljondolarskega sklada sa mszanje. Coolid ge mora imenovati drugega od vetnika. Mellonova davčna revizija paod pogojem, da so kouča v pon-deljek ob štirih popoldne. Potem pa pridejo pristavki in popravki na vrato. In kakor pričakujejo, se lote poslanci najprej odstavka, ki se peča z dohodninskim davkom. • Ko je» načelnik finančnega od* Ureen obrasložil in pojaanil splošno določbe davčno predloge, «ta se priglasila k beaedi republikanec Mills in demokrat (farner ter odprla debato. Garner jo o-znoČil Millaa sa admihistracijske-ga glssnika. Mills je dejal, da bo po njego. vem mnenju dvajset ali trideset moš, izvoljenih na republikanski volilni listi, glasovalo s demokrati, ko pridejo kritične določbo MacDONALD JE UGNAL NASPROTNIKE. davčne predloge na vrsto. Pri- - .__J i ^ • bnal je, da be potem manjšina ve- Jacksonville, fja. ~ Na seji iiot tabornici' • lestvičnih pododsekov v četrtek ■ Poejanec se je pritolil, čel, da je prišlo do zastanka med opera- ki biU dana ljudskemu mnenju torji in rudarji glede časa mezdno ¡prilika preučiti demokratskega gstt s^srs b^ffl: pogodba velja Miri leta. Redarji Uečji dodatni dohodnina«, davert, p« tudi še niao odnehali. Pogaja- kakor ju priporoča Mellonova nja so torej sastala. Ako ne bo za- dšvčna revltija. Ljudje so dela- stanka kmalu konec, pride najbrž zadeva pred vao delegaoljp. Operatorji pravijo, da pogodb« ne ame traj«ti dalj ko eno leto. Splošno mnenje pa je, da se bodo dali pobotati. Obe stranki boMu nekoliko odnehali in sklene se kompromis za dve leti. Operator ji, ki obratujejo površinake jame s parnimi lopatimi, so pripravljeni sprejeti triletno pogodbo. Ko bo rešeno to vprsšanje, bo glavna stvar končana. Na dnev-nem redu so še mnoge druge toč ke, toda vprašanje mesde in česa pogodbe je bilo glavno <00,000 PODPISOV SA BOLJ tO PLAČO. Chicago, m. — Peticijo sa ve¿-jo plačo ognje gasee v, poliesjev, klerkov, stenografk in steoogra. tor p« drugih eUbo plačanih u-slašbeacer v meat ni upravi je podpieelo 400^00 oeeb. Peticija pravi, d« M naj dobivali oraje-leal la drugi mastni msnjši u slulbenei najmanj po $¿00 poviš ka aa leto. aH prijatelj« w stari Tiitenkenen zeetrežea z vojaki. Seaske so tudi kriva spora med Carterjem In egiptovsko vlado. « ' # _ Luxor, Egipt, 15. febr. — Eglp-tovska vlada je poetavila močno vojaško stražo pred vhod v Tu tankamenov grob. Straža ostane, dokler se ne reši spor med Carter jem in njegovimi kolaboratorji ter vledo. Zastopniki vlade pravi-jo, da Carter izgubi pravico do polovice starin, najdenih v grobnici, ki mu gre po pogodbi, Če ne pride Ao sprave. Vlada bo veda vae najdbe in jih postavila v muzej v Kairu. Kakor ae poroče, je Carter zahteval, d« smejo tudi šene diplomatov in egiptologov biti ns-vroče pri otvoritvi TuUnksmeno ve rekve. VUd« je pe to zshtcvo odbila e pridržkom, d« šene lahke obiščejo grob pozneje, ko bo ra-kev na ogled splošnemu občin stvu. Carter ee je nato resjesll in zaprl grobnico. li propagando za Mellonovo revi sijo ter s tem obrnili ljudsko po-zornost od demokratskih davčnih nasvetov. Pobijal je tudi newyorški #>-vor predsednika Coolidge ter de-jal, da je bil hudo poniževalen sa člane sveznega kongresa, ko je posval predsednik javnost, naj oove kongresu, kskšno davčno znižanje ei želi emerlško ljudstvo. Miljon dolerjev profite kruhu. Dobata v abornioi je Mla saklju čena bras večjega konflikta. MacDonald sagovarja sdrav-stveneg« ministra, s katerim niso liberaloi sadovoljni. London, II. febr. —- Debata o programu deUvske vlade je bila sinoči laključena v nižji abornioi broa kakega glaaovanja. To zuači, da lil»eraioi v glavnem odobrava jo program, a konservativna opo zicija. J preslaba, da bi ga mogla ovreči. Konservativoj so* do saključka debate nadaljevali napadu na delavske vlado. Glavno beafdo je imd Austen Chamberlein, ki je kriti^lr|l program glede veeh točk, posebtu» pa radi prisnanja sovjetske vlade. MseDonsld mu jo odgovoril« da delavska vlada ima zaupanje v rusko vlado In se nadeja, da bo _ . ■ ■ ■ > ......... ■ H» i AU se RES DOLOČAJO CENE PRODUKTOV PO- TRUSTJANJENE INDUSTRIJE NA TRGU? i ' - 7 < - Ako godrnjanj« Mradi od«ruikih cen portai* tako gtano in iploftno, da ga alliijo tudi privatni btzniftfd in-tarifi, tadaj ti intartd najamejo profesorje narodne ekonomije, ki dokazujejo ▼ velikih dnevnikih, da je le izredno veliko povpraševanje po blagu na trgu odgovorno, da ao cene poskočile. V dokaz prav radi navedejo Statistiko dvomljive dokazovalne vrednosti in pri tem dokazovanju navadno ostane, ker privatni bizniiki interesi sodijo, da ao storili svojo dolžnost» ako so najeli enega ali več profesorjev narodne ekonomije, da v njih interesu "doka-iejo", da so visoke cene jiprpvičene. »si ogledamo pfStfustjanjeno industrijo, se pre->, da ni tako, kot trdijo zagovorniki privatnih biz-interesov. Oljna industrija je danes v rokah trustov. Potrustila se je siftnjih dvajset let te če danes kdo govori ali piie o neodvisnih oljnih produceatih, je ravno tako, kakor fie bi kdo pisal ali govoril o neodvisnih mesarjih, ki delajo kon-o mesarskemu trustu. r*jset let nazaj je v Ameriki ie nekaj IU1 iskalec ako je naletel na bogato oljno polje, ker ni bila >vska kontrola nad oljem tako dovršena, kot je tes. Danes mor* iskalec olja. prodati svoje polje bogati kompaniji, ki je «stvarila monopol za transportacijo olja s položen jem ol jo voda od oljnega polja do svojih oljnih nabiralnikov. OlJ^a družba diktira oljnemu iskalcu ceno, po kateri mora prodati družbi sirovo olje. Ako mora iskalec olja prodati sirovo olje po napovedani ceni od družba, tedaj je iskaleo olja odvisen od družbe fa ne druiba od njega. V ravno takem razmerju z oljno družbo so prodajalci olj*. Druiba zopet določi prodajalcem olja eeno, po kateri ji morajo plačevati olje. Prodajni« olja j# zopet odvisen od oljne družbe in ne družba od prodajalca olja. Seveda imamo tri aH štiri velike oljne družbe. Te flrufbe se včasi milo polasajo med sabo, ali tako laeanje ni ie nikdar prineslo trajne koristi konzmnentom. Mogoče > cena olja padla za nekaj časa za par centov, kamje je pa zopet tako poskočila, da prejšnje plftanje cene ne prineee olajšave konzumentom, ampak je stvar taka, da konzumenti plačujejo vedno eno ceno, aVo se ^ preračuni srednja cena. Ako so na pr. konzumenti plačevali galono gazolina skozi tri mesece po 16 centov, tri . mesece pa po 20 centov, tedaj je srednja cena za šest mesecev zneee po osemnajst centov. To pomeni, ako bi oljni trust ostal skozi šest mesecev pri ceni osemnajst centov, bi konzumenti pri enakem konzumu ne plačali nič več za gazolln, kakor če so olje plačevali tri mesece po 16 centov in tri meeec? pa 20 centov. V resnici pa ni tako! Kadar pade cena olja na 16 centov, tedaj se ljudje veliko več vozijo, kakor če je olje po oeemnajst centov. Z drugimi besedami to pomeni, da se konzum poveča, ker nizka «ena zapelje ljudi, da se več vozijo z avtomobili, kakor če W bila cena po osemnajst centov. Oljni trust napravi t^rej navadno bizniško potezo, kadar zniža ceno olju, ker cena nikdar ne pade tako nizko, da bi trust prodajal gaaolin brez velikega profita. * £ Da je tako, p6Hazuje majhna veet, ki je bila priob-¿ena v velikih dnevnikih in ki pripoveduje, da je Standard Oil družba proglasila 62 in pol centa dividende v gotovini na vsako delnico vloženega kapitala, obenem je pa podražila gaaolin za dva centa pri galoni. Kompanija pa ni v zadregi zaradi izgovora in pravi, da so vremenske razmere in povišana cena sirovega olja povzročile, da se podraii gazolin. Kdo je pa podražil ceno sirovemu olju? Mogoče Usti siromaki,, ki se pehajo po nedorovitnih pokrajinah in flčejo olje, ali kompanija, ki nazftanl tem revežem, po kateri ceni naj prodajajo sirovo olje? Kompanija se ni mogla v zadetku februarja izgovarjati, da se je pomnoži! konzum gazolina, ker vsak človek z normalnimi možgani razume, da se pozimi ne povišuje konzum gazolina. In .tako se je kompanija izgovorila na producente, da so podražili sirovo olje, dasi-ravno kompanija sama producira največ olja na raznih tljnih poljih in poleg nje pest ljudij, katerim milostno iovoljuje, da se nasivljejo neodvisne oljne prodtftente, ki iregetirajo v tej domišljiji, dokler se kompsniji zdi, da so sanjo korirtni in potrebni. Tista pest neodvisnih oljnih prodacentov šteje v resnici toliko jni določanju cene si-rovtmu olju, kot kaplja vode v morju, kadar se govori o množini vode v njem. ¿LIIE IZ Is UpAm Vlrginlje. —■» Večkrat «o me Hloveoci vprašali, če •em le bil kdaj v teh predragih krajih, kamor Mm ae napotil sedaj, v te kijbovite puMe, kjer liri tudi veí naših ljudi. Prej sem vedno mislil, ko ie obrnem na pó tovanje v to stran, da pridem na konec sveta, kjer ne bom vsč mo Sel dalje, pa sem sa motil. Pa se vendar zosjdem nekje t prijazni naselbini, ki jo pa ne bom opiao-val, kar notri ni ttoveneer, kakor so mi povedali, da ao bili pred stavko. Ko ao Ufubili unijo, ao se nekam rastepli. Ne atnem pa pozabiti pečlarjev i* Widena, kajti prt njik sepi se počutil kakor pri grofih. Oni so vneti sa 8. N. F. J. in sš Proeveto, ssto so ve) pri jed noti, kakor tudi ni skoro nobenega, da bi ne bil naročen na Pro svete. Tudi par drulin j« notri Pripomniti pa moram, da so v tako neprijetnem kraju, da če bi ne biU naročeni na liate in drufo, bi Slovak od lalosti moral od tam pobegniti. So pa preeej napredni, Edino, kar ni poaebno pohvalno, je, ker pečlarjt nijnejo boljših polovic in sa njimi tako hudo falu-jejo. Saj jih je no tej delali precejšnjo i te vilo. Rea mora vaakdo priznati, da je čakanje neprijetno, ampak enkrat ga bo ie konee. Dosegli bost« zmago kakor nad naail-uimi mogotci, ki vas tako grdo tlafijo. To alednje al pa viak šeli. Videl sem to na potovanju. 8 komurkoli ójovek govori, vssk mu omsnl o sadnji bitki, kako so se WlU is preUvali kri, pa nič dosegli. Povečini vaak toil čez organizacijo kakor vaak ve vsroke neuapehov. kdorkoli prebira nanr#*no časo-pisje. Ampak 1« tako se drli te naprej, enkrat ae boste reiili vseh jarmov. Tudi pečlsrski bo leí r rsmen, če boste ostali previdni. Goisti svit Zapadnt Virglnije, hribi Is doline, kamorkoli s« človek oare, vse je v lasti mogoteé* na Wall Streetu, Absolutni gospodarji so 6ss ta pokrajine, delava! pa ao bili zapeljani sem v ssšnost od rtznih agentov. Železnice pose dujejo tu okoU jako veliko sem ljs in premogovnikov, zlasti Che* aapeak in Ohip. Ta železnica, ki vodi proti Kentucky ju ima mordM največ predorov, imenuje ae Mor-folk in^Vestern. K« sem sepreg* ljal kakih «pO milj. sem naštel kakih enajst predorov, da sem Se ji* naveličal šteti. Vlak je elednjič privolil na kraj, kjer aem ae pri eel ogledovati okoli aebe. Sami za-n*rci so bili vss naokoli. Dobili ao me v nek bus, pa hajdi s mano le pozno v noč. Človeka kar obide nekak strah, ko se vosi s tsko nepoznanimi ljudmi. Slednjič amo ae pripeljali do konca, kamor sem Želel, a drugo jutro emo spet na-dsljevsli pot, da sem ae alednjlč znašel v naselbini Elbert in Filbert, W. Va, Videl aem kraje in mesta, veli-ka in mala, a takega še ne. Hiše stojijo ob grabnih po vaaki strani oeste, ob cesti je pot iz cementé, da človeku ni treba stopiti v blsto. Slovencev tu ni veliko, odksr je ustanovljeno društvo 8. N. P. J., so se pričeli bolj gosto seliti. Naši član) so vmes In dosti naših bratov Hsvatov in Slovakov, da napredujejo s veliko hitrostjo. Priznanje je treba datf veem, poaebno pa tajniku, ki se tako zanima sa društvo, poleg tega pa še za razširja nje Prosvete. Kamorkoli pride Človek v slovensko hišo, vidi Pw>-svsto in tudi mnog* hrvatske družine so nanjo naročene. Z delom ae ne pohvalijo v tej naaelblni preveč, ker so s njim preobloieni. Premogovni voslčki so tsko veliki, da tehtajo kar po štiri tone, da ao naši revešf preobloženi • trpljenjem Ur zapeljivim aiatemom, ki ge gojijo brea ve ml «kapitalisti. Po teh krajih poaedu-jejo kapitaliati po več tisoč akrov zemlje ekupaj, da človeka lahko kar primejo, kjer hočejo, in ga brez usmiljenj» pošljejo is svojih krajev, kamor hočejo. Tu čakajo delavstvo še veliki problemi, ki pa so potrebni rešitve. Treba se je podati na delo m organizirati de-lavstvo vse odkraja, ne aamo Slo-vsnov. Kakor izgleda, so naši ljudje še med prvimi aa organiza-eijo, delavei drugih narodnoatl so daleč od zadaj. Ne zaalulijo aicer vsi naši ljudje enake besede, s priznanje jim je vendar treba da. ti, da so aa organizacijo. Kgois ma pa je vaekakor še mnogo, če P<*1 oš*j, r katerem livijo. Res je, da ae le fmjdcjo nekateri naši Slo vetei. ki bi redi opisali svoja Ilv- nje, ampak nekako v strahu ao, če bi ju" U smolo in bi njih poiz-kus marliral v koš. Zato bi jas priporočil vsakomur, naj opiše, kolikor more in ae upa, da je zmožen, pa bo koristil k boljšim razmeram med našim narodom in do boljšega prgsteljstva, katerega pomanj-kuje po mnogih krajih med našimi ljudmi, kolikor sem se prepričal. Vae to je med nami, ker vaak ni zmožen dopisovati. A jaz aem mnenja, da tudi prvi urednik ni bil zmožen, ampak je Šele začel in se izpopolnjeval, ko je nadaljeval a piaanjem. Prepričan sem, da bo naHm članom pomoglo piaanje v javnost bolj, kakor če bi se prepirali med eeboj. Zraven tega pa imajo še neko napako, namreč nekateri ao vmea; da le dišijo po stari Avstriji. Ni jih aioer mnogo, a še ao nekateri, ki bi človeka radi pahnili v neprijetnosti. Tako se vidi med nami t če je kdo kaj več zmožen, da ae zna na en ali drugi način kaj bolje obračati, Ima elcer več prijateljev, a ne zmanjka se tudi sovražnikov. Tsko marliramo naprej, s vsakim dnem dslje. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi opustili imenova-ue napake, ki so nsm škodljive. J Našemu patru Bkasimirju pa bi priporočil, da bi postavil te hribe svetega pomočnika in bi aem urav* nali procesijo vseh tistih, ki radi marširajo sa njim. Stavim, da bi ga zapustili prej kot bi prišli vrh teh hribov. Na ta način bi se izns-bili hinavcev in neprijetnih besed, ki jih nekateri izražajo po vzorcu, kot ao ga podedovali po Avstri ji. Konec bi bilo vsaj one mase, ki ni za nobeno napredno stvar in je njeno nagnenje le koristno kapita> listom. Kadar bo propal sedanji krivični nered, tudi Kaeimirji ne bodo več peli svojih melodij po svetu, ker bodo avetu čisto nepotrebni. želim veliko napredka S» N. P. J. in Prosvsti, da bi prihajala v vsako slovenske hišo. — Nekdo SOBOTA, 16. FEBRUARJA, 1921 Is okottoe Hnlayrilla, Pa.— Bolj telko ae pripravim k pisanju, a eden mora. Tri leta se le nahajam v tem malem Finleyvillu, pa le nisem videl dopisa od tu rasen mojega. In'ravno danes, ko sem doba v roke Prosveto št. 31, ps sem ssgledsl dopis od tu. Kdo more to biti, ssm si brl mislil, s ko sem bral dalje, aem videl, odkod Srihaja. Vsa čast gre dopisovalki elel bi, da bi se le večkrat oglaail kdo od tam doli, da ae bomo spoznali, kolikor naa je v tej okolici. Z delom ae ne morem hvaliti, ker ae je zopet obrnilo na alabše. Mislim, da nas bodo zopet pocukali spomlsdi. V starem kraju so fantje včasih zapeli j "Kar čez teden zaslužiaso, vse v nedeljo sa-lumpamo." V naši novi domovini je pa malo drugače. Kar pozimi zaslužimo, čes leto ss jemo, pa nam ni trska peti, kot ao peli fantje v starem kraju. Dandanes človek le ne more biti vesel drugače, kakor če bi bil pijan. A ker imamo pro ¿ibieijo, je tudi to tefomo. [ Mr. Harding je rekel, da ima delavec dovolj dolar na dan za svoje delo. Njegov predlog ne bo ve Ijaven. Umrl je. Mr. Wilson nam je skovsl mir, v Evropi v Ameri ki pa prohibieijft. Miru ni, Wil sons ne, a prohibioija, ta je pa le ostala. Pa tudi ona bo vzela slovo. f Zimo imamo le dokaj prijazno. Pravzaprav Še uisms imeli več kakor par dni hude zime. Pa ravno sedaj, ko to pišem, vije sunaj prav aa vse vrsge, da je joj. Človek se res boji ven, a včesih pride tako, da Človek mora na piano, rad ali nerad. Žalostni časi ae za pečlar-je pozimi. Nekdo je omenil v Prosveti, da ao se le vsi pečlarji 'obabili". Jas pa ostajam še zvest pečlarsklm pravilom, kakor jc ostal pečlarl-sem sveet meni. Pa saj mora biti tako. ko so zsčele vae amerikan-ske Kranjice ali Slovenke gledati za bogatini. Ce ae pogovarjaš a katero, pa te zavrne, da si eoal miner, tbogi fudarji, kam smo prišli. U tisti, ki pometa konjake fige po cestah, bo imel kmalu večjo veljavo, kakor jo ima rudar. Upoštevajo ge le bolj kot nas. Med delavstvom je le itak malo sastopnoeti, pa potem le pride iz druge drlave človek, kot je na prt. mer prišel Iz Library mr. Novak, In aMSto da bi učil ljudatvo v prid delavstvs, je le delel nekak raa- stu roko, delavstvu hrbet, kot je mr. N prav gotovo vem, da bi bil ou že davno soeilaliat. Ko pa vidi, da jc to v resnici del. stranka, zato jo blati povaod. Čeravno je mr. Novak svetovsl poslušalcem, naj so-eialiatične stvari pomečejo, pa pristopijo k njemu, mu ni treba ml aliti, da ae bo njegova želja popolnoma izpolnila. Novega nimam več poročati, zato odneham za enkrat. Samo to ac, da aem allšal neko govorjenje, da je moj prijatelj Izgubil nekaj tipk pri pianu. Naj ae nikar ne ustraši, saj se piano lakko še enkrat proda. —- Zo. atandartf, m. — Iz vseh alo-vfnakih naaelbin prihajajo dopisi v Proaveto, a od naa ničesar. Menda je vsrok, da je tu le malo 81o-veneev. So. Standard je še mlada premoga rs ka naselbina, oddaljena od Csrlinvilla kakih devet milj, kjer je naaeljenih preeej Slovencev. Naselbina nima nikake železniške zveze a svetom, odvisna je od edinega premogorova, ki je laet Standard oljne družbe. Rov pa je že aaprt od 21. novembra lanakega leta, kakor ao zaprti tudi rovi po bližnjih naselbinah. Ker tu blizu ni nikake druge induatrije, amo toliko bolj prizadeti. Dokler je rov obratoval a polno paro, in to v največji vročini poleti, ao nam gospodje večkrat grozili, da bomo o^uičeni od dela, ako smo nekoliko pred časom zapustili prostore. Hoteli ao naa prisiliti, da bi delali po osem ur, ker neki tudi pogodba tako zahteva in bi jo morali delavci zato vpoštevati Potem so nsm pa kar na lepem na* znanili, naj poberemo svoje stvari' ter pošljemo vse^skupaj na povr-šje, ker bo rndnik zaprt. Tako smo torej dobili neprostovoljne počitr niče sa nedoločen čas.. Takšna so tists dobrote, ki jih vlivamo delavci pod današnjlis kapitalističnim družabnim rodom. Garaj, dokler ti miloatno dovolijo mogotci, in stradaj» kadar ja njih volja. Koliko je krika o visokih plačah, ki amo jih delešni prčmo-garji, nikjer pa ni povedano o o-peratorjih, kolikih profitov so deželni oni. S kakim napredkom na društve nem polju se tudi ne moremo hvaliti; Pred novim letom smo ustanovili društvo in ga priklopill k 9. N. P. J., katero pa tudi bolj počaai napreduje. Vsrok je, ker ae je tukaj telko dobilo delo in zato ae Slovenci niao mogli naaeliti, daal-ravno jih je mnogo, ki laatujejo tu avoje lote in bi ae radi naselili. Kar naa je tukaj Slovencev, amo vsi člani S. N. P. J., ki ae med ae boj dobro razumemo, čeprav je na-aelbina brez cerkve in smo brez ta-kozvane dušne paše. Rojakom, kr so me pismeno vprašali, kako je tukaj glede dela, odgovarjam, da ga za aedaj ni. Kadar bomo zopet kaj pričeli delat, bom poročal v Prosveti. —-I John Krivec. prav bi vaak pameten delavce la | dor, vsaj napravMi j« hotel ras-k ko videl, da je škodljiv. ' " Me nekaj bi priporočil vsem U-kim in sploh članom S. N. P. J. ali čitateljrm Proa vete. Ne morejo in nočejo dati v javooat ničesar, da bi »piaall svoje razasere ter dor. Ni ae mu treba zaletavati v neio organizacijo, ki je resnično delsvsks, kot je socialistična. Ce mr. Nevak vidi, da socialistična stranka n*gr* pravo pot in bo aa-cialistlna stranka podala kapitali NOVICE IZ JOGOSUWUE. Roparski umor v Sarajevu. — Pred nekaj tedni je povlročil v Sarajevu veliko razburjenje roparski umor, ki sta ga izvršila 201etni Hmailbašic in 18 letni Su-I je Ahmagič. Prvega morilca ao aretirali na postaji Viaoko, kjer je še a krvavimi sledovi kupoval vozni listek do Broda. Pri zaali-šanju jo te dni priznal, da sta izvršila umor skupno s Ahmagičem, ker jima je manjkalo denarja, da bi ae odpeljala v Slavonijo, kjer bi vstopila v Čarugino družbo. Socialistični klub v ljubljanskem občinskem svetu je predlagal v občinski seji dne 24. jan. tole izjavo: Dne 21. t. m. je nenadoma preminul v Moakvl veliki voditelj ruakega proletariate Vladimir Lenin. Lenin je bil za Marksom največji duh, ki je teoretično in praktično udejstvoval avoje ve. like duševua sile in a tem izvršil velik kos nsloge, ki jo ima svetovni proletariat v zgodovini. Iz tega razloga izreka klub nad veliko izgubo tega duševnega orjaka avoje sošaljc svetovnemu proletariat u. Predlagatelj obe. avet. Čelešnik. Klub občinskih svetovalcev N. D. S. J. pa je predlagal po svojem saatopniku dr. I*me!u nastopno izjavo: Mrtev je Lenin, u Marksom največji duh revolucijo-narnega socijalUma. Proletariat j je izgubil svojega velikega učitelja in voditelja. Obnemeli vsled telkega udarca atojiao ob njegovem katafalku. Odšel je Vladimir Ujič Ulja nov. Njef« n. reč na bs rlkadi revolneijonarne Milijonska, povsod pričujoč „ volucijonarna armada, je jFrJ h povelj,,¿1 eodruga, Lenin je mrtev J fcuJ Leninu! Lenin naj živil 1 1\> uj izjavi ao komunisti aJ stili dvorano in isjsvili, Ji seje v znak aolalja ne udeleij IdKm • pobijanju draginj« začela zadnje čase strogo i ¿/„J policija v Oajeku, ki je samo T nem dnevu naznanila sodi^u i oajeških trgovcev, ki „i* ]m\ cen na blagu v izložbenih okniki Sodišče bo razpravljalo o u-\ J devl. Koliko so pojedli in popili z grebčani 1. 1923.-U nu7ii J nih podatkov je razvidno, jal pojedli Zagrebčani v minulem U tu 2040 vagonov moke goved, 50,000 telet, 36,000 pitf T*™0 i**^ «n konj, na S milijona kg suhega mena iu 54«J 000 kg maatl Popili pt fc0 v J času 7Q,000 hI vina, 36,000 hll va, 6460 hI Žganja^ 588 hI likeri« in 16,700 steklenio šampanjca ■ Tihotapstvo v Vojvodini. , Kakor poročajo iz Vojvodine, vzcvetelo zadnje dni na maditi ški meji bujno tihotapit vo. 0k mejni varnoatni organi aretiru dnevno 10 do 20 minljivih tiba tapeev, ki se bavijo s vtihotapil, njem runik avilenih in drugil predmetov, Is naše pa iztihatap ljajo zlato in srebro. Finaač stražniki ao Imeli zadnje čase tem pogledu prav dober lov. D| se nahajajo med temi sumljiv« elementi tudi razni špijoni, je M moobsebi umevno. Tudi nek^ takšnih naših neprijateljev j« padlo v roke pravice in so jih od« peljali v Beograd. Poljake vesti. — Zblazneli din nikarski pomočnik. Neki dimni, karski pomočnik pri tvrdki t Celju se je v Tasnih gostilnah m» čno navlekel vinskega zoks. Ki je prišel domov, je svojega toTi riše sačel mqjno pretepati in , je tudi zelo poškodoval. Nato zopet odšel in pri pekovski mojstru Korenu v Gosposki ulici pobil šipe. Zato ao ga prijeli ln oddali v policijski zapor. Koniti tirali so ontračenje uma, kateri je nadbrše nastalo vsled prebilo zavšite pijače. Oddan je bil v bls-znioo. — Smrtna kosa. Umrla ji v Vodnikovi uUci gdč. Ana Stau. dinger .v 89, let« -starosti. ■ Samomor. — V Zagrebu se ji vrgla pod vos električne cestni železnice Mieika Kežman, doma is Čmudrovea pri Brežicah. Koli* sa eo 17letno dekle popolnoma raztrgala. Kaj je nesrečno mladenko gnalo v smrt, doslej ie ni ugotovljeno. ' Detomor. — Dne 22. jan. po-podne je dr. Jurečko iz Maribora obduoiral na pokopališču občino Činšat pri Sv. Mariji v Puščati mrtvo dete ženskega spola. Tel» sce je l>ilo normalno razvito in m sa poznali na glavi in, hrbtu ud» ci. Otroka ao potegnili iz stranišča, ki pripada stanovanju neko* ga železniškega uradnika. Sumijo, da je porodila otroka dekla tega železniškega uradnika, kar se bo pa še le ugotovilo. Zagoneten umor v Osjeku. - Zadnje dni je našla policija r Osjeku nekega Fabijana Hssi vsega v krvi na ulici. Njegovo telo je bilo vae polno ran, ki jik je Adal neznan zločinec z noiem. Prepeljali so ga v bolnico, kjer jc pa vsled izgube krvi tsko slab, da. še ne more govoriti. Ljudstvo spravlja ta umor v zvezo s Car* govlmi pajdaši in vlada vsled tega iznova v Oijeku precejlnj« razburjenje. Za »petno uvedbo smrtne kital se je začelo gibanje med ljudstvom v Nemški Avstriji. Toifjj banje ao povzročili gr°*ni rl<*2 ki ae kot v drugih državah tadi tukaj preeaj goposto ponavljajo. Zadnje dni je neki Isidor Topitu* s zidarsko kelo ubil v Adn»«s« na selo okruten način n«*«* Schachnerja. Valed odprsvlj«* smrtne kazai, je hotelo morilca aamo obsoditi in f« '■'! eati. Varnostnim oblastmi * J» le teško poarečilp, da so odp lj«»| morilca in ni ljudstvo samo obsodbe. Pretep na žagi Ka parni UP tvrdke "Impeks" v Boh. je napadel preddelavee Žes-r sača Alojzija Bučarja z n«žea»» ga teško obrezal nad levi« som. V Vrhblah pri Sk>v. Bi^trnj fi bilo vlomljeno v vtttJčsnjo Florjsnčičeve ia ukraden » 20 I vina in ena eekira. -niči Alojziji Verbik pe se Iz late kleti 90 I vine, 3 ^ odeje, rjuho in več nami«' de v skopni .Tednoati 1«» februarja, mi. SOBOTf 1« (F*!«™1«*1 ******* j^Urji Mb^o"Uradno kon- veucijo. „ . lil — Krajevne rudar- ^ rdaj O reaoluegi, k! do- fda 1" dUtrikt na avoji kon- C¿ki * vriiU dru| l^.r,,, zakttfe izredno PROSVETA kis« bo vršila drugi to-^Tiarcu, zahteva izredno GTe«ijo mednarodne rudarske EEfc kateri s£ naj rta» Ho Kj'itsolucye ae glasi: 'Alex goff.t »i dolu^Jfdc na zadnji Severni zapad obrača McAdooju hrbet. St. Pavi, Mina. — Dočtm akoro uic ne razburja oljna eksplozija Coolidgevih vrst po velikih mestih, je oljni škandal spravil Me-Adoojevo kandidaturo na severnem zapadn skoro popolnoma ob kredit. Tako se glase poročila, ki prihajajo semkaj lz kmečkih o-krožij v Minnesoti in sosednih državah. Dotlej, ko je Doheny luščil fi Krojač Ivan* Moskva. (11. W Dunu za Pad. Press.) Ivan Pavlovi* je star znanec uied ruskimi krojači. Delal j« po ruskih oblačilnioah v dnevih* w_______________________carizms in gladilnik iiua v rokah rale biti izločene, jo obvestil dr-|l« od leta IdOO, ko je kot vajcnec žavni tajnik Hughes načelnika I še delal po 14 ur na dau, včaaik priselniškegs odseks v poslanski! pa tudi po 16 ur v mali krojačni- HUOHES IZPODBIJA PROTI JAPONSKO POSTAVO. Washington, d. 0. — Postavke Johnsonove prisclniško zakou-ske osnove, ki izključujejo japon-ake priseljenec, se ne strinjajo i pogodbo is leta 1911. Zato bi mo Slevmka Narodu Uslapavtjaaa S. aprila 1004. ' p j Podporni Jtiietii tabarp. IV. leatjs »MT « 4,Uri llllaala. . zbornici poslanca Johusoua. "Po mojem mnenju bi takšna pos ta voda ja v veliki mari škodi- ci v okrožju Krasuaje Presnije v Moskvi. Poročevalec Pederalizirauega la delu razorožitvene konference tiska je vprašal starega Ivaua, 4. ~----—......,v VVashingtonu, kouference, ki j« kaj misli o sedaujem položaju, če šol na Potomacu, je imel McAdoo tako zelo popravila naše oduoša- ga primerja z razmerami pred rs-Miunesoto v svojem žepu, kakor je z Japonsko,M je rekel dršavnl j yolucijo. Stari krojač j« odgovo- __...1 -1n...... .. Al,»X.tA ta inilr UunliAu »ti . Tiun.^La.i i. LaIIIa ..J.l «t GLAVNI STAN« ZMT-SS »a LAWN D ALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS lzvršo volni odbor t upfravniodsek« fradsatalb Vlaaeat Calabar, p*tpr«4.«4alb Aadraw Vldrlah. I F B.» si. JoH.!»... ' ------ ------ * ' -X-U. à.i.ufc.,-. Blas Na vab ' ' «PMfltllj POROTNI ODSEKi D.f. ttb«w Tarb. lajaib baW»»èh»ae C, sgrkk, «ratalk a^sUa Je*. Xavartelh. iIimh««, Pa- gl. teiaik Ma >h. «I. klasaj a Ia Jaha Ves flatlla Filip GodUa. POSOTNI______ Jaka Uatarwaad. predaadalk. 40T W. Hay ti., SprlafflaW, JU.. Meril» /-»la.albar, Saa »Tt. B.rban.a, Obla. Fret A. Vl4ae, »•« tî».El». Joka Taréalj, Bom U. >4*a4«r.aa*lll.. Pa« Jok« Gariab. 414 W. Map tt* H°in,mlni konvenciji^ Indiana- lea je zdelo. Danes mu obračajo ■■Med Česar je Howatova va kmečka okrožja po celi drla- g; že vedno nerešena. Zato ■■du se skliče izredna vi hrbet. Kakor vse kaže, pa McAdoo r'Snu "konvencija, ki naj>»v nič ne zardeva, čeprav je & pravično reši to oljni kotel čedalje bolj razbeljen. " j Nekateri njegovi priganjati ga še tajnik Hughea. V nadomestek ril: Tisočkrat jc boljše sedaj, ti-Joluisonovtí I sockrat. — Pokazal je po sobi in predloge jc tajnik naavatovaMa | po stenah, na široka okna, skozi | V*HOONO oftaouci ZAPADNP OKROlJKi r »- ----------- — i"- "*v"*«t »• bi naj bila Japonsko poatavljc- katera je vhajal beli dau in pove- na na iato kvotuo podlago kakor dal o sUrih Časih, kako ja delal fcfero." drugi narodi. PTiS rudarske unije aeUedno alikajo za najboljšega pro-JrI pet d ¡striktnih organizacij I «resivca v stranki. Trdovratno m izredno konvencijo, vztrajajo pri tem, da je cist in in*-- . , loBveneijo, predno jo ladnik sklicati. i>rod-1i® ta*! popolno postavno pra vico sprejemati Doheuyjev denar. Obenem pa gre glas po deželi nssplošno, da bi bil aamomor za bi bila isključilna določba po trebna. In zelo močno vas opo Spor med kanadskimi taaarji. ______________________ Ottawa. — V kanadski tesaraki stranko, če bi ga sedaj imenovanji je izbruhnit konflikt radi ia ss predsedniškega kandidata. i k.m «ni Itifc tllliiu nri. I /^a i. .Aflt«! HA n¡J(1ll< MAWtAllilt t* zarjam na to, da bi jo bilo glede ruske oblačilno delavniee, a da na noše mednarodno odnošajo tudi neprestano prihajajo kroja-treba izločiti iz predloge." ' '«« — *----v-.«.«- »i-.i- rpraáanja ____, J kam naj se unija pri- Ca je soditi po pičlih poročilih ia Ifuži. Večina članov se je izrekla kmečkih okrqšij, potem pač ni bozdskc unije N 1'njted lirotherhood ' of Car- nobenega upanja za nobenega po-pentera, ki ima sedeš v Indiana- litika, ki je količkaj omadeševan (ol»u, manjšina se pa drii stare z dmazanim oljem, da bi uspel na Amalgamatcd | severnem zapadu s svojo pred sodniško kandidaturo. Zaeno z oljnim Škandalom jc srednja I poskočila cena gazolinu na tem ozemlju za dva oenta, in podešel ne banke zapirajo avoja vrata. Na sto in sto kmetov odhaja \ svojih kmetij. Meata ao na izredno trdnih no gociety of Carpentera. Obe frak dji sta se zatekli k sodišču, ki jni odločiti, čegava bo liagajua. r Trnja delavska banka v Kali. foraiji. Log Angeles, Cal. — Dne 10. v Los Angelesu Nsčelnik Johnson bo predloiil njc iu industrijo krojsškegs da-tajnikovo pismo svojemu odseku. htVstva aa Ruskem. Muogo jih jo Dejal je, da je štirinajst članov pri|lo u Amwikc ^ , Angleške-priaelniškega odseka odobrilo tl- ga> ^ ôepEAV B0 T tth dešelah sto določbo. In pristavil je le, da prejemaU boljšo plačo, vendar i. ni njegovo tozadevno atallšče po- L^ raj4l delo v Rusiji, kjer so pol""ma nič izpremenjeno. " * * • ^mm-^mmmmmmm^mm ^ mi nr Boor Birca ae otvori y lx»a Angelesu |gâh To ^^ prikMen T tem ^kabanka, ki bo lastnina zm9ÚtMm poioUju. Kmetje v Se strokovnih unij. Unije atavbinakih ï;"8;!" verni in Jušni Dakoti pa Minne jjjwerwkpokupilcza#22,600|goti i0 bm jet0i ftrt|no hudo pri delnic. To bo tretja delavska banka v zadeti. Na tiaoče jih jc šlo na bo-iben. Ali v mestih pa še vseeno Kaliforniji. Prva je bila uatanov- Lpfl^ blagostanje. Ijena v San Bernardinu in druga ijgledtf imlU MtJpnu rodno konvencijo, ali na vsak način pa delegacijo, ki bo preleta a progresivnostjo. Če ae ne pripeti kaj nepmako poriaka. Lastniki gledališč ao po- vanega, kar bi izpremenilo seda-"mdili 5%, toda nameščenci so nji politični položaj, bodo Cooli tonili ponudbo. Kompromia. I St. Uuis. — Unijski latičarji l»o kompromisirali avojo original-1»0 zahte\o za V brošuri je rečena, da je Bog ganisiranih delavcev Rusko ama* ustvaril zemljo in vac, kar je na riške jndustrijalne korporacije, jc zemlji, torej je Bog tudi laatqik v zadnjem letu najlepše napredo zemlje in vsega. Kdor varuje v Boga in njegove lastninske pra Vala. Vsa boljša oblačilne tovarne v Rusiji so v rokah tc delavske or vice, mora biti toliko pošten, da ganizacije, ki jc tudi ustanovila plača Bogu najemnino, oziroma | e sedem novih tovaren v railič gotov delel dobička, ki ga ima od nih mestih zovjetstyh republik. ' *" " ' ^ "" " " - - V tem sindikatu je 5500 amariš- kih delavcev, ki ao investirali zvo ja prihranke }n imajo 84 tovaren bolje lastnine. Kdo pa pobira tk jemninot Um, kdo — cerkev, oziroma duhovniki ! Ako se bodo de- lavci ravnali po tem evangeliju, g lt,000 krojači. Razpečcvauje is-bodo na dan plačila tekli narav- delkov trajno in rapidno napredu» nost v farovl in pustili tam svoje je, poleg tega, da so izdelki tega _«_», i . . ...» i „.,_ plače. Detroitski delavci, ki so do v roke omenjeno, brošuro, se pa vprašujejo, po čegavi pravici bi morali oni plačevati rent od bol-jih tovarn, od katerih imajo kapitalisti ves dobiček. Ako je Bog lastnik tovaren, kdaj je pooblastil kapitaliste, da jih upravljajo v njegovem imenu T ~ »ŠLL IZROČI INDUSTRIJSKI ITOT PREMOOAMKI UNIJI. »Pringfield, M. — Governor nsmerava izročiti illi-T™ ""ludtrijsko komisijo vo-«'!• h-m ,,n mogarska Unije v pol- ielj «»lisi Tri tru. I "'u je imel gluha ušesa za muiu ,„[ ,1rani prin!0gftri4)V ln P»r«», .Irlsveev, ker ni komisija iKjhtopsla z njimi. Komi-«>f*avna ustanova, ki rošu-0S«IHa%Ako zadeve, kadar gre za terjatve v smislu delov-r* «"l^odnimke postave. Hedaj I"1 "»KI dobil sluh. in Bjrgovo j" omehčalo toliko, da ho-' '¡mo komisijo v oeloti Moiak priAskojc hva-—' Molitve se blifajo. Peljska zbornica proti amarfkani ■ ^«Ju Poljakov v Al V»rt«vt. 15. ftbr. — If4"' Je biU Hk kfl Ki febr — V zbor-včeraj aprejeta rcao-|ñ*laga vladi, naj ae t'spelo in prual, da pa M»orsW vpliv katoliške v />lruiemh driavaH v i a %r ohrani poljski r NAJHUJlB DKA ftSLl PUTt PRAVI ilM. KOSI« O OUim tK AND ALU. Mow York, V. Y. — Razkritju še hujših reči pridejo v kratkem na dan, je dejal senator George H. Moses iz države New Mnmp-shire, ko je govoril o.oljnem škandalu v enem tukajšnjih klubov. 44Razkritja, ki Šc pridejo na dan, niao aamo na enf atrani," ja rekel aenator-Mosea. 4 4 Nekaterim senatorjem se kar hrbti kri-ve pod pezo tega breineno. Lahko bi imenoval ducat senatorjev, ki imajo veliko informacij glede uega škandala. In pokazalo aa bo, da jc še vet ljudi, ki imajo made-še tega oljnega Škandala. "Tisti, ki Še niao imenovani, ao v večjem številu in vplivnejši od onih, k! ao še v javnoatl Hevcda se ne da tistih informacij prikri ti in pridršati, in kmalu pridej'i na dan." s ■ Tretja ekspedioija na goro Rverezt. London, 15. febr. — Tretja znanatvma ekspedirija, ki bo ple-zala »m Mt. Everest v lliroalajin (najvišja gora na avetu), vzsm»-seboj kinematografaki aparat, ki jemlje slike v nsrsvnih bsrvab Aparst bodo imeli privezan na hrbtu, ko bodo plezali na vrh. STAVKA OZKAiKIH VOSKI KOV KOM0AMA. Ohioago, HI. — Delodajalci iu vozniki pa šoferji so takoj po za-stavkanju imeli konferenco v sredo ter sc pobotali. H to poravnavo jc tudi končana vozniška atav-kg, in 5,000 delavcev ae spet vruc na delo. < Konfcrenca.se jc vršila v uradu zveze Čikaških vozniških deloda jalcev. ftvezin predaodnik M ¡chad Ready je zaatopal lastnike, Willi-am Newman pa unijo. Unijski tajnik John Flyiin je predlošil zahteve unijskih delavcev. Delodajalci so pound ali kompro mls in 50 centov poviška na dan delavakega trusta primeroma po ceni. Stroji v Ivanovi tovarn! so naj modernejši, ki jih je namestila tja Rusko ameriška industrljalna korporacija, ki ja bila organiii-rana leta 1922 po uniji krojačev Amalgsmsted Clothing Workers of Amcries. VESTI IZ PRIMORJA. Smrtna nesreča v Sv. Petra pri Oorloi. 13 letni Krnil Leban ln 14 letni Josip Sokol, posestniške sinova is Hv. Petra pri Gorici, ats so podala v četrtok dopoldne v Volčjo Drago po meso. Da bi prispela čimprej na zašeljml kraj, sta krenila čez polja, na katerih je še polno projektilov is svetovne vojne. 8okol je na po-tu zadel na ročno bombo, jo dvignil in hotel dati svojemu tovarišu v roke, da ai jo natančneje ogledala. Bomba je nenadoma eksplodirala in Hokoln strahovito razmeaariia prša in glavo. Zgrudil sc je Ukoj mrtev na tla. Nje Poviititiregi rudarja. (Pita Anton Rochar.) (Dalje.) Ko ao ftpunci videli pluti ameriške ladje proti Kubi, so se smejali, rekoči "Zdaj pa pridejo ameriško otroške ladjst Naj le pridejo blizu, bomo še pokazali pot uasaj." Topničaiska baterija je bila la pripravljena, da sprejme Američane. Pa spanci ao preveč zaupali naae in na avoje topova, tc so pri* čeli pošiljati grahate, ki pa niso uapratlle učinka proti močuitn ladjam. Bilo ja, kakor bi zagnal kozarec proti trdi skali. Granate ao ae razletela, škode pa niso povz-ročalo posebne. Apanei ao videl svoj ncuapvli, pa ao sa pomaknili v notranjoat dešele, da se ja bilo Američanom lahko Izkrcati z ladij Pripravljali so ae na boj, a so bili naenkrat presenečeni, dO So pričel nanje grmeti topovi iz Morocaatla Pa tudi to pot Ñpanel niao imel a streljanjem uspeha, ftc vsaka dvajseta granata ni zadela in eks* plodirals. Nato pa ao začeli stre ¡jati Američani a svojimi 12-pslČ nlmi granatami. Ktrtljall so štlr uro in Še se je pričelo rušiti zidov je utrdbe, fcavagli ao utrdim in prodirali dalje. IŽ pristanišča jo prišlo povelje r.a prodiranje dalje Med visokim hribovjem jo v mor akih zalivih stsl admiral Hervero z močno flotlljo, šiljal Američan« ga priboljšek. Imel je je pogoato po kako granato dvanajst je vedno mu in W centov poviša«i», dan.| • ^ yU Delavei ao zahtevali tl dnevnega • ' .. . .i, lfl v ««vi i ndkL poškodb na pralh, rokah in poviška. V novi pogodbi jc odklonjen osemurnl delavnik. Hedaj delajo vosniki po devet poškodb na pralh nogah. Sokolovo truplo so pre nesli takoj v mrtvašnico n deloma priključitev h kraljestvu,'so bili ujeti, a jih silijo do lega. Molje in fantje gredo za zaskilhom v Ameriko is Francijo, dekleta pa »o se za .»la obračati v Aleksaiidrljo. Vino. ki jc bilo prejšnje čas« glav ki so se jiodsll lis ladjo ujet je bil I udi sd-mirsl Serrera s svojimi mor-narji. Utihnil j« » »^m bom-bsrdiranjem. Tako ao ae nsdslje vsll boji s prodirenjem vedno ds-Ije sedem dni, osmi dan pa je šc M belo Rnako angleška pogajanja oi vir dohodkov, danes n« gr. vel pnjes,lll Španci poslanee s belo lusko sngia«a fo« ja ) ^ ^ ^ ^ ^ fc^ ^ ^ , M>l-V0( da ^ Izdajo. Tako so bi { Potooart bo Ugasli Is krtoe foriz, 15. febr. — Olovoa toč ka vladne predlogo o finančni rs« formi, hi določa, da ae davki po-, je Ittla _ v acaar, irst m mj- i — . - ___. U-«. ». f.W. _ ».ko«k. btt» .1.1. PH«"«. -I. r^'lZm sovjetski začasni poslanik v Ix»n donu. odpotuje v par dneh « •evoev, propsdsfs In dels In I dulks ni več dobiti. Mnogim sa- • V» It, ________#w vllajo ta Jt odstotkov. , l>kih katoliških eirkrih i včeraj sprejeta v skorniei a anglaiko-ratte r Ameriki tar da prrneha ' n) arikanizlranje Po Moskvo« kjer predl'oii soijHski vedoîm Hloveiieem zopet fašisti vUdi načrt angUke vlade gled »« peslijo Sivetl ln ne preostaja vlssom prot, 212. - Kakor «loj bo obravnavala epoma jprafcanja 1 ... - Imenovana v hrat komisije, kat «rs ji» drugo kot ds prodajo vse kale. bo vlr.<»s u tnala parlai ¡n lmllil.ii tinr.nrno ref^irmo. nt Komiaijs bo ki Is «s izselijo. Psč šal<»«tno rszmere, ie Islostnejš« pa bcnlo poal#d»ee, ¡ é« bo šlo teko ne pre{ mkom llobsooom. Tako so pnpo-vedovsli naši vojaki oh vrnilvl. Američani so našli ng otoku ve-liho skrivnosti. V »»"ki Miki katedre!» so menda našli tudi oster* ke najditelj« Amerike, Kiduoihs, hI je odkfH pozneje Kuho llo-! teli so prepeljati oaiaok« velikega Ako želite 4a hada vaša iaaaraa paSUiha pravalaaaa prlapala v taaiavloe, aahla.aju •4 valaea ba»btrja. ta »am lada šah aa JADRANSKO BANKO VsAa nakaklls aa I»vr4ttjeji> hitro, U»#»o I« hras vsahaga od bilka polom itsšlh podruZnl« in p« posli» Na* aiaarihaashl »StaUk Je vtaai »ailai »MalJaM*« B l/. P t AC NO pa «Mlap* - Za vM In format-ije ohridU " CËNTRALO JADRANSKO BANKO, AMKaiKANtKf OflUKLKK LJUBLJANA JUGOSLAVIJA 1'odroSolea I OMar.i, Carta«, C«'»*. r-l AriMSAKI ZAVOO« fraah Salwar Su». Saab at C*r«taat« S* .Na« T«»Ul.t Olavpi baraspaoteoi ao J aie« Amanas !•■«« Y asada va Da tWU Valparai««, Pvsta Araaai, A m ta tas «. * s fSOSVETA dvomov, očitanj io Trikrol fldaand) D â mi sis: Pogovor. t« Moti (talostno»: "... Pa ti aocialUt m ne vcrj<-* v l-ug« /pri trm tu- dot akti v »jjhga krfšea, ki ji visi uu pršili) iu ne v to, kar al poljubljal kot olruk." - ^ * r $h: "Ali stiii kij takega ktidoj rekel! Nikdar ne. draga mati. Ne trdim, da imurn vero v Tvojega boga. ali tudi nc tajim, da dvomim. Upam. da uajditn ono, kar tt&m. Tak aem. in verj.-mi, taki vi v večini oni, ki se imenujejo celo vernik«. ('* nimam trdne i vre, to ni zategadelj, ktr sem socialist. l m p j. k tu to, ker aem «in sedanje dob<'. Ouacvna vzgoja je porodila v meni dvome; in t« vzgoje mi niso doli Hoei«lwtl! Poglej samo okolu sebe: kolikoi* le ljudi |*oznaA,iz kroga nalib znau-te v iu prijateljev katerekoli starosti, ki jiii eelo aama »pottujei in ki vai rtrzijo socialial itn« nauku, «koro noben niiua trdne vere. To eelo sami priznavajo. In ec trde, da jo imajo, ni to rea. ker five ta ko, kot bi nobene v«re ne imeli. Hocisli* ui ne prepoveduje* vero vatli soeialiaem 1« pravi, da bodi vest in človekovo prepričanje avo-bodno. brez okov in oklepov. — Ali ae Ti no zdi, da je to edino prav, kajti le v svobodnem prepričanju in zavesti more vsraati in vzcveteli prava vera?!" Mati: "No ... če torej v kak-ftneia trenotku veruješ v Boga, zakaj ne pomislil, ubogi moj ain, ki bočeč izpremeniti svet, da je človečka drulba pač taksna —. če je tak&na kot trdil — ker hočo tako #og." > 8in: " \c - nikoli, draga mati, ne morem tega misliti. Danalojl a vet je povsem drugačen kot je bil včaaik. Tija vendar ne more! tajiti. Prav — ¿o ae je tedaj ! spreminjal in spremenil, je tauJaujs evangelij, smrc izvrsevsti as wu< rjajota linija — vsi pa gredo j hotel Bog. Ako je tedaj bil Uog mo ooi, kdor bole. Posúali le, z« enim, to je: sa izboljšanjem ¡ zata, da se jc svet prej« spremi- ako bi se ravnali vsi po Kristovihutanja delavckega ljudstva. Po EBttúh, svet bi se spremenil ka vpraisj svojo psmet in gotovo kor si Idil. (Hej, sinko, za vse to' ic t« pove, da j« v oni točki, kjer je treba samo vere." i j De strnejo, kamor gredo vae linije, Hin: 'Ne, nikakor nc. draga ma ¡ socializem, ali pa nekaj prav blizu ti! Ct bi vera zadofifala, da pri »«*» — odkoder pa s« |>n rodnim pelje ljudi na pravo pot, čemu pa P«to® P^de v socializem, \ldll, je potem treba — in to celo pri * «P"®inja. Bodi prepri najbolj pobožnih narodih, - toli ** b»t ves «Jrtige- ko zakonov iu odredb, toliko o j ** ie dandanaa.. No, 1laj mi. Waatnij. da Ičitijo življenje ^ slU; ali bo Ukrat bMjc ah dalje premoženje, da drle ljudi na uzdi,I«*» ou« •otUim uredbe, kakrlno da jih kaznujejo radi miru in re wi zahtevamo" ' du?! Ali tidli, da vera ne zadr>wii IVO bORLI. (Dalje.) — 8e Ic vidi. da tudi vi ne veste, kaj bi tak gospod soprog pravzaprav hotel. In kar ae tiče mojega, tudi ne. '' Vsekakor bi hotel neksj, česar uitna, js fcUel Kopar naglo. - ^r - — ZskajT i., — Zato ker si človek vedno želi ncčtss, česar nittta in tega zato pogr<«u. — Toivj mislit« tudi vi, da seul hudobnega irta ; je rekla ostro. T'»un ne uii«lllii. Oairoma ne vem, ker po. «nam Ic eno etran medalje, kakor sem Ic rekel, Hm petij reč ni dvoma, da ste hoteli reči: "hudobnega trcu — proti njemu.*' Ampak od hudobije do dolin,t« jc dolgu pot. Okrog in (»krog hribu. Vi Muci morale najbolje vedeti, sli stv na enem ali drugem koncu ali na sredi te poti. — I« vcate. kako boiu jaz zdajle v tem hipu U "problem" konêola? Tukol« poglejtel le je ztt*iuejcia ... iu napravila jc s roko «islomaruo kretnjo. Pravzaprav ... je |>očum |m>kimal. — Jo tako Ic najbolj |«uirtno? Vsekakor aev ue Izplača, da bi al a tem belila lese. r\ Tega sicer nisem hotel reči. Ampak na vaak uačin je lako |e najprej opravljeno, jc rekel z nekoliko ironijo. — lil temeljito, bodite preprit-ani! Vellčan- i stvo, 1110ju vest jc čist« I j« rekal oui. — To je glavno! »- Amen! AU vsekakor »em te dni ic itek.ij j pridobil«,. — Namreč! — I)a bom odalej delnla, kar itoiu storila OVOjegb mota, ah bolje: Kar Uom uupi'avilu u ! njegu. na lasten račun in zaradi sebe! Iu ksj mislite Io napraviti iz njegu.' »e je 1 nasmejal Kopar • — Karkoli, kar Jc več nego adxokal, Lakor jih jo toliko. Tu ft< rea nikomur \eč lic hitponiru. Toda — sc je mu nkrat n»iuvilH. — nnj ostauc to med nama. razumete? Ako m« ttamrvč i njim !•• i hlamirant, u«» bi hotela —-- — Nc bi sc hotela I njim tudi komprouii* tirati 1 ï i — Kompromitirala Ui ig«'gu. nc acb«. Ker bi rekli t kljub temu, d« mu je i«- iena tN>m«g«la. nI lakuMil. Anipi.k upam. du pojde. lutellgeuteti Spw . Kopar »e je glusno /umu>ji*I; tako mu je tMgaJala ta njcua m-gutovo^t. ki jo je tlrugaèe na njoj tako led k o opazil. v" De, Inteligenten je. In izbor«n govornik; le g« nameravate spraviti v parlament. H«m« .., —• Samo pre|»oča«cii. kar recimo; preokoreu jm* Nef • — T« ni pravi izraz. V svojih poalili jo ><»« prej, Toda«-no. ljubi «e mu mendn ne. To namreč kar bi vi radi. lu (Mitent ae mu mcmla adi. da bl mu to ne kaaalo. Kaj hočete. sučetnUc je lelc. Tudi Jas Ui ei u« njegovci« mr»(u huiel najprej «trditi materijaliio postelj«». — So |t« vendar veliko saaluâi. — To Ae. Dnkhr namreč miri del«. Ali čiui bl strauke naia« nj+ga nalle v pi»arnl drug o« bra/. bj àAo I njo kmalu na\ «dol. pmlno namreč pmdt %iav<« «ti eelo «ijsj kakrloegakoll podjetja mi tosinika iia prijet j« «amu. jr trrb« |iTr««j è«ao Tu \«lja lr puaeb« sa čiato doàavna ^ije ' tja. «k «C sai« tako reči. Le puatltc g« torej, naj hajprej napravi: ^r In koliko ¿aua menite, d« je zato treba T — lim, tu bi moral pač najprej vedeti, koliko Jožko zaaluži. če bi vam hotel napraviti tak račun. In tudi, kako je z njegovimi prejanjimi stvarmi . . . je rekel Kopar z nekolikim obotavljanjem. — VI mialite, da ima tudi ac kaj dolgu 1 Začuden jo jc pogledal, da ona to njega vpra» la. in tudi prav nič mu ni ugujulo, to njeno poizvedovanje, tako brez arčnega zanimanja, zgolj poslovno. Ali rekel si je, da prijatelju morda ko* risti. zato ^e odgovoril. - -T fc j« celo zelo verjetno. Ko je izstopil ii hodnijske službe, sta bila žc poročena. Kot kon-cipijent jo pril^l povprečno na kakih tristo kron. * tem pa gotovo nista izhajala. Dalje se je dovolj vleoko zavaroval, ltačunajte zdaj uickcc za me«i -ceui, skozi ve:; tu ¿as! Nato oprema pishruc, knjige in vse, kur pride zraven. In takoj prvi dan m i tudi Ic niso leteli stotaki skupaj. To vetu, da jc iuict pisarno že osem aH devet meaeecv, ko j« iele rekel, da zdaj zaeluii toliko, kolikor potrebuje. In od tega je komaj dobro poldrugo leto! ^ — Že. Ampak to ud povejte, koliko časa bo približno trajalo, predno so lahko poreče, du v jc utrdil tov- muterijalno pozicijo! Ou jc zopet pri sebi ostrmcl Samo to tore»; jo zanima! Toda |H>kszal ui in jc mirno rekel: — Jat bi dejal: pet do dceet let. — Torej, ko bo že star. — tf približno štiridesetimi leti mož ic ni star. — Toda jaz bom I , — Vit Vi pa Ic s petdesetimi nel sc jc zunroe-jal Koper. Nc. brez šale. je povzel in ji je gleda! t v obrat, k«kor d« g« tehta, — ne samo dučevno. tudi drugače boste a štiridesetimi leti Ic vedno zelo uevafna stvar boaja. Napravila je satno "hm"; potem je le nekaj cu*rt /ainillj. in» gledala pred se, nato p« Je nacu-krut obrnila |>ognvor n« druge stv«ri. Zvečer je rekla molu kakor mimogrede 1 — Kopar je nekaj omenil, da ti mialljo za prihod« volitve |M»nuditl kandidaturo. mfu' «I*ornim — zato vaaj je drti vili dovolj 8lecr pa bi pri mcui prav uičesar nc opravili. — Ali ai čuden I Kaj bol rea vse življenje hodil aamo v pisarno in Iz pisarne? Jaz vas takih moških res ue razumem! Lahko bi igral nsjsijsj« nejo vlogo, pa Idi In brska po avojih aktih! Da bi bila jas ns tvojem mestu! Ps tudi postsvila bi se rada s teboj. Pomisli, da greva po ulici, roko v roki, "obs leps, oba mlsdsl" #,Živio Zevnik!" Mej Dunaj! se je zssmejsl«. — Mene bi ne ganilo! Posebno, dokler bl bl lo tako vpitje »golj strankarsko. Ali mogoče, da prime tudi mene kdaj. Za zdaj js treba vaekakoi naprej ljubega kruhka! — Plliater J ac je nekoliko prisiljeno nsauieh-nila. A siliti vanj ui nameravala. NI hotela, da hI av mu zdele njcu« besede vcČ nego ncdollna opsaka. Tod« tu se je ss m precej trdega obraz« obr nd k njej In rekel t — A prup»»: kaj ae ti morda zdi, da s« tako ue more! a meuoj dovolj poataViti • — Kdo to pravi f je zardela. Toda -J — — — Toda več je več. ksj nef Cuj. tu bi ti rsd, *k..r*koč zs dodatek mojim zadnjim rekel le to Uc«cdo 1 Kno jc. ljubesea evoje lene 4o aebe ubijati. — «e je je le kdaj namreč kaj bilo. — is priznavam, d« je le preveč molkih, ki so s««i krivi če se lene do njih ohUde hi le kujte Drugo P« je. d« bl «I jo moral to ljubeorn v«ak dan Iz-novg In takorekoc »prsti knpovoH , . . Memla m razumov«f t v \uamvhuilo m mu j« 4« ae irriklo- ■ila. (Dalj« prihodajk.) Mati: "Ah, nc jemlji takih pri inerov, dete moje. Vzemiva tu dopuitlva, da sc more svet iz-boljlati, kakor pravi«; vendar ¡ae ne bo izboljlal, če ne bo to božja volja, burno od Uoga prihajajo dobre aspi racijo iu dobre misli. Črce pa mi govori, da vi ne gre-ete z Bogom.. Kaj bi bil brer vere ves nspredek, vsa kultura' in vse ono, kar ti želiš in za čemur stremi!." bin: "Kaj bi bilu Vera brez dejanje, draga mati! Poglej tnalo nzic predloge drugega za drugim. Socializem si želi človelko družbo, v kateri bi ne mogel edon bogu-teti iz dela drugega iu živeti brez del«, družbo, v kateri bi vsi delali in nc bi za nobeuega bilo dela v preobilici, ki bi ga utrujalo in žalestilo; družbo, ki bi dalu delavcu čas in nsČin, da dobi novih sil, da skrbi za družino in izo braževanjc duha; družbo katera K Lloyd Seorgevi izjavi. Llojrd George je zadnji teden izpuetil zopet cuo vcraajeko mačko iz vreče. Iu ko je jela tista žival po nekaterih zelo občutnih političnih madežih, je nemudoma bdtel bivli mirflatrski predsednik .i pomočjo uuksterih svojih aotovariacv iz 1. 1910. zadušiti tisto neprijetno mijavkanje in praskanje. Ali bilo je že prepozno. Pozornost celega sveta jc le ¿»iia obrnjena na-neftedno ^razkritje, in narejene škode sc no ds popravitj. f Razgovarjujs sc z nekim libe-ralniiu časnikarjem je Lloyd Qeorge najbrž malo preširoko zinil ter razkril in razodel dejstvo, da Je bil sklenjen med Wood-roworn Wllsonom in Clemencetu-jm tajen kporaznm tedaj, ko je imel Pariz v svojem srcu tiste, ki so tako neznansko slabo zmašili in stlačili takozvano vcraajsko mirovno pogodbo. Sporazum je bil dogovorjen 'medtem* ko ao je Llojrd George začaano mudil v Londonu. Wilson in Clemenceau aa ae dogovorila, da zaacde Francija nemško Porenje, a Združene države j>u zagotavljajo Franciji pomoč za hlnčaj, čc bi sc Nemčija uprla francoskemu nasilju. Lloyd George j« izprav priznal, da je objava njegovih tozadevnih besed'v bistvu pravilna. Ncftaj ur pozneje pa je Lloyd G^prgo žt predrugačili svoje misli. Nekemu uuieriakeinu eaanikurju jc dejal, nje. t razkritjem WilaoiiZ vomoeti a aebe. To j« bd0T trebno zanj in * preJtiž lib,riC stranke. g Ali dejstva osUnejo. fcj naaplošno znano, da j« \VooJH Wllaon dobro vedel za tajne d) govore med Anglijo iut eni-, Francijo po Rusijo na drugi it|, ni, ko je stopila Amerik. Sedaj je ugotovljeno, da j- poj ni ameriški predsednik ^hh tajne dogovore. Ta dejatva bodo no\ udarec Uk kovernim ameriškim liberaled ki še veduo verjame j vlado Zdriilcnih držax- potopli na Luzitanija pognala v Vyjm Naalcdnja laž je bila tu.li |irib| ta. Lloyd George ne mor« ve{- „ šili laatitega slovesa med fcpodH nimi in trjfznomialcčimi AmeriJ in Kvropcjei. Kajti to je dal* daleč za območjem popravljali ga orodja. Ali veliko, neprej ljivo uslugo jc naredil c jazgalji njem drugega poglavja v z«** vini tiste vojne, a ga je ž«l po3 bil napisati. ■ boče, da bi prenehala ona usodna'da jc ccla zadeva skrajuo beda potreba, ki trga mstere od otrok in jemlje otroke domu in šoli, ki otroke iu Žene slsbi in jih demo-rulizira, podaljšuje nevednost ljudstva ln seje amrt med alabiml. Socializem hoče, da bi ne bilo več one brezuzdno konkurence, ki je vzrok tolikih nizkih atraati, tesnobe in razprtij, one furijč po dobičku, onega «trabo pred izgubo, -one borbe med ljudmi, ki se krvavo prepirajo za ped '.zemlje in drobtinico kruha. Socializem želi konca vaega tega, da sc naredi proator novi družbi, Ic nc razde I jeni na razred bogatih in ošabnih um uu razred zavrženih revežev, ki «o jezni že pri (»ogledu samem Ua neenakost, brezpravnost in ne-zasluženo bedo, ki oslabi vsako polteno veat.' Socializem buče skratka; da bi ljudje složno živeli iu tvorili, v kolikor sc to da, eno edino veliko dela veko družino, v kateri bi bila egoizem iu neenakost, če že ne v kali od pri-rode zatrta, aaj ublažena, grdu ae bičnost zadrževana, neenakoatl pa bi bilo izravuavane z vzajemno ljubeznijo iu akupnini užitkom. Glad in obup pa bi poleg obilice bila skoro nemogoča. Glej, draga mati, ali je tu eden izmed navedenih predlogov, ki bi'nasprotoval Tvoji veril Ali je sploh kakšen.; ki bi ga moglo Tvoje dobro in¡ prijazno zreč zavreči! ln reei šc. ali se mor« aploli verovati v do-brega iu )>ravičncga Boga, ue da bi se pomislilo, de ai tudi on želi, da «te ta ideal un»aničif Praviš, da dobre misli prihajajo od Boga. Draga mati, odkod pa ¡matu Jar. ta nagou, da akušam za trpe Ic in trudeče se ljudstvo storiti, kar je mogoče, odkod «ožuljc, kij m« Holi, odkod iclja po dobrem. | odkod to aovraltvo proti slu Ulj bretpravju, ki je uničilo mir mo ¡ j« mu II v I jen ju, ki mi pa daje naj plctueuitejie radoati v življenju T" Mati (ganljivo): "Da, goto-v o . .. ako Te slišim tako govori ti . . . No. ako ai o Lloyd« Gcorga je utrpela ujegova resni coljubnost dokaj škode pred sve tom, in njegova tajitev ni izvaja la zaželenega učinka. Kpizodo je treba vpoštevati v luči naslednjih dejstev: Lloyd Gcorjfc jo kot Tbotcr versajako mi rovne pogodbe prevzel odgovornost za člene, na katere ne jo od tlej neprestano skliceval JPoincare ter na tiati podlagi opravičeval francoako zasedbo nemikega o zemlja. Lloyd George jc moral kot glaanik liberalne stranke pobijati francosko politika in ugo vsrjati vpsdu v Porurje ln Pore Razno. Ko JI papal krstil 'krivo" kan V 16. stoletju je prišla k paj*i Klemenu 111. delegacija meuihol kakor pišejo "Detroit News".p, pež jc aprejel delegacijo in ta ou je poročala, da ae je v Iienetki pojavila zelo aumljiva, najbt grešna razvada. Benečani yj'pr čeli piti čudno črno pijačo, katei pravijo kava. Pijača je priilaj Arabije, torej krivoverska pijafi katero je vsekakor iznašel n\ satan za mohamedance, da ai lak ko nadomestijo vino, katero ju je prepovedano po njihovi krit veri. Papež je poslušal menih Ui:lo pa je zapovedal, da mu pr neso iu pripravijo to pijačo, ki tero hoče okuaiti, predno rnoi pravično aoditi. Ko j« papež di bil akodclico kave, jo jc poč« srkal in srkal, dokler ui vse p arkal. "Ta aatanova pijača j« ; izvrstna! Skoda bi bila, du bi pustili izključno krivoverc« I Prevariti hočemo aatana s tem, d kavo kratimo in naredimo iz sj pravo krlčanako pijačo," je rek papež in od tistagl čas» je tu< duhovščina pila kavo. ■ Usoda nemške c^tarike kron "Miinchener Augsburger Abend zeitung" poroča, da je prodal bivša cesarica Žita dragoccoe k mne stsre nemške ccsarskc kri ne, ki predstavlja čudež umetis «ti enajstega, veks, fraiico*kt in Ivioarskim zlatarjem. Krono prinesli L 1S18 iz Begenuburita Dunaj iu ker ni imel nihlu nje popolne prsviee, ai jo y: p« Isstil avstrijski ccsar. Ko | fraukfurtski parlament pono< ecaarako krono* pruskemu kralj ao Nemci zahtevali povratek kr nc. Vprašanje lastnine pa ni n< glo biti tedaj rešeno, ker mc | Friderik Viljem branil zhm «ti pr stolj. Krona je torej ostali avatrijakih rokah in po rcvoluei ji jo je odnesel Karel s »oboji hlvieo in na Madeiro. SLOVENSKI KONTRAKTOR v bridgf.ville. pa. Pi-.vmm««* »m v t« Itroko »»MUjola d,U. naj.lboa- pMbirJ« »Ujm >U M Snubim drmAtv.m u t|nlbo novih UrulUtnlh ..««(•»■ •s «irca'k dru4tvralk im trnovskih pMlopil. Vm U>M4tvM puJauUla «ibj m Hr«B»la«ao. HMte »)l i ridlU «Mb»« JOHN DEKLCVA, Box 253, Bridgeville, Pa. (Liberty St.» nasproti slovenske ¿vorane. Finančna aila tega zavedi Vam Jamči vsoobčo sigur^ SLOVENCI V AMERIKI otroci — njih roditolji — hi roditelji trk povov ju je jo svojo bančno poslovanje nslf| mas zavoda — in vsak izmed njih < utp*k svojega noprooUaioga stika • to ' vsija iugoalovonako banko v Zedin^t« driavnk. 1« tU Id pri naa no vlagalo, niti oe H voatiroto, brea razlik« kje sUnujeta, | pričnjto m, la je m Vsi ■ajusp^i4* ako pnvnrito Volo končno poslovanje • KASPAR STATE BANK 1900 Blue IsIsumI Ava., vogal 19. CHICAGO, ILLING Polil jamo domar v atoro dotnov.oo MM lio in najhitreje. PRODAJA*^ ROBROD N K LISTKE a« vso M — črto v Jugoslavijo km nnsaj. ladehi^ tudi evodočbo (affidavits) ai noMl^