UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 64:80 UMETNOST GLASBENA Izobraževalni program osnovne /// šole52 PREDMET0 Izobraževalni program osnovne 2. šole s prilagojenim predmetnikom 7.8 za osnovno šolo s slovenskim 1 učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni izobraževalni programi osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Tretje vzgojno- izobraževalno obdobje OBVEZNI PREDMET 1 Izobraževalni program osnovne šole | glasbena umetnost UČNI NAČRT IME PREDMETA: glasbena umetnost Predmetnik za osnovno šolo Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 52,5 52,5 35 35 35 32 PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Silvan Baša, OŠ Franceta Prešerna Kranj; Rebeka Bračič, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava; Manca Černe, OŠ Veliki Gaber; Suzana Čopi Stanišić, OŠ Šmarje pri Kopru, Gimnazija Piran; Sonja Đevenica, OŠ Bežigrad; Mojca Dolinar, Zavod RS za šolstvo; dr. Ada Holcar, Zavod RS za šolstvo; dr. Barbara Kopačin, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta; Anamarija Krvišek Zavec, OŠ Turnišče JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_glasbena_umetnost_2025.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 243011331 ISBN 978-961-03-0964-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt glasbena umetnost za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Namen predmeta .................................... 9 Temeljna vodila predmeta ...................... 9 Obvezujoča navodila za učitelje ............. 9 DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE .............................................. 11 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 12 IZVAJANJE ................................................ 13 POSLUŠANJE ............................................ 16 USTVARJANJE .......................................... 19 GLASBENI JEZIK ...................................... 22 TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE ............................................. 25 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 26 IZVAJANJE ................................................27 POSLUŠANJE ........................................... 30 USTVARJANJE ......................................... 33 GLASBENI JEZIK ...................................... 35 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 37 IZVAJANJE ............................................ 37 POSLUŠANJE ........................................ 37 USTVARJANJE ..................................... 38 GLASBENI JEZIK .................................. 38 IZVAJANJE ........................................... 38 POSLUŠANJE ....................................... 39 USTVARJANJE ..................................... 39 GLASBENI JEZIK .................................. 39 PRILOGE .............................................. 40 Priloge po poglavjih .............................. 40 IZVAJANJE ........................................ 40 6 4 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 8 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Glasba spada med predmete z najdaljšo umeščenostjo v slovenski šolski sistem. Namen predmeta je omogočiti učencu doživljanje in spoznavanje glasbe skozi avtentične oblike učenja, ki izhajajo iz temeljnega trojstva glasbene umetnosti: produkcije, reprodukcije in recepcije. Učni proces temelji na razvijanju glasbene komunikacije učencev, ki z izvajanjem, ustvarjanjem in ozaveščenim poslušanjem celostno spoznavajo glasbo v njenih različnih zvrsteh ter prostorskih in časovnih dimenzijah. Izhajajoč iz ciljne in procesno-razvojne naravnanosti pri učencih razvija glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Kot neodtujljivi del kulturno-umetnostnega izražanja spodbuja razvoj višjih kulturnih potreb, estetskih vrednot, kritično mišljenje, ozaveščenost o družbeni in socialni vlogi glasbe ter razvoju lastne identitete. Eden izmed najpomembnejših gradnikov predmeta je ohranjanje in spoznavanje slovenske glasbene umetnosti in kulture. TEMELJNA VODILA PREDMETA Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Učitelji ob upoštevanju razvojnih značilnosti učencev in njihovih interesov avtonomno izbirajo glasbene vsebine za izvajanje, ustvarjanje in poslušanje. Učenci skozi glasbene dejavnosti izkustveno razvijajo glasbene sposobnosti in spretnosti, izgrajujejo pojmovne mreže, spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, glasbeni simbolni sistem in elemente glasbenega oblikovanja. Glasbeni jezik kot rezultat glasbenih dejavnosti omogoča številne možnosti horizontalnih in vertikalnih medpredmetnih povezav. Procesni učni cilji se skozi izbor glasbenih vsebin razširjajo in poglabljajo. Predmet Glasbena umetnost omogoča spoznavanje in sprejemanje različnih pojavnosti in vlog glasbe v vsakdanjem življenju ter zgodovinskem razvoju. Vzgaja bodoče izvajalce, poslušalce in ljubitelje glasbe. Skrbi za ohranjanje slovenske glasbene umetnosti in kulture ter njeno vpetost v mednarodno okolje. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE V skladu s temeljnimi cilji predmeta in poudarjeno avtonomijo učiteljev za njihovo uresničevanje je v vzgojno-izobraževalnem procesu temeljno načelo komunikacije v glasbenem jeziku, ki 9 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / poteka skozi glasbene dejavnosti izvajanja, poslušanja / in ustvarjanja. Didaktični pristopi zato 52 izpostavljajo pomen avtentičnih glasbenih izkušenj ob uporabi prevladujočih glasbenih metod 0 2 . poučevanja in učenja, ki učencem omogočajo avtentično usvajanje zakonitosti glasbenega jezika 7 . 8 ter oblikovanja glasbenih interesov in vrednot. Slednje uresničujemo tudi s povezovanjem 1 šolskega okolja z glasbeno-kulturnimi okolji in umetniki. 10 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost GLASBENA UMETNOST DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 6 4 : 8 0 / / / IZVAJANJE 5202.7.81 OBVEZNO OPIS TEME Izvajanje glasbe je temelj učnega procesa pri glasbi. Vključuje petje, igranje na glasbila in ritmično izreko. Vključuje petje, igranje na glasbila in ritmično izreko, pri čemer se dejavnosti izvajanja povezujejo z dejavnostmi poslušanja in ustvarjanja, z namenom uresničevanja ciljev s področja glasbenega jezika. Takšno povezovanje učencem omogoča celostno spoznavanje glasbe. Cilji izvajanja so usmerjeni v poglabljanje učenčevih elementarnih glasbenih sposobnosti (posluh, pozornost, glasbeni spomin), razvoj spretnosti (glasovni obseg, pevska tehnika, tehnika igranja na glasbila) ter pridobivanje osnovnega znanja s področja izvajalskih sredstev in sestavov, glasbenih oblik ter glasbenega opismenjevanja. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V vsakem razredu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničujemo vse cilje izvajanja. Cilje načrtujemo postopno in v daljšem časovnem obdobju, pri čemer izhajamo iz učenčevih usvojenih spretnosti in znanj iz predhodnih razredov ter jih sistematično nadgrajujemo. Izvajanje spodbujamo s premišljenim izborom glasbenih vsebin (pesmi, skladbe, rimana besedila), ki so ustrezne glede na zahtevnost, stopnjo učenčevega razvoja, pevske in izvajalske zmožnosti ter interes učencev. Z učenci evalviramo izvedbo glasbenih vsebin z vidika interpretacije in doživetosti. Cilji s področij vrednotenja in odnosnega vidika nimajo pripadajočih standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. Pri izvajanju vrednotimo le učenčeve dosežke oz. njihov napredek glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, ki so jih dosegli z učenjem. Petje je osrednja dejavnost pouka glasbene umetnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in je prisotno v vsaki učni uri. Učencem ponudimo izbor pesmi z umetniško in sporočilno vrednostjo, s poudarkom na slovenski glasbeni dediščini. Repertoar naj vključuje najmanj petnajst pesmi na razred oz. šolsko leto, z raznolikostjo glede na izvor (ljudske, umetne), tonske načine (dur, mol, pentatonika), metrum (dvodobrni, tridobni), obliko (kitične, prekomponirane, enodelne, dvodelne in večdelne) in interpretacijo. Kakovost petja izboljšujemo z rednim skupinskim petjem v razredu, usmerjanjem pozornosti na pevsko tehniko ter usklajenost petja v intonaciji, tempu in interpretaciji. Pri petju upoštevamo razvojne značilnosti učencev, njihove glasovne zmožnosti in glasovno lego. Cilji so usmerjeni v usvajanje osnov pevske tehnike in vokalne higiene za zdrav način govora ter petja. 13 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / Ritmična izreka zajema ritmično urejeno izvajanje besedil kot so izštevanke in reki, različna 52/ ritmizirana besedila (rimana in nerimana). Kakovost izreke razvijamo z večkratnim ponavljanjem, 0 2 . utrjevanjem ter usmerjanjem pozornosti na natančnost izvajanja, dikcijo, poudarke in artikulacijo. 7 . 8 1 Igra na glasbila je lahko samostojna dejavnost ali povezana s petjem, plesom ali zvočnim posnetkom, s ciljem poglabljanja učenčevega posluha, pozornosti in glasbenega spomina, usvajanja tehnike in načina igranja ter vzpostavljanja pravilne drže telesa in razvoja koordinacije. Učenci igrajo na raznovrstna glasbila (npr. telesna, ljudska, improvizirana, glasbila Orffovega instrumentarija, kahon, glasbene cevi) in razvijajo tehniko igranja skozi raziskovanje, imitacijo ali z uporabo glasbenega zapisa. Učence spodbujamo k usklajenemu in enakomernemu igranju glasbil v skupini ali ob spremljavi petja oz. zvočnega posnetka. CILJI Učenec: O: razvija pozitiven odnos do glasbenega izvajanja, (1.3.1.1) O: poje raznovrsten pevski repertoar - enoglasne ali dvoglasne pesmi, domačega in tujega izvora, ljudske in umetne, (1.3.2.1 | 3.1.2.2) O: poglablja zanesljivost petja, izboljšuje vokalno tehniko, širi glasovni obseg in ozavešča pomen higiene glasu, (3.2.4.1) O: izvaja ritmizirana besedila in nadgrajuje zanesljivost ritmične izreke, (1.1.4.1) O: igra spremljave, instrumentalne dele in celote, pri čemer usvaja tehniko igranja, (1.1.4.1) O: pri izvajanju spoznava in sledi grafičnemu in notnemu zapisu, (1.1.2.1) O: pri izvajanju spoznava in upošteva elemente interpretacije, (1.1.2.2) O: razvija sposobnost vrednotenja glasbenih dosežkov ter krepi sodelovalne veščine. (3.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » zapoje raznovrstni pevski repertoar, 14 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / » zanesljivo izvede ritmizirana besedila, / 5 2 0 » .2 zaigra spremljave, instrumentalne dele in celote, 7 . 8 » 1 ob izvajanju sledi grafičnemu ali notnemu zapisu, » pri izvajanju upošteva elemente interpretacije. TERMINI ◦ IZVAJALSKA SREDSTVA in SESTAVI, GLASBENE OBLIKE: ljudska in umetna glasba; ljudska pesem, ljudski ples, ljudski godci, ljudska glasbila (v povezavi s šolskim okoljem); pevski glasovi; družine glasbil (po načinu izvajanja), stara glasbila: paleolitska piščal, čembalo, lutnja, lira; vokalna, instrumentalna, vokalno-instrumentalna glasba, komorne zasedbe (duo/duet, trio/tercet, kvartet, kvintet, oktet), orkester, zbor; glasbena oblika, pesemska oblika, tema, kanon, rondo, variacija; koncertni bonton, partitura, himna (slovenska, evropska), glasbeni poklici, glasbene ustanove (v šolskem okolju, nacionalne) ◦ GLASBENO OPISMENJEVANJE: notno črtovje, violinski ključ, znak za ponavljanje, končaj, takt, taktnica; doba (težka, lahka), taktovski način, ritem, tonsko trajanje, pavza; melodija, solmizacijski zlog, tonska abeceda, pentatonika, dur in mol; oznake za dinamiko, oznake za tempo 15 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / POSLUŠANJE / 5 2 0 2 . 7 . 8 OBVEZNO 1 OPIS TEME Poslušanje glasbe je načrten in sistematičen proces vzgoje učenca v aktivnega poslušalca, ki glasbo zaznava, sprejema, doživlja, razume, analizira in vrednoti. Predstavlja temelj glasbenim izkušnjam (npr. ujemanje intonacije, razlikovanje tonske višine) ter pomembno prispeva k usvajanju glasbenega jezika in glasbenih pojmovnih struktur, kot so zvočna barva, glasbene prvine in forme. Cilji poslušanja so tesno povezani s cilji izvajanja, ustvarjanja in zlasti glasbenega jezika, saj učenci s poslušanjem in analizo glasbenih del razvijajo glasbeno mišljenje ter pojmovne mreže, ki so osnova za razumevanje glasbenega opismenjevanja. Poslušanje vključuje tudi prepoznavanje glasbenih elementov, analizo struktur, ozaveščanje čustvenega odziva ter kritično refleksijo o slišani glasbi. Skozi usmerjeno poslušanje učenci oblikujejo spoštljiv odnos do glasbene umetnosti, razvijajo estetsko občutljivost in razširjajo kulturno obzorje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V vsakem razredu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničujemo vse cilje poslušanja. Skozi daljše časovno obdobje načrtujemo postopno uvajanje in nadgradnjo ciljev, pri čemer izhajamo iz usvojenih spretnosti in znanj učencev iz predhodnih razredov ter jih sistematično nadgrajujemo. Cilji, ki se nanašajo na vrednotenje in odnosni vidik poslušanja, nimajo standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. Učencem se ponuja program poslušanja, ki vključuje dela z umetniško in sporočilno vrednostjo ter izvedbe in posnetke, ki so kakovostni po zvoku, izvedbi in obsegu. Pri izboru zvočnih posnetkov upoštevamo razvojne značilnosti učencev, njihovo sposobnost vživljanja v glasbo ter njihove glasbene interese. Čeprav je v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju poudarek na spoznavanju slovenske glasbene dediščine, naj bo izbor raznolik po glasbenih zvrsteh, stilih in žanrih, glasbenih prvinah in oblikah ter po izvajalcih, času in kraju nastanka. Tak pristop spodbuja radovednost, primerjalno razmišljanje in učenca vodi v nadaljnje raziskovanje glasbe. Dejavnosti poslušanja glasbe didaktično izpeljujemo po metodah doživljajsko-analitičnega poslušanja, s ciljem usposobiti učenca za samostojno sprejemanje in razumevanje glasbenih del. S tem učenci pridobivajo osnovno znanje s področja izvajalskih sredstev in sestavov, glasbenih oblik ter glasbenega opismenjevanja. Učenec pri tem slušne zaznane osmisli, jih vrednoti in 16 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / povezuje z drugimi glasbenimi in neglasbenimi izkušnjami, kar prispeva k oblikovanju osebnega 52/ glasbenega okusa. Teme poslušanja ne izvajamo kot faktografsko obravnavo skladateljev ali 0 2 . njihovih življenjepisov, temveč izhajamo iz same glasbe – njenih struktur, izraznosti, izvedbe in 7 . 8 čustvene učinkovitosti. Osrednja pozornost je usmerjena v neposredno izkušnjo poslušanja, 1 odziv, analizo in pogovor o slišani glasbi. Poslušanje glasbe je dejavnost, ki presega šolski prostor. Povezuje se tudi z obiskovanjem glasbenih dogodkov (npr. koncertov, oper, baletov) – z namenom pridobivanja neposrednih izkušenj s poslušanjem glasbe v živo, stika z izvajalci in doživljanja prostora, v katerem se glasba izvaja. Učenec tako razvija zavedanje o sooblikovanju glasbene izkušnje skupaj z drugimi poslušalci. Učence na obisk glasbenih dogodkov ustrezno pripravimo, da lahko od njih pričakujemo pozoren in spoštljiv odziv na slišano izvedbo. Poslušanje glasbe vključuje tudi vzgojo za ekologijo zvočnega prostora – spodbuja pozorno in strukturirano poslušanje, hkrati pa vzgaja za zmanjševanje hrupa, upoštevanje tišine in izbiro primernega zvočnega okolja za različne priložnosti. CILJI Učenec: O: razvija pozitiven odnos do poslušanja, (1.3.1.1) O: pozorno posluša, slušno spoznava in prepoznava izbrani repertoar glasbenih del vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne, ljudske in umetne, slovenske in tuje glasbe ter glasbe različnih stilov, žanrov in zvrsti, (1.3.1.1 | 3.3.2.1) O: uzavešča lastno doživljanje in vedenje, poglablja koncentracijo, pozornost in glasbeni spomin, (3.1.2.1) O: poglablja zaznavo glasbenih prvin, glasbenih oblik, izvajalskih sredstev in sestavov, (1.3.2.1) O: razvija sposobnost vrednotenja poslušanih glasbenih del, (2.1.1.1) O: smiselno in varno uporablja digitalno tehnologijo pri iskanju informacij o glasbi, izbiri glasbe in poslušanju glasbenih vsebin. (4.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » prepozna in opiše glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestave, 17 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / » prepozna in poimenuje izbrana glasbena dela. / 5 2 0 TERMINI 2 . 7 . ◦ 18 IZVAJALSKA SREDSTVA in SESTAVI, GLASBENE OBLIKE: ljudska in umetna glasba; ljudska pesem, ljudski ples, ljudski godci, ljudska glasbila (v povezavi s šolskim okoljem); pevski glasovi; družine glasbil (po načinu izvajanja), stara glasbila: paleolitska piščal, čembalo, lutnja, lira; vokalna, instrumentalna, vokalno-instrumentalna glasba, komorne zasedbe (duo/duet, trio/tercet, kvartet, kvintet, oktet), orkester, zbor; glasbena oblika, pesemska oblika, tema, kanon, rondo, variacija; koncertni bonton, partitura, himna (slovenska, evropska), glasbeni poklici, glasbene ustanove (v šolskem okolju, nacionalne) ◦ GLASBENO OPISMENJEVANJE: notno črtovje, violinski ključ, znak za ponavljanje, končaj, takt, taktnica; doba (težka, lahka), taktovski način, ritem, tonsko trajanje, pavza; melodija, solmizacijski zlog, tonska abeceda, pentatonika, dur in mol; oznake za dinamiko, oznake za tempo 18 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / USTVARJANJE / 5 2 0 2 . 7 . 8 OBVEZNO 1 OPIS TEME Glasbena ustvarjalnost se izraža v glasbi kot reprodukcija (poustvarjanje glasbenih vsebin) in produkcija (dopolnjevanje ali oblikovanje lastnih glasbenih idej) ter ob glasbi kot izražanje doživetij in zaznav skozi druge umetniške zvrsti (besedno, gibno, plesno, likovno, uprizoritveno). Cilji ustvarjanja so tesno povezani z doseganjem ciljev izvajanja in poslušanja ter prispevajo k širjenju glasbenih izkušenj in poglabljanju razumevanja glasbenega jezika, izvajalskih sredstev in sestavov, glasbenih oblik in glasbenega opismenjevanja. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V vsakem razredu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničujemo vse cilje glasbenega ustvarjanja. Načrtujemo jih v daljšem časovnem obdobju, s postopnim uvajanjem in nadgrajevanjem. Za razvoj glasbene ustvarjalnosti učencev, ki zajema tako poustvarjanje kot izmišljanje glasbenih vsebin, mora učitelj ustvariti varno in spodbudno učno okolje. Takšno okolje omogoča svobodno izražanje glasbenih idej ter podpira proces od začetne zamisli do končnega izdelka. Učitelj je učencem zgled in opora pri razvijanju zamisli in oblikovanju končnega dosežka ter jim zagotavlja dovolj časa za dokončanje dela. Poustvarjene glasbene vsebine vrednotimo z vidika interpretacije in doživetosti, izmišljene vsebine pa z vidika sporočilnosti, izvirnosti in smiselnosti. Cilji s področja vrednotenja nimajo določenih standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. Proces ustvarjalnosti obsega faze: preparacija (motivacijska priprava in ustvarjanje spodbudne klime), inkubacija (iskanje individualnih idej), iluminacija (selekcija in povezovanje idej) ter verifikacija (predstavitev in zbiranje povratnih informacij). Ustvarjanje v glasbi se uresničuje kot poustvarjanje, dopolnjevanje in izmišljanje glasbenih vsebin. Poustvarjalnost kot končna oblika procesa vključuje učenčevo doživljajsko in estetsko izražanje glasbenih vsebin. Pri dopolnjevanju in izmišljanju učenec raziskuje zvoke, eksperimentira, improvizira ter ustvarja lastne glasbene zamisli. Pri tem odkriva glasbeno-izrazne in oblikovne zakonitosti ter preizkuša različna izvajalska sredstva in načine interpretacije. Ustvarjalni dosežki učencev se lahko izrazijo kot dopolnjene glasbene fraze (npr. glasbeno vprašanje in odgovor), spremljave (ostinato, bordun), krajše glasbene strukture (zvočna slika, glasbeni motiv, ritmični in melodični vzorci, melodija, tema, variacija). 19 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / Ustvarjanje ob glasbi pa izhaja iz učenčevega doživljanja in zaznavanja glasbe ter se izraža skozi 52/ druge umetniške zvrsti (besedno, gibno, plesno, likovno ali uprizoritveno). 0 2 . 7 . 8 1 CILJI Učenec: O: razvija pozitiven odnos do ustvarjanja ter se ob tem sprošča, (1.3.4.1 | 2.4.3.1 | 3.2.3.2) O: v glasbi raziskuje, pevsko in instrumentalno dopolnjuje glasbene vsebine in ustvarja spremljave ter krajše glasbene vsebine, (1.3.4.2 | 3.1.4.1 | 5.1.2.1) O: lastne glasbene zamisli izraža z grafičnim ali notnim zapisom, (1.1.4.1) O: glasbena doživetja in zaznave izraža z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti (likovno, besedno, gibalno, plesno, uprizoritveno), (3.2.1.2 | 5.3.1.1) O: vrednoti dosežke ustvarjanja in presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev, (5.3.5.2) O: pri ustvarjanju, urejanju in deljenju glasbenih vsebin uporablja digitalno tehnologijo. (4.2.2.1 | 4.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pevsko ali instrumentalno dopolni glasbene vsebine, ustvari spremljave ali krajše glasbene vsebine, » ustvari lasten grafični ali notni zapis, » glasbena doživetja in zaznave izrazi z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti. TERMINI ◦ IZVAJALSKA SREDSTVA in SESTAVI, GLASBENE OBLIKE: ljudska in umetna glasba; ljudska pesem, ljudski ples, ljudski godci, ljudska glasbila (v povezavi s šolskim okoljem); pevski glasovi; družine glasbil (po načinu izvajanja), stara glasbila: paleolitska piščal, čembalo, lutnja, lira; vokalna, instrumentalna, vokalna-instrumentalna glasba, komorne zasedbe (duo/duet, trio/tercet, kvartet, kvintet, oktet), orkester, zbor; glasbena oblika, pesemska oblika, tema, kanon, rondo, variacija; koncertni bonton, partitura, himna (slovenska, evropska), glasbeni poklici, glasbene ustanove (v šolskem okolju, nacionalne) ◦ GLASBENO OPISMENJEVANJE: notno črtovje, 20 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / violinski ključ, znak za ponavljanje, končaj, takt, taktnica; doba (težka, lahka), taktovski način, 52/ ritem, tonsko trajanje, pavza; melodija, solmizacijski zlog, tonska abeceda, pentatonika, dur in 0 2 . mol; oznake za dinamiko, oznake za tempo 7 . 8 1 21 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / GLASBENI JEZIK / 5 2 0 2 . 7 . 8 OBVEZNO 1 OPIS TEME Glasbeni jezik je sistem simbolov, pojmov, zakonitosti in pravil, ki omogočajo glasbeno izražanje, razumevanje in komunikacijo. Predstavlja temeljno sredstvo sporazumevanja z glasbo, hkrati pa je pomemben del identitete posameznika, skupnosti, kulture in naroda. Učenec ga spoznava skozi praktične dejavnosti izvajanja, ustvarjanja in poslušanja. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju so cilji usmerjeni v poglabljanje glasbenih sposobnosti (posluh, zbranost, glasbeni spomin), razvijanje spretnosti (širjenje glasovnega obsega, pevska tehnika, tehnika igranja na glasbila), razširjanje pojmovnih mrež in konceptov s področij temeljnih značilnosti glasbe (glasbene prvine, oblike, izvajalska sredstva in sestavi, glasbeni stili, žanri, zvrsti), glasbeno opismenjevanje (orientacija v notnem zapisu, prepoznavanje trajanj in višin tonov, razumevanje odnosov med glasbenimi deli in celoto, poimenovanje tonov, pavz in taktovskih načinov). Poseben poudarek je namenjen spoznavanju slovenske ljudske in umetne glasbene dediščine. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V vsakem razredu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničujemo vse cilje teme glasbeni jezik, pri čemer jih načrtujemo uravnoteženo in v povezavi s cilji drugih tem izvajanje, poslušanje in ustvarjanje. Dejavnosti naj bodo smiselno vključene v posamezne učne ure, tako da je jasno razvidna rdeča nit doseganja učnih ciljev. Vendar naj učitelj ne vključuje na silo vseh treh osnovnih glasbenih dejavnosti v vsako posamezno uro. Ključno je, da se ohranja sistematičnost in enakovrednost vseh glasbenih področij, pri čemer nobena dejavnost (npr. ustvarjanje) ne sme biti marginalizirana na račun druge. Cilje uvajamo postopno in načrtno, z nadgradnjo usvojenih znanj in spretnosti iz predhodnih razredov. Pomembno je, da učitelj sledi razvojnemu loku učenca ter postopoma širi njegovo razumevanje glasbenega jezika. Cilji, ki se nanašajo na vrednotenje procesa in razvijanje sodelovalnih veščin, niso opredeljeni s standardi, zato dosežkov učencev na teh področjih ne ocenjujemo, temveč jih spodbujamo in spremljamo z usmerjeno povratno informacijo. 22 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / / 5 2 CILJI 0 2 . 7 . Učenec: 8 1 O: z izvajanjem, poslušanjem in ustvarjanjem spoznava zakonitosti glasbenega jezika, razvija glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ter glasbeni spomin, (1.1.5.1 | 1.3.5.1) O: razvija pozitiven odnos do raznovrstnega repertoarja glasbenih del ter spoznava pomen glasbe za zdravje in dobro počutje, (3.2.3.2 | 3.2.4.1) O: poglablja znanja o slovenski ljudski glasbeni dediščini in razume njen pomen v kontekstu trajnostnega ohranjanja kulturne identitete, (1.3.2.1 | 2.4.2.1) O: spoznava in uporablja pojme o izvajalskih sredstvih in sestavih, glasbenih oblikah, glasbenih poklicih ter ustanovah (gl. nabor strokovnih terminov), (1.1.2.2 | 2.1.3.1) O: spoznava in uporablja pojme s področja glasbenega opismenjevanja ter razvija osnovno orientacijo v notnem zapisu (gl. nabor strokovnih terminov), (1.1.2.1 | 1.1.4.1) O: razvija sposobnost vrednotenja glasbe ter krepi sodelovalne veščine pri skupinskem ustvarjanju in analizi glasbenih del, (2.2.2.1 | 3.3.3.1) O: smiselno in varno uporablja digitalno tehnologijo pri iskanju informacij o glasbi, izbiri glasbe, poslušanju, analiziranju, ustvarjanju in deljenju glasbenih vsebin. (4.1.1.1 | 4.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » izkaže znanja o slovenski ljudski glasbeni dediščini, » uporabi pojme o izvajalskih sredstvih in sestavih, glasbenih oblikah, glasbenih poklicih ter ustanovah, » uporabi pojme s področja glasbenega opismenjevanja ter izkaže osnovno orientacijo v notnem zapisu. TERMINI ◦ IZVAJALSKA SREDSTVA in SESTAVI, GLASBENE OBLIKE: ljudska in umetna glasba; ljudska pesem, ljudski ples, ljudski godci, ljudska glasbila (v povezavi s šolskim okoljem); pevski glasovi; 23 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / družine glasbil (po načinu izvajanja), stara glasbila: paleolitska piščal, čembalo, lutnja, lira; 52/ vokalna, instrumentalna, vokalna-instrumentalna glasba, komorne zasedbe (duo/duet, trio/tercet, 0 2 . kvartet, kvintet, oktet), orkester, zbor; glasbena oblika, pesemska oblika, tema, kanon, rondo, 7 . 8 variacija; koncertni bonton, partitura, himna (slovenska, evropska), glasbeni poklici, glasbene 1 ustanove (v šolskem okolju, nacionalne) ◦ GLASBENO OPISMENJEVANJE: notno črtovje, violinski ključ, znak za ponavljanje, končaj, takt, taktnica; doba (težka, lahka), taktovski način, ritem, tonsko trajanje, pavza; melodija, solmizacijski zlog, tonska abeceda, pentatonika, dur in mol; oznake za dinamiko, oznake za tempo 24 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost GLASBENA UMETNOST TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 6 4 : 8 0 / / / IZVAJANJE 5202.7.81 OBVEZNO OPIS TEME Izvajanje glasbe je temelj učenja in poučevanja glasbe. Učenec pri pouku poje, izreka besedila in igra na glasbila kot solist ali član skupine (npr. razredni pevski zbor, vokalna skupina, instrumentalni ansambel). Cilji izvajanja so povezani s cilji poslušanja in ustvarjanja z namenom uresničevanja ciljev glasbenega jezika, kar učencem omogoča celostno spoznavanje glasbe v njenih različnih pojavnih oblikah (stili, žanri, zvrsti, glasbene oblike, glasbena sredstva in sestavi) skozi prostor in čas. Izvajanje je usmerjeno v glasbene dosežke učencev, poglabljanje njihovih glasbenih sposobnosti (posluh, zbranost, glasbeni spomin), urjenje in nadgradnjo njihovih spretnosti (glasovni obseg, pevska tehnika, tehnika igranja na glasbila) in širjenje njihovih znanj o temeljnih značilnostih glasbe od srednjega veka do danes. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V vsakem razredu tretjega vzgojno-izobraževanega obdobja uresničujemo vse cilje izvajanja. Izhajamo iz usvojenih spretnosti in znanj iz razredov drugega vzgojno-izobraževanega obdobja ter jih nadgrajujemo z novimi. Nove cilje in z njimi strokovne pojme uvajamo premišljeno in postopno, kot nadgradnjo že usvojenega znanja. Izvajanje spodbujamo s premišljenim izborom glasbenih vsebin različnih obdobij, oblik, žanrov, zvrsti in zasedb, iz katerih izpeljujemo temeljne informacije o značilnostih, zakonitostih in vlogi glasbe v zgodovinskem času in kulturnem prostoru. Pri izboru vsebin upoštevamo umetniško in sporočilno vrednost, razvojne značilnosti učencev (puberteta, mutacija) ter njihove izvajalske zmožnosti. Z učenci evalviramo izvedbo glasbenih vsebin z vidika interpretacije in doživetosti. Cilji s področja vrednotenja in odnosnega vidika nimajo standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. Pri izvajanju vrednotimo le učenčeve dosežke oz. napredek v glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanju, ki so jih pridobili z učenjem. Petje je tudi v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osrednja dejavnost pouka glasbe in je zato prisotno vsako učno uro. Učenci pojejo eno-, dvo- in večglasne pesmi, ljudske in umetne pesmi iz domače in svetovne glasbene literature. Repertoar pesmi izhaja iz ciljev izvajanja in spoznavanja glasbenih del, zato vključuje pevsko izvajanje delov instrumentalnih skladb. Vključuje raznovrstne pesmi glede na izvor, ritmične, melodične, harmonske, stilne, oblikovne, interpretacijske in druge glasbenih značilnosti, in sicer najmanj deset pesmi na razred oz. šolsko leto. Kakovost petja razvijamo z rednim skupinskim petjem v razredu, usmerjanjem pozornosti na pevsko tehniko ter usklajenost petja v intonaciji, tempu in interpretaciji. Didaktično izhodišče predstavljajo razvojne značilnosti učencev, njihove glasovnih zmožnosti (glasovne leg, mutacija), 27 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / pevske izkušnje in interesi. Prevladuje metoda imitacije v kombinaciji z metodo dela z glasbenim 52/ zapisom. Cilji so usmerjeni v utrjevanje in poglabljanje pevske tehnike ter vokalne higiene za 0 2 . zdrav način govora ter petja. 7 . 8 1 Izreka besedil v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju nadgrajuje spretnosti ritmične izreke, razvitem v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Je ritmično bolj zahtevna in kompleksna. Učenci gradijo ritmične kanone, izvajajo lastna ritmizirana besedila in pogosto povezujejo izreko z gibanjem. Njihovo pozornost usmerjamo na natančnost izvajanja, jasno dikcijo, pravilne poudarke in dosledno artikulacijo. Igra na glasbila vključuje samostojno instrumentalno vsebino ali spremljavo k petju, plesu in zvočnemu posnetku ter dopolnjevanje drugih glasbenih vsebin. Večglasne spremljave učenci oblikujemo z uporabo ostinatnih motivov, borduna in preprostih kadenčnih zvez. V tem obdobju se osnovni cilj poglabljanja učenčevih glasbenih sposobnosti (posluh, zbranost, spomin) in spretnosti (tehnika in način igranja, koordinacija, drža telesa) nadgradi s ciljem skupinskega muziciranja in igranja v različnih zasedbah, s katero se pridobiva izkušnje igranja in glasbenega sodelovanja v skupini ter poglablja neverbalno komunikacijo. Učenci razvijajo usklajenost igranja na raznovrstna glasbila (npr. telesna, ljudska, improvizirana, glasbila Orffovega instrumentarija, kahon, glasbene cevi, ukulele, klaviatura, komplet bobnov, bas in solo kitara, orkestrska glasbila). Igranje poteka ob podpori glasbenega zapisa. CILJI Učenec: O: muzicira v različnih sestavih in krepi sodelovalne veščine ter pripadnost skupnosti za lastno in skupno dobro, (1.2.3.2 | 3.3.3.1) O: poje raznovrsten pevski repertoar eno-, dvo- ali večglasnih domačih in tujih ter ljudskih in umetnih pesmi, (1.3.2.1 | 3.1.2.2) O: poglablja zanesljivost petja, izboljšuje vokalno tehniko, širi glasovni obseg in ozavešča higieno glasu, (3.2.4.1) O: enakomerno ritmično izreka ritmične izreke in ritmizirana besedila, (1.1.4.1) O: igra spremljave, instrumentalne dele in celote ter uporablja pravilno tehniko igranja, (1.1.4.1) O: pri izvajanju uporablja glasbeni zapis, (1.1.2.1) O: pri izvajanju uporablja elemente interpretacije in razvija občutek za estetsko oblikovanje, (1.1.2.2) 28 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / O: / vrednoti izvajalske dosežke. 5 (3.3.3.1) 02 2 . 7 . 8 1 STANDARDI ZNANJA Učenec: » zapoje ljudske in umetne pesmi, » enakomerno izvede ritmične izreke in ritmizirana besedila, » zaigra spremljave, instrumentalne dele in celote in uporabi pravilno tehniko igranja, » pri izvajanju uporabi glasbeni zapis, » izvede z elementi interpretacije. TERMINI ◦ OBDOBJA: srednji vek, renesansa, barok, klasicizem, romantika, impresionizem, nova glasba, ekspresionizem, neoklasicizem, modernizem, sodobnost ◦ GLASBENE OBLIKE: gregorijanski koral, maša, motet, madrigal, suita, koncert, sonata, godalni kvartet, simfonija, opera, opereta, balet, samospev, klavirska miniatura, simfonična pesnitev ◦ ZNAČILNOSTI GLASBE: trubadurji, mojstri pevci; duhovna in posvetna glasba, nacionalne šole in glasba, absolutna in programska glasba, celotonska lestvica, etnomuzikologija, dvanajsttonska vrsta, tonalna in atonalna glasba, zvočni grozd; jazz, popularna, plesna, narodnozabavna, filmska glasba, muzikal 29 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / POSLUŠANJE / 5 2 0 2 . 7 . 8 OBVEZNO 1 OPIS TEME Poslušanje ali recepcija glasbe je načrten in sistematičen proces vzgoje učenca v aktivnega poslušalca, ki glasbo zaznava, sprejema, doživlja, spoznava, razume, analizira in vrednoti. Zajema najplodnejše in najučinkovitejše preučevanje situacij v glasbi ter predstavlja osnovo glasbenim izkušnjam (npr. ujemanje intonacije, razlikovanje tonske višine) in usvajanju glasbenega jezika ter glasbenih pojmovnih struktur, kot so zvočna barva in glasbene prvine. Cilji poslušanja se medsebojno prepletajo in povezujejo s cilji izvajanja in ustvarjanja, še posebej pa glasbenega jezika, saj učenci s poslušanjem, analizo in vrednotenjem glasbenih del razvijajo glasbeno mišljenje, ki se izraža skozi pojmovne mreže in razumevanje temeljnih značilnosti glasbe v povezavi z glasbenimi oblikami, izvajalskimi sredstvi, stili, žanri in zvrstmi. S poslušanjem učenci oblikujejo glasbene predstave, bogatijo notranje slišanje, razvijajo glasbeni okus, kritično presojajo umetniško vrednost del in spoznavajo glasbo različnih kulturnih prostorov skozi zgodovinska obdobja od srednjega veka do danes. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V vsakem razredu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničujemo vse cilje poslušanja. Skozi daljše časovno obdobje načrtujemo postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi. Izhajamo iz učenčevih usvojenih spretnosti in znanj iz predhodnih razredov ter jih nadgradimo z novimi. Cilji s področja vrednotenja in odnosnega vidika nimajo standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. Učencem se ponudi program poslušanja, ki vključuje dela z visoko umetniško in sporočilno vrednostjo, ob upoštevanju obsega, kakovosti izvedb, raznolikosti posnetkov ter kakovosti zvoka. Pri izbiri zvočnih posnetkov izhajamo iz učenčevih razvojnih značilnosti, sposobnosti njegovega vživljanja v glasbene vsebine ter interesov. Izbor glasbenih vsebin naj bo raznolik po zvrsteh, stilih, žanrih, glasbenih prvinah in oblikah, izvajalcih ter času in kraju nastanka, saj prav to učenca spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju glasbe in poglobljenemu poslušalskemu doživljanju. Dejavnosti didaktično izpeljujemo po metodah doživljajsko-analitičnega poslušanja glasbe s ciljem nadgraditi znanja s področja glasbenega jezika iz drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, za učenčevo samostojno sprejemanje, razumevanje in vrednotenje glasbenih del. Učenec slušne zaznave osmisli, jih vrednoti in jih povezuje z drugimi glasbenimi in neglasbenimi izkušnjami, s čimer oblikuje lasten glasbeni okus. Tema ne sme biti izvedena kot faktografska obravnava glasbenih del posameznih glasbenih ustvarjalcev, ampak izhajamo iz glasbe same. 30 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / Ob ozaveščenem in pozornem poslušanju izvedemo analizo glasbenega dela ter njegovo 52/ umestitev v časovni (zgodovinski) in prostorski (kulturni) kontekst. 0 2 . 7 Dejavnost poslušanja je povezana tudi z obiskovanjem koncertov (npr. v okviru dnevov 8. 1 dejavnosti), z namenom pridobivanja izkušenj neposrednega stika z glasbo, njenimi izvajalci in prostorom ter sooblikovanjem glasbenega dela skupaj z ostalimi poslušalci. Učence na obisk glasbenih dogodkov (npr. koncertov, oper, baletov) ustrezno pripravimo, da lahko od njih pričakujemo ustrezen kritični odziv na slišano izvedbo glasbenih del. Poslušanje kot dejavnost vzgaja učence tudi za ekologijo zvočnega prostora, za izbiro primernega zvočnega prostora za različne priložnosti in dejavnosti ter za zmanjševanje hrupa v okolju. CILJI Učenec: O: pozorno, doživljajsko-analitično posluša, slušno spoznava in prepoznava raznovrsten repertoar slovenskih in tujih glasbenih del od srednjega veka do danes, (1.3.1.1 | 3.3.2.1) O: poglablja zaznavo, analizira in ugotavlja temeljne značilnosti glasbe (glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestave, glasbeni stili, žanri in zvrsti) od srednjega veka do danes, (1.3.2.1) O: vrednoti poslušana glasbena dela od srednjega veka do danes ter sodeluje pri razpravah, (2.1.1.1 | 3.3.3.1) O: razvija občutljivost do ekologije zvočnega prostora, (3.2.4.1) O: smiselno in varno uporablja digitalno tehnologijo pri poslušanju in analiziranju glasbenih vsebin. (4.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » prepozna in poimenuje glasbena dela ter jih umesti v stilno obdobje in zgodovinski okvir, » prepozna in opiše temeljne značilnosti glasbe od srednjega veka do danes. 31 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 TERMINI 8 ◦ OBDOBJA: srednji vek, renesansa, barok, klasicizem, romantika, impresionizem, nova glasba, ekspresionizem, neoklasicizem, modernizem, sodobnost ◦ GLASBENE OBLIKE: gregorijanski koral, maša, motet, madrigal, suita, koncert, sonata, godalni kvartet, simfonija, opera, opereta, balet, samospev, klavirska miniatura, simfonična pesnitev ◦ ZNAČILNOSTI GLASBE: trubadurji, mojstri pevci; duhovna in posvetna glasba, nacionalne šole in glasba, absolutna in programska glasba, celotonska lestvica, etnomuzikologija, dvanajsttonska vrsta, tonalna in atonalna glasba, zvočni grozd; jazz, popularna, plesna, narodnozabavna, filmska glasba, muzikal 32 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / USTVARJANJE / 5 2 0 2 . 7 . 8 OBVEZNO 1 OPIS TEME Glasbena ustvarjalnost se kaže v glasbi in ob njej: v glasbi kot glasbena reprodukcija (poustvarjanje glasbenih vsebin) in glasbena produkcija (dopolnjevanje in izmišljanje lastnih glasbenih vsebin), ob glasbi pa kot izražanje glasbenih doživetij in zaznav skozi druge umetniške zvrsti (besedno, gibno, plesno, likovno, uprizoritveno). Cilji ustvarjanja so soodvisni od uresničevanja ciljev izvajanja in poslušanja ter omogočajo širjenje glasbenih izkušenj in razumevanje glasbenega jezika in temeljnih značilnostih glasbe od srednjega veka do danes. DODATNA POJASNILA ZA TEMO V vsakem razredu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničujemo vse cilje ustvarjanja. Skozi daljše časovno obdobje načrtujemo postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi. Izhajamo iz učenčevih usvojenih spretnosti in znanj iz predhodnih razredov, ki jih nadgradimo z zahtevnejšimi oblikami ustvarjalnega izražanja. Cilji s področja vrednotenja in odnosnega vidika nimajo standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. Ustvarjanje je aktivna oblika učenja, pri kateri učenec sprošča zvočno domišljijo ter na svoj način uporabi pridobljene glasbene izkušnje in znanje v novi situaciji. Skozi ta proces raziskuje glasbene sloge, oblike in tehnike, odkriva različne izrazne in oblikovne možnosti ter razvija lastne glasbene ideje, motive in skladbe. Uspešnost procesa je odvisna od več pogojev: varno, spodbudno, sproščeno, pozitivno okolje, opremljenost učilnice z glasbili in digitalno tehnologijo, učiteljeva podpora ter čas za dokončanje izdelka. Poustvarjene glasbene vsebine evalviramo z vidika interpretacije in doživetosti, izmišljanje glasbenih vsebin pa z vidika sporočilnosti, izvirnosti in smiselnosti. Proces ustvarjalnosti poteka od preparacije (priprava z motivacijo in ustvarjanje ugodnega vzdušja), inkubacije (iskanje individualnih idej), iluminacije (selekcija in združevanje idej) do verifikacije (predstavitev in zbiranje povratnih informacij). Ustvarjanje v glasbi omogoča izražanje individualnosti in ustvarjalnega pristopa k osebnemu umetniškemu izrazu skozi poustvarjanje ali interpretacijo glasbenih del, glasbeno produkcijo ali dopolnjevanje in oblikovanje glasbenih vsebin (eksperimentiranje, improvizacija, izmišljanje lastnih glasbenih vsebin, odkrivanje glasbenoizraznih in oblikovnih zakonitosti, preizkušanje sredstev in načinov interpretacije) na edinstven in svojstven način. Ustvarjalni dosežki učencev se kažejo kot dopolnjene glasbene fraze (glasbeno vprašanje in odgovor), spremljave (ostinati, bordun, osnovne harmonske zveze), krajše ali daljše glasbene vsebine (zvočna slika, glasbeni motiv, ritmični in melodični vzorci, melodija, pesem, variacija). 33 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / Ustvarjanje ob glasbi, vezano na učenčevo doživljanje in zaznavanje glasbe, učenec izrazi v 52/ drugih umetniških zvrsteh (besedno, gibno, plesno, likovno, uprizoritveno). 0 2 . 7 . 8 1 CILJI Učenec: O: v glasbi raziskuje, improvizira, pevsko in instrumentalno dopolnjuje, ustvarja spremljave ter glasbene vsebine, (1.3.4.2 | 3.1.4.1 | 5.1.2.1) O: lastne glasbene zamisli izraža z glasbenimi izraznimi sredstvi v glasbenem zapisu, (1.1.4.1) O: glasbena doživetja in zaznave izraža z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti (likovno, besedno, gibalno, plesno, uprizoritveno), (3.2.1.2 | 5.3.1.1) O: vrednoti dosežke ustvarjanja in presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev, (5.3.5.2) O: ustvarja, ureja in deli glasbene vsebine z digitalno tehnologijo. (4.2.2.1 | 4.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » ustvari spremljave ali glasbene vsebine, » ustvari lasten glasbeni zapis, » glasbena doživetja in zaznave izrazi z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti. TERMINI ◦ OBDOBJA: srednji vek, renesansa, barok, klasicizem, romantika, impresionizem, nova glasba, ekspresionizem, neoklasicizem, modernizem, sodobnost ◦ GLASBENE OBLIKE: gregorijanski koral, maša, motet, madrigal, suita, koncert, sonata, godalni kvartet, simfonija, opera, opereta, balet, samospev, klavirska miniatura, simfonična pesnitev ◦ ZNAČILNOSTI GLASBE: trubadurji, mojstri pevci; duhovna in posvetna glasba, nacionalne šole in glasba, absolutna in programska glasba, celotonska lestvica, etnomuzikologija, dvanajsttonska vrsta, tonalna in atonalna glasba, zvočni grozd; jazz, popularna, plesna, narodnozabavna, filmska glasba, muzikal 34 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / GLASBENI JEZIK / 5 2 0 2 . 7 . 8 OBVEZNO 1 OPIS TEME Glasbeni jezik je sistem glasbenih simbolov, pojmov, zakonitosti in pravil, ki omogočajo glasbeno izražanje in komunikacijo. Predstavlja temeljno orodje sporazumevanja z glasbo ter pomemben del identitete posameznika, kulture in naroda. Učenec ga spoznava praktično, skozi dejavnosti izvajanja, ustvarjanja in poslušanja. Cilji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja so usmerjeni v poglabljanje učenčevih glasbenih sposobnosti (posluh, zbranost, spomin), izpopolnjevanje spretnostni (glasovni obseg, pevska tehnika, tehnika igranja na glasbila) ter razširitev pojmovnih mrež, konceptov in znanj s področja temeljnih značilnostih glasbe od srednjega veka do danes (glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestave, glasbeni stili, žanri in zvrsti), kar omogoča razumevanje, analizo in vrednotenje kompleksnejših glasbenih vsebin ter krepitev zmožnosti glasbenega mišljenja in izražanja. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj kritično pregleduje didaktična gradiva, dostopna v različnih informacijskih virih. Ob njih razvija lastna učna gradiva za avtentično učenje glasbenega jezika skozi dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. V vsakem razredu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničujemo vse cilje teme glasbeni jezik, pri čemer cilje te teme načrtujemo uravnoteženo in dosegamo povezovalno s cilji drugih tem izvajanje, poslušanje in ustvarjanje. Posamezno temo učitelj opredeljuje glede na prevladujoče procese ter cilje učenja in poučevanja ob zavedanju kompleksne zastopanosti pouka glasbe, pri katerem se glasbene dejavnosti medsebojno prepletajo in povezujejo. Vseh treh temeljnih glasbenih dejavnosti naj učitelj na silo ne vključuje v vsako učno uro. Pozoren pa mora biti, da ostaja sistematika dejavnosti, da posameznih dejavnosti ne marginalizira (npr. ustvarjanja) na račun drugih dejavnosti. Skozi daljše časovno obdobje načrtujemo postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi. Izhajamo iz učenčevih usvojenih spretnosti in znanj iz predhodnih razredov ter jih nadgradimo z novimi. Cilji s področja vrednotenja in sodelovalnih veščin nimajo standardov, zato dosežkov učencev na tem področju ne ocenjujemo. CILJI 35 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / Učenec: 52/ 0 O: 2 z izvajanjem, poslušanjem in ustvarjanjem spoznava in razume zakonitosti glasbenega jezika, . 7 poglablja glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ter uri glasbeni spomin, . 8 1 (1.1.5.1 | 1.3.5.1) O: spoznava pomen glasbe za zdravje in dobro počutje, (3.2.3.2 | 3.2.4.2) O: spoznava raznovrsten repertoar slovenskih in tujih glasbenih del od srednjega veka do danes, (1.3.1.1) O: analizira, ugotavlja in uporablja pojme o temeljnih značilnostih glasbe (glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestave, glasbeni stili, žanri in zvrsti) od srednjega veka do danes (gl. nabor strokovnih terminov), (1.3.2.1) O: uporablja glasbene zapise, (1.1.4.1) O: vrednoti glasbo ter krepi sodelovalne veščine, (2.2.2.1 | 3.3.2.1) O: išče, ustvarja, ureja in deli digitalne vsebine, jih bogati z glasbo, videoposnetki in vizualnimi učinki ter pri tem zaznava in rešuje tehnične težave. (4.2.2.1 | 4.3.1.1 | 4.3.2.1 | 4.5.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » glasbena dela umesti v stilno obdobje in zgodovinski okvir, » uporabi pojme o temeljnih značilnostih glasbe od srednjega veka do danes, » uporabi glasbene zapise. TERMINI ◦ OBDOBJA: srednji vek, renesansa, barok, klasicizem, romantika, impresionizem, nova glasba, ekspresionizem, neoklasicizem, modernizem, sodobnost ◦ GLASBENE OBLIKE: gregorijanski koral, maša, motet, madrigal, suita, koncert, sonata, godalni kvartet, simfonija, opera, opereta, balet, samospev, klavirska miniatura, simfonična pesnitev ◦ ZNAČILNOSTI GLASBE: trubadurji, mojstri pevci; duhovna in posvetna glasba, nacionalne šole in glasba, absolutna in programska glasba, celotonska lestvica, etnomuzikologija, dvanajsttonska vrsta, tonalna in atonalna glasba, zvočni grozd; jazz, popularna, plesna, narodnozabavna, filmska glasba, muzikal 36 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 8 POGLAVJIH IZVAJANJE Cvetko I. (2000). Najmanjše igre na Slovenskem. Didakta. Cvetko I. (2003). Trara pesem pelja: Slovenska otroška glasbila, zvočila in zvočne igrače. Mladinska knjiga. Cvetko I. (2005). Aja, tutaja: Slovenske ljudske uspavanke. DZS. Cvetko I. (2017). Otroške igre od A do Ž. Celjska Mohorjeva družba. Gruber, K. (2016). Katjina upevalnica 1. Glasbena delavnica Orfej. Gruber, K. (2017). Katjina upevalnica 2. Glasbena delavnica Orfej. Gruber, K. (2024). Pesmi sestavljanke. Glasbena delavnica Orfej. Jež, J. (2000). Pregled glasbil. Opis glasbil. DZS. Kreuh, F., in Humar, A. (2016). Tolkalni terminološki slovar. Založba ZRC SAZU. Komavec, M., in Šivic, U. (2004). Otroška pesmarica 1. Mladinska knjiga. Kovačič, A., in Šivic, U. (2012). S pesmijo v praznike. Mladinska knjiga. Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Slovenska matica. Novak, N., Kmetec, M., in Lubej, N. (2021). Sija, bija, kam pa gre – priročnik za otroško ljudsko izročilo v šoli. Zveza KD Maribor. Pesek, A., in Pettan, S. (2000). Pesmi in plesi ljudstev sveta za otroke. Mladinska knjiga. Šivic, U., idr. (2005). Družinska pesmarica: 100 slovenskih ljudskih pesmi. Mladinska knjiga. Terseglav, M., in Šivic, U. (2006). Otroška pesmarica 2. Mladinska knjiga. Žvar, D. (2002). Kako naj pojejo otroci. Priročnik za zborovodje. Zavod RS za šolstvo. POSLUŠANJE Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. DZS. Reichenberg, M. (2007). Glasbeni kažipot 4–6. Zavod RS za šolstvo. 37 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / Vrbančič, I. (2020). Poslušam glasbo. Didaktični in metodični vidiki. / Založba Obzorja. 52 0 USTVARJANJE 2 . 7 . 8 1 Gorenc Pižama, B., Kus, P., in Avberšek, K. (2010). Pojoči grad. Forum. Gruber, K. (2020). Gibalnice. 33 pesmi za igro in ustvarjanje. Glasbena delavnica Orfej. Kopačin, B., in Birsa, E. (2022). Prožne oblike učenja in poučevanja glasbenih ter likovnih vsebin. Univerza na Primorskem. Kroflič, B., in Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje: metodični priročnik za usmerjene ustvarjalne gibno-plesne dejavnosti. Pedagoška obzorja. GLASBENI JEZIK Borota, B. (2015). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper. Gruber, K. (2019, 2022). Učne pesmi 1, 2. Didaktično gradivo za pouk glasbene vzgoje. Glasbena delavnica Orfej. Kopačin, B., in Birsa, E. (2022). Prožne oblike učenja in poučevanja glasbenih ter likovnih vsebin. Univerza na Primorskem. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike. Mladinska knjiga. Slosar, M. (2007). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje I. Debora. Slosar, M. (2008). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje II. Debora. Slosar, M. (2008). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje III. Debora. IZVAJANJE Bizjak, M. (2020). Petje v obdobju mutacije. Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, in Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ffh5jkw Gruber, K. (2019, 2022). Učne pesmi 1, 2. Glasbena delavnica Orfej. Gruber, K. (2020). Gibalnice. Glasbena delavnica Orfej. Komavec, M., in Šivic, U. (2004). Otroška pesmarica 1. Mladinska knjiga. Kreuh, F., in Humar, A. (2016). Tolkalni terminološki slovar. Založba ZRC SAZU. Šivic, U., idr. (2005). Družinska pesmarica: 100 slovenskih ljudskih pesmi. Mladinska knjiga. Terseglav, M., in Šivic, U. (2006). Otroška pesmarica 2. Mladinska knjiga. 38 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / Vatovec, M. (2024). Vademecum zborovskega dirigenta. Priročnik za vodenje zbora. / Univerza v 52 Ljubljani, Akademija za glasbo, in JSKD. 0 2 . 7 POSLUŠANJE . 8 1 Klemenčič, I. (2000). Musica noster amor: glasbena umetnost Slovenije od začetkov do danes. Založba Obzorja, Helidon in Založba ZRC SAZU. Nagode, A., idr. (ur.). (2021). Zgodovina glasbe na Slovenskem 3, Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, in Založba ZRC SAZU. Pompe, G., idr. (ur.). (2019). Zgodovina glasbe na Slovenskem 4, Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, in Založba ZRC SAZU. Reichenberg, M. (2009). Glasbeni kažipot 7–9. Zavod RS za šolstvo. Snoj, J., idr. (ur.). (2012). Zgodovina glasbe na Slovenskem. 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja. Založba ZRC SAZU. Vrbančič, I. (2020). Poslušam glasbo. Didaktični in metodični vidiki. Založba Obzorja. USTVARJANJE Gruber, K. (2020). Gibalnice: 33 pesmi za igro in ustvarjanje. Glasbena delavnica Orfej. Kroflič, B., in Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje: metodični priročnik za usmerjene ustvarjalne gibno-plesne dejavnosti. Pedagoška obzorja. GLASBENI JEZIK Borota, B. (2015). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper. Kuret, P. (2004). Zgodbe o glasbi in glasbenikih. Didakta. Lebič L., in Loparnik B. (1991). Osnove glasbene umetnosti. Mladinska knjiga. Muršič, R. (2017). Glasbeni pojmovnik za mlade. Aristej. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike. Mladinska knjiga. Sachs, K. (1997). Svetovna zgodovina plesa. Znanstveno in publicistično središče. 39 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost 6 4 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 1 PRILOGE 8 PRILOGE PO POGLAVJIH IZVAJANJE Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Slovenska_ljudska,_prir._S._Djevenica_Pastirče_mlado.p df 40 Izobraževalni program osnovne šole | Glasbena umetnost