V^lN%/
^RUN
h A
pcitči ic-zal\ivii i Ihl p jocbcČami za Acvc-mfic bzužim.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek ••	v mesecu.
Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st.
Popise, naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.1* v Rojanu pri Trslu. štev. 3. Poštno-hranilnienega računa štev. 864.139.
Na razpotju.
(Drama v dveh dejanjih. V skromen spomin odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani dne Jo. septembra 1905; —priredil Starogorski. — Po jos. Stritarjevi pesni: «Sreča, Poezija in Prešern).
Osebe:
Slovenija,
Angelj,
Sreča.
Poezija,
Prešerr,
Več ljudi vseh stanov, obojega spola in razne starosti.
1. Dejanje.
(Oder spremenjen v naravo, katero je baš obsula pomlad. Sliši se žgolenje ptic. petje pa-pastirja in piskanje na piščal. Tudi je slišati od daleč pevski zbor: «Domovina mili kraj... .-> V ozadju je gozd s kamnito klopjo, kjer se križata dve poti. Na levo pri križpotije znamenje. Oder nekaj hipov prazen).
1 prizor.
Slovenija in Angelj.
Slovenija (žena lepe, veličanstvene postave, noseč na prsih slovenski grb in svetel ščit v roki. Hoja je veličastna in rahla, vendar zelo Mogočna Obleka je dolga, kraljeva in prepasana s Črnim trakom. Krog vrata je okinčana z biserji, na roki zlata zapestnica. Obličje ji je lužno in 'dedu, oko resno. Spremlja jo angelj. — Utrujena Sede na klop): Boli minil kmalu ta grozni čas Preganjanja? Bom li kmalu rešena teh nadlog in 'e8la v grob pozabnosti in počitka ? Bog moj, ki me postavil in uvrstil med narode, ki si mi dal ^jlepšo govorico, povej mi, prosim tel
Angelj (oblečen v belo obleko, opasan z modrini in rdečim pasom. Peruti so zlate in po-&llte s srebrnimi zvezdami. Poloti roko na ramo
Prihodnja številka
Slovenije) : Nikar ne govori 0 grobu gospa ! Ti vstaneš ponosno in veličastno kako še kedaj božje stvarjenje !
Slovenija: Verjamem naj!? Kako, povej, se naj vresničijo te besede ? Poglej okrog, poglej sinove moje in hčere, poglej, moj nebeški spremljevalec ! Vidiš li je, kako se družijo z mojimi sovragi ? ! Ljubše jim je bivati pri tujcih pod mizo, kakor sedeti v moj-m naročju! Raje so sužnji mojih sovragov, kakor da so svoji lastni gospodarji! Glej, zemljo od Balta sem, glej na vzhod in zahod, sever in jug! Vse to je bilo moje!! Gizdavi Rimljani so me videli in občudovali, morja so nosila moje Indije, in moje blago križem sveta. Divji Huni in Obri so se tresli pred menoj, strla sem roparske Kruce, strla silo turško. Re.-ila sem one ki me hočejo sedaj zagrebsti, ali jaz sem še živa in čila. Živeti hočem!... Nebeško bitje, poglej ozke moje meje, v katerih komaj diham ! In vendar ne žalujem radi zunanjega sovraga, ker som še močna dovolj da ga zlomim. Plakarn le radi lastnih otrok, ki me nočejo poznati več. Bratje se koljejo med seboj in rušijo slogo.. . O Gospod !... O Bog ! .. . V ljulili bojih so izkrvaveli moji sinovi ki so me branili, kakor je ukazal Gospod že Mojzesu na gori Sinajski med bliskom in gromom. Njih ni več, zato ni nikogar več! — In ti, eden' izmed onih, ki stojijo pred Bogom, mi daješ nado da vstanem ? !...
Angelj (sveano) : Da, Slovenija, vstaneš, kakor sem reke!, vstaneš da zavladaš svetu! Glej, videla si rodove, narode velike, mogočne in slavne 1 Kje so ? — Legli so v grob in le majhen spomin še je ostal. Ti. Slovenija, ti si pa še vedno ! Ni mar to dokaz da te je Vsegamogočni odbral, da gospoduješ ?
Slovenija (vstane)-. Da, ko bi moje ljudstvo še ljubilo svoja lastna, domača ognjišča in se zbiralo složno kot nekdaj v lastnih domovih,
izide 22. septembra.
tedaj bi upala Ko bi vsaj se našlo kako moje dete in bi vžgalo v srca ljubav do mene, branilo mojo last in moje pravice, bi trpela lažje, upajoč, da bo boljše? ! Kdo mi bo obrisal solze, kdo rešil domovino ? . . . (Zasliši se tiha godba).
Angelj: Ne tarnaj, gospa! Tvoji izdajalci in sovragi bodo ponižani in vničeni 1 Vladar nebes in vsega kar vidiš, je bil tudi ponižan, a vstal je mogočen in silen. Kogar je namenil Gospod za kaj velikega, temu je dal tudi turobne dneve, da se tako pripravi s krstom trpljenja za ono, kar mu je zagotovljeno. Le v trpljenju je zmaga, le po tugi se zasveti solnce sreče in moči. — Želiš si otroka, da te brani, da ti briše solze?! — Slovenija! Glej! (pokaže pojoč. Orkester spremlja).
Prtko polja po stezici, zal mladenič sem prihaja; pomlad zorna ga obdaja, pomlad sije mu na lici; žarno svetijo oči se mu, v prsih roj glasan budi se mu, misli, čutov roj ubran, ki želi na dan.
Smeje se mu vsa narava, smeje zapeljivo nada; ves odprt je njemu svet, sladka sreča mladih let!
Vse življenje mu obeta, ves njegov je, kar je sveta, kar voliti hoče, sme : poezija tu, tam sreča, miga mu sladko vabeča, kam naj krene, sam ne ve.
Pojdiva 1 On je, ki ti bo brisal solze in rešil domovino 1 Prestati ima le še skušnjo, kjer se odloči, je li sposoben, da budi lastne brate, ima li dovolj junaško srce, da nosi gorje domovine in rojakov, ali ga pa zvabi lesk mamljive Sreče. (Prime Slovenijo za roko in odideta na nasprotno stran).
2. prizor.
Prešern, Sreča, Poezija.
Prešern (prosto, pa skusno opravljen, mlad, in knjigo v roki pride zamišljen in sede na klop. Gleda v daljavo). Kaj se godi v mojem srcu ne vem ? I Vendar, čudno je to! Je li mar lo prirojena ljubav do domovine, da se potegnem za teptano, zaničevano mater ? Moči čutim dovolj, ali kako naj začnem, da vžgem rojakom ljubav do Slovenije ? Kako.. . Znabiti so pa to le domišljije? Mlad sem in čutim kot mlad človek! in vendar ako bom čutil z narodom, bom čutil z narodom, bom preganjen.... Saj že sedaj ,ko brez miru okrog dirjam — prijatlji vprašajo me kam ? .... (Si podpre glavo). Morda bi bilo bolje, da iščem zabav in živim med veselimi. — Kdo mi svetuje?... (Zasliši se godba, ki igra do nastopa Sreče).
Za nekaj hipov prideta Sreča in Poezija vsaka od svoje strani in obstojita pred mladeničem.
Sreča (lepa, cvetoča žena. Biseri se ji blišč v očeh, sladek, brezskrben smehljaj in cel nastop ji je lasten. Vabljiv smehljaj se ji ziblje na ustnicah).
Prešern (strmeč in začuden): Kdo sta nebeško-zali devi ? Ste mar vidve, da mi svetujeta na razpotju ?
Sreča (se nasmehne in sladko zapoje. Orkester spremlja) :
Želje tvoje nerazvite, ki ti v prsih spijo skrite, hrepenenje tvoje znam.
Hrepenenju tolažila, bolečinam vsem zdravila jaz, mladenič, tebi dam i
Glej, skalo vsa narava, kar živi, v veselji plava sam vesel ne bodeš ti ?
Glej, življenje je vživanje, pusti vse neplodne sanje, samo enkrat se živi.
Nase misli, pusti brata, sama ta beseda zlata vsebi vso modrost ima.
Kaj človeštvo domovina? zemlja cvetna je dolina njemu ki živeti zna!
Prešern (povesi glavo in posluša dalje). Sreča (poje) :
Blagor mu, ki meni služi, z blagom se blago mu druži: bodi moj in pusti dom Meni v krilo se izroči, po ravnini te cvetoči rahlo jaz vodila bom.
Čast zlato in bele dvore, kar srce želeti more, dam ti Sreča, bodi moj !
Ljubil bodeš bela lica, tvoja vsaka bo cvetica : vstani in potuj z menoj !
Dene mu roko krog vratu. Prešern jo pogleda in vzdihne).
Prešern; Za tako ceno bil naj bi tvoja Sreča, da pustim trpeti brata ? (Pogleda Poezijo, ki je stala molče na drugi strani in ga gledala)-Kdo si ti, devica, in kaj mi ti svetuješ?
Poezija (žena vitke in krajeve postave. Izpod temnih obrvi in modrih oči ji sije miloba. Po lepih ustih je razlita otožnost. V levici ima zlato liro in milobno zapoje, s početka tiho, potem naraščaje Orkester).
Čula skrivno želje tvoje hude videla sem boje dvorne tvojega srca.
Za resnico, lepo. sveto, srce mlado ti je vneto, pota pravega ne zna.
Zemska te ne vteši sreča, duša tvoja hrepeneča v njej ne zadobi miru.
(ponosno) Kogar jaz sem izvolila.
Sreča ga ne bo zvabila ti si mojega rodu !
Sreča (se užaljena oddalji in gleda mladeniča ki strmi v Poezijo).
Poezija (poje) :
Cvetna niso pota moja. težko breme, težka hoja in počitka ni nikdar !
Sebe mora pozabiti, vso sveta gorje nositi, kogar moj zadene žar.
Hridka tvoja bo usoda :
Žrtva svojega naroda, pevec boš in mučenik.
Domovine svoje nada. branil bodeš jo propada, bratom s ojim rešcnik.
Kar ima usoda zlobe, kar v ljubezni je grenkobe, ti do dna jo boš izpil.
Sladke pesni bolečine porode ti. v domovine rast boš večni venec vil.
Bodi moj, udaj se meni, tvoj naj lavor bo zeleni, in spomin bo večni tvoj.
Vslani, vzemi strune z^te, z njim teši svoje brate, pesni jim nesmrtne poj !
Prešern (navduSen vzame liro).
Sreča (oddaleč vikne) : Mladenič, zavrgel me si, ne vidiš me nikdar več ! (Odide).
3. prizor.
Prešern. Poezija.
Prešern: Hvala ti, deva krasna, za svet in pomoč ! Kaj mi mar sreča in vse, ako vidim, da trpi moja mati, da ječi moj rod 1 Deva mila, hočem buditi narod svoj, pesni mu hočem peti, da vzplamti srce mojih rojakov do Slovenije, da čili obranijo materi čast. da ji zbrišejo solze! Pel mu bom in ga vzbudil k delu, k svobodi 1 Deva zala, hvala ti za strune I Z njimi bom žugal sovragom našim, plašil jih in begal ! Z njimi jim bom iztrgal rop, kakor pastir ovco iz žrela krvoločne zveri! In ti, deva, podpiraj me, priskoči
mi na pomoč, ako bi morebi i omagoval! In vi, bratje moji in sestre, me bodete sprejeli kot brata in se bojevali z njim, za dom svoj! Skupno bomo trpeli lažje, ker vragi ne bodo štedili, da nas ugonobe. (Godba zaigra-. «Bože Hvi. blagoslovi!....»
Poezija (se sklone k njemu, mu položi roke na glavo in ga poljubi na čelo).
(Zagrinjalo pade.)
2. D e j a n j e.
(Kakor v prvem dejanju. Mesto gozda je v vzadju mesto v slovenskih zastavah. Cuje se vesela godba, vmes petje. Slovenski svet ti si krasan... Sredi odra vzvišen, ozaljšan prostor s spomenikom Prešerna).
1. prizor.
Slovenija, Angelj, ljudstvo.
A n g e 1 j (kakor v prvem dejanju, vadi Slovenijo. Čez prsi ima širok slovenski trak, z napisom -»Slava Prešernu*!).
Sl o v e n i j a (kakor v prvem dejanju, le obleka je bogatejša, obraz vesel. Vrohi nese la-vorjev venec. V mes pa hodijo mimo spomenika ljudje, in polagajo vence k kipu in mu kličejo «slava« !).
Ti, dete moje, si bil rešitelj domovine! Budil si svoje brate in sestre v ljubezni do mene! Trpel si voljno vse bridkosti in težave, vso preganjanje in bedo ! Celo med lastnimi bratje so bili ki so te preganjali, a ti si vstrajal! Delal si veliko, oral in sejal : tvoj trud rodi sad, moj sinko ! Seval si in srca so se ti odpirala ! V nje si polagal ljubezen do domovine ! Nesmrten si in dokler bo slal svet, stal bo spomin nate, ko lesketajoča zvezda in duh tvoj bodril bo druge k delu zame, mater tvojo ! Solze, katere si brisal z mojega obraza, spremenile so se v biserje ! Oni naj pomirijo prepirajoče se brate, naj je združijo v neprestano slogo, nad kojo čuvaj tvoj duh; ker to so biserji, porušeni v bridkosti in ljubezni do mojih otrok! — Mati tvoja, Prešera, jaz Slovenija, ti podajam venec zahvale in venčam tvoj kip, kličeč ti prisrčni «slava». moj sinko .slava* ! (Položi venec k kipu, se veličanstveno nakloni in odide z angeljem).
Zagrinjalo pada počasi. Godba svira .Naprej, zastava Slave*, pevci pojo. Cuje se še godba in petje ter .slava* klici, ko je že zagrinjalo padlo.
ftodpizajtc „čj)tnžirtziČiCC/a
3* z i jet t z f/ci1 ‘ -z- n ct z o č t r / V / o /
Ob odkritju Prešernovega spomenika
(Speval — Zvonimir Masle.)
jN- £L d £L n . . . !
Na dan, sinori, iz zemlje jadranske,' na dan, zavedne hčere ve slavjanske,
na dan ! ker praznovali bo dela dan!
ponos junaških naših vojnih čet
na čelu stopa vam med bratski svet,
na preporoda in sijaja dan,
v nezmerno množico rodu.
ki ho od vseh vetrov privrela,
da bo Ljubljana bela — začrnela
od valov čilega rodu ....
a, kdor je zadržan doma
v Ljubljano pošlje vsaj duha,
in v svet, na domu domačije,
v pozdrav trobojnico lazvije,
da bodo v vsakem kraju, v slednji vasi,
slovesni znati in slovesni glasi....
in če čudečega se tujca pot
baš skozi vaše kraje vodi
in zre in zre trobojnice povsodi —
recite mu slovesnim glasom,
recite mu ponosnim glasom,
da baš največji dan slavi naš rod
da je ta dan naš časovni mejnik —
ko rodu nova doba vstaja,
in ko v ljubezni z bratom brat se spaja.
odkrivajoč mejnik in spomenik ...!
mejnik le sebi, — spomenik možu,
ki delal je in žil v prospeh rodu,
ne zase — žil je le viharne čase,
braneč svoj rod viharnih sil,
kot slavec pčmladni ga je budil,
lijoč v slovensko puščo pesnij glase....
jn pesni te - prejasna slika
narodovega 'življenja,
njegove zgodovine in trpljenja,
in vzena slika pevca-mučenika —
kako zavzeto vse uho posluša,
kako želj n 6 jih srka žejna duša,
kako prijetno vjema vse soglasje,
kot vjema se očem ratarja zlato klasje,
težko kloneč — čez sedem lačnih let... .
kot rose hladne jih željan je svet:
iz ljudstva so zajeto
in v ljudstvo zopet so prešlč,
po čustvu plemenite, svete
in po mišljenju vzvišene —
kako je duša pevca vse do dna umela,
ko je grabila razmetane vzore
in jih povijala v umetne tvore,
in duša spet mu je od njih trpela ....
v to otcu-pevcu večen bo pomnik
ves roj najduhovitejih hčera,
živeč nesmrtno v srcu naroda,
kot lasten in najlepši spomenik,
ki časa zob ga nikdar ne razruši
in kot on — nesmrtno žije v duši,
oboževan na vek nas k delu drami,
kličoč: pogum — med vami sem in z vami!
Predragi, mar vas zdaj srce ne miče v središča našega vrveči svet — mar vas svobode glas ne kliče
v	Ljubljano na izlet.. . ?
Na kimovca desetega tisočdevetstopetega,
ko mrak jutranji vztrepeta, in prve žarke zora da —
vi	— izletite, a krepko, čvrsto, s ponosom orlovim in z upi sto od tod, od sinjega Jadrana,
po ljubkih, milih rodnih tleh, ki krasne so še v zimskih dneh in željne lepših dni Slovana .... med potom vabi vsakega Jadranca gorovja in dolin prirodni kras, dokl°r vam ne zatrepeta srce — dokler vsa svatovska pred vami ne „stoji, stoji Ljubljan’ca,
Ljubljan’ea, dolga vas....“
Kako „Ljubljan’ca“ bo vrvela, vsa v svatovskem bo oblačili, gotovo se nam vsem na vek omili, brhka, krasna in pomladek: cvetel bo kras joj jasnih lic, iz ust zvenel jej zvonki klic, ki brate bo v edinstvo spajal iz daljnih dalj, od vseh vetrov.... naš rod bo preporod obhajal, in ves njegov naraščaj bode nov: ne bo več roda — izdajalcev kletih, ne netopirjev omahljivih, ne čukov obupljivih, in ne v prepir otročje vnetih — vseh pravdarjev-grobarjev.... ki tirajo naš rod v propast in našo zemljo tujcu v last! odtlej ne bo več sužnih gospodarjev, ko narodna zavest poplavi dan, in v njej se prerodi Slovan: a naša zemlja bo nezmeren cvet, in glas naš nam in svetu svet....
A predno, dražestni, se to zgodi,
viliarji bodo hruli še budi,
in rjula bode kruta sila,
ki narod naš kot mora v tla tišči,
da bi ga v cvetju že vdušila
ker, čujte — njena sila že rjavi,
a naša pod udarji jekleni,
kot jekleni mehko železo,
če brusi nanj kovač udarcev jezo ...
tako po žilah zarjavelih
sovrage radi nas postaja strah,
plašnih oči in lic zbledelih
še s zadnjimi močmi teptajo v prah :
svetinje naše, dedno pravo,
naš rod in svet in našo slavo —
s poslednjimi močmi!
a mi še s prvimi močmi
v odpor se z brati nismo še združili,
moči mi skupne nismo poskusili —
mi krotki bili smo
in se le jeklenih smo. .!
Sedaj jekleni vstajamo na dan, počasi vstajamo, a vstajamo gotovo ob slavlju dela — na Prešernov dan, v življenje stopimo družnč na novo, in narodno zavest v se srkamo, na skupno zdravje z brati trkamo —
a prvi trk in prva kupa ta, predragi, slavljencu velja — ki znal je prave pesni peti in ključ svobode zavrteti ; takrat Prešernu brž napijmo vsi — ključarju naših boljših dni...!
Predragi, mar vas zdaj srce ne miče v središča našega vrveči svet — mar vas svobode glas in naša č ist ne kliče v Ljubljano na izl t . . ? !
da narod zbran v nas sebe vidi vidi, euje — da v nas ob Adriji življenje čvrsto snuje,
Ki dan za dnem je bolj razvneto — za uk. svobodo in prosveto !
KRVAVI PLES.
(Balki nska povest. — Spisal I. V. Starogorski.)
(Dalje.)
VI.
V	Ru Iških planinah, v onem nepristopnem zavetišču beguncem in trdnjavi vstašem, je mislil Glišo, izdajica. i ogasiti svoje mašč-valne strasti v krvi nesrečnikov, ki že itak niso iujeli druzega, kakor nebo nad seboj in golo življenje. Selce je vasica oddaljena, kake tri ure od mesta Tetovo. Tu bi moral počakati Holuban Osvinbega. Begu se ni mudilo in odriniti je še le drugi dan zvečer, odkar je odšel Holuban. Sicer je čez Rečico in Saleš bližje v Rudoke planine, vendar je Osvinbeg napravil ta ovinek, da se hitre e snide s Holuba-nom. l'a tudi sedaj je hodil počasi in napadal druge vasi Radoveden je bil, kakšno hurisko je našel njegov služabnik. Ako je lepa, mu je ne da. Hlapcem se ue spodob, imeti lepših žensk, kakor gospodu ...
Vrli tega se je polaščul čuden nemir Osvinbega. Pred oči mu je silila podoba Ozrinbega, nad katerim se je znosila roka vstašev. Ali je slutil kaj slabega, ali je trepetal pri spominu na groznega Slavišo Y Nikdo še ni vgnal tega človeka! Vse je strl, ali pa zginil sredi čet, da nikdo ni vedel kako in kam. Mnogi so pravili da je neranljiv da se lahko napravi nevidnega Celo, da ga sam Alah čuva, dasi niso mogli umeti, kako se naj potegne Alah z.a nevernega gjaura, ki mori njegove častilce. — Kaj, ko bi bil ta pohod zadnji za bega ? Ta misel ga je vznemirjala. Po drugi strani mu je pa samoljubje zapeljivo šepetalo in mu obljubljevalo zlate čase in sedež paše. ,In če ga vjameš, postaneš nesmrten 1“ mu je šepetalo
Bližali so se proti Selcem. Zamudili so se za pol dneva Holuban bo že čakal nestrpno.. ..
V	lem prihiti nekdo od prednje straže, preplašen in znojen.
„Alah, kaj je?' ga sprejme beg z namrše-nimi obrvi.
,Vse je mrtvo, jasnost,* de stražnik.
»Kdo
Ljudje, katere si dal Rolubanu ! Vsi leže stegnjeni po tleh in kri se je že sesedla!*
,.In Holuban, kje je on?“
„Na kolen nataknjen! Vrani in jastrebi kljujejo njegovo glavo."
Osvinbeg je zbesnel. Oči so se mu krvavo zasukale.
»Kdo je storil to?!* je prihrulo iz bega, s celo vrsto kletvic.
Domislil se je, po koga je šel Holuban Gotovo so ga dobili vstaši, mu odvzeli plen, njega pa za kazen nataknili na kol.
Dospel je do mrtvaškega prostora. Vonjalo je po strdeni krvi in po truplih. Grozno so bili razmesarjeni njegovi ljudje, Geli kupi so ležali na tleh, tu z razbitimi glavami, tam trupla brez glav. Jastrebi so že nekterim odprli trebuhe, volkovi in druga zverjad je imela tu svoje goste. Videli so se zobovje zverine napol obgrizena trupla, tam samo ostanek kosti. Na vzvišenem mestu na skali je pa bil koteč z izdajalcem svojih bratov, svoje zemlje. Grn je bil v obrazu. Oči in meča so mu iztrgali jastrebi.
»To je delo groznega blaviše,* je šepnil marsikateri Turek in čutil, da mu leze mraz po udih. .Edini prerok ve, ali njih tudi ne čaka kaj takega.*
Osvinbega je ta pogled pobesnil. Penil se je od srda. Vendar mu je strah stiskal srce ob pogledu na delo katero so storili vstaši. V prvi jezi je hotel takoj odrinuti dalje v gore, da pograbi te pse, a pozneje si je premislil. Nastanil se je v Selcih, katere so ostavili prebivalci. Ho-lubana so zmogli, ker je imel malo ljudi, njemu pa ne bodo kos Vrh tega se mu je pridružila še tu pa tam kaka četa divjakov, ki je ropala po okraju brez njegove vednosti.
Ko se je nekoliko umiril je dal poklicati
Gliša.
»Kako se drzneš, pes nevercev, da me vodiš v tako past ? Zaslužiš, da te pretepem!
»Ti si gospod, jaz suženj, effendi/ reče mirno Gliša in prekriža roke na prsih. »Ali poslušaj ih e prej !*
.Govori, sicer ti dam odrezali pasjo glavo *
• Zapoveduješ jaz govorim... Sam ti, o beg, si kriv, da se je zgodilo tako. Kot moder vojnik bi moral vedeti, da si raja ne bo pustila odvesti kar tako, kogar se zljubi tvojemu slugi Vrb tega je bila nevesta Žarka nič manj hrabrega vstaša od Slavi.še !
»Idi k besu s Slavišom ! — Kaj hočeš s tem povedati ?“
.Ce bi ti dospel sem prej ali vsaj o pravem času, bi vsega tega ne bbo in Slaviša bi bil morebiti že v tvojih rokah. Izključno je le to ako je
dospel Holuban prezgodaj sem, no pade krivda na te. Potem je kriv on sam!“
Glišo je umolknil in predrzno zrl bega.
.Trupla so že začeli žreti volkovi,' pripomni beg.
M tega se vidi, da je prišel prezgodaj in ni bil dovolj oprezen. Alah ga je kaznoval zato!“
Glišo je govoril zelo predrzno. Čudno, da se beg ni razsrdil. Po kratkem molku de:
»Da prav govoriš, ne tajim ! Zato te tudi ne zadene moja jeza, kar brezdvojbe zaslužiš !"
»Ti zapoveš, effendi!’* se prikloni Glišo.
»Je še daleč do vstaškega gnezda?" vpra a beg.
»Še daleč! Naredili smo ovinek in se še potem zamudili pri gorečih kočah Tvoji ljudje so imeli posla s prebivalci Ako bi šli naravnost pridemo kmalu Ali mi moramo po skrivni poti.
,Haba !“ se je zagrohotal beg. Nato je djal, kakor sam pri sebi: «Vendar si želim, da bi bili vstaši v mojih rokah!*
»Vsi si želimo, effendi I Ju Alah ti jih gotovo pripelje, ker si tako dober!"
»Ako mi dodeli to srečo in slavo, da vnicim to pošast v mojem okrožju, idem na grob velikega preroka. Slava bi šla po celi Stari Srbiji, Albaniji in Makedoniji, povsod, kjer časte preroka in njegov koran. In da sem paša, doprinesem še slavneje čine." —
Nato se je jel srditi.
»Psi si upajo vstati čez svoje gospodarje in pobijati ljudstvo preroka?! Pokažem vam... Zma-nem te bese, kakor orehe, tega Slavišo pa poklonim živega sultanu. — Zgubi se !» je zavpil nad Glišom.
Glišo se je priklonil in odšel od bega. Ta se je penil srdil in si zopet sl kal življenje kot paša. Bil je to krvolok prve vrste, ali nekako bolj podvržen bojazljivosti, kot junaštvu. Njega je silila slavohlepnost do krutih dejanj
»Zakaj se je razsrdil ljubljenec prerokov/ so silili Turki v Gliša.
»Pojdite k besu ! je momljal ta. »Kaj vas briga 1 Vstaši koljejo njekove ljudi, ve mrcine pa še se bojite teh vstašev!"
»Prav praviš/ reče nek glas iz tolpe. «Pa ti nisi nič boljši! Zaslužiš, da te obesijo na prvo drevo, ker prodajaš svoje!"
„Lažeš!“ se razvname Glišo. Med njim in Turki je vladala neka mržnja. Menda zato, ker je beg čislal gjaura bolj od lastnih ljudi. In da je Glišo gjaur so vedeli vsi. *Lažeš,» je ponovil. „Jaz delam in služim našemu begu, katerega naj Alah še ohrani dolgo !"
Nekteri so pritrjevali z glavami
»Za plačilo te pa natakne na kol, kakor ti je odmerjeno že davno!"
Tolpa se je zakrphotala.
»Kaj meniš, prijatelj gjaur/ reče nekdo smeje, »ali zapišemo na kožo šlaviše zmago, aii jo on zapiše nam ? !
Bolje bo, če jo zapiše vam/ se obregne
Glišo.
, Kaj pravi?" so se začuli klici iz tolpe.
..Na kol z njim !“ so zaklicali drugi. — —
Diugi dan je šel Osvinbeg naprej, moril in požigal Glišo mu je kazal pot v gorovje, ki jih jelo objemati Naletavali so na begunce, se spuščali v poboje in jih razganjali ter šli dalje. Minul je dan in napočilo je že večer, kar mu javi straža, da je opazila večjo trumo ljudi, moških žensk in otrok. Gotovo so begunci, kakor je opaziti si kuhajo večerjo.
Alah, Alah/ so jeli klicati Mohamedanci.
Osvinbeg je poslal dovolj ljudi, da jih vja-
mejo.
VII.
Vjeruša je moral najprej poizvedeti, kje je in v katero stran naj se obrne, da dospe do svojih in ne zaide med preganjalce. Junaški starec je bil vendarle zbegan Voditi za nos lopove, jim tako spretno oduzeti plen, to je bilo bolj naključje, kakor sreča Mnogo je pri tem seveda storil njegov humor. Starec, znan okrog po teh gozdovih in gorovju, se vsled naglega in mečnega bega ni mogel domisliti, kje je. Vse se mu je zdelo nekam neznano. Šel je naprej, kamor ga je gnal nagon in se skrival za drevjem in obraščenimi skalami.
Na vzhodu se je jelo svitati. Noč je bežala pred zmagujočo svetlobo. Priplavalo je mlado jutro. Sobice je vzplavalo in razkošno razsipalo rdečkaste žarke po listju dreves in travi. Pomikalo sč je vedno višje in podilo meglo iz globel in dolin in se razlilo v bledo svetlobo Zrak je bil prijeten pljučam, katera so ga hrepeneč vsrkavala v se.
»Ne morem dalje ! Ali ni nikjer kakšnega zavetja, da bi počila/ je rekla Kosenka. Sirota ni spala nič in povrh še zbeganost in strah. Potem pa mučen beg. Vse to je vzelo moči rahlemu bitju. Pa tudi Vjeruša, dasi vajen nočnih pohodov, se je čutil nekam utrujenega. Momljal je sicer nekaj o rahločutnosti ženske. Ko ga pa Kosenka zopet zaprosi, naj ji dovoli malo počitka in videl njene vlažne oči in bledi obrazek, je poiskal gost grm za skalo in sedel. Uveril se je prej na svoje oči o varnosti in videvši, da je vse mirno, se mu je zjasnilo nagubano čelo. Vel je rahel vetrič. Vjeruša je jel globoko dihati.
„Tlu. .. izkusil sem že mnogo, ali kaj takega še nikoli. Da bi bežal z mladim dekletom kedaj bi ne verjel in če bi mi tudi ciganka petkrat vrgla
karte. To pristoja mladim dečkom... tfu ! — He ! Izpihal sem te Holubanu, kakor bi potresel kapljico z veje. In če dobe starega Vjerušo z lepo Ko-senko prei; kakor bi se zgodilo pri mladem Žarku, naj se takoj spremenim v volka, t pa v lisico. — Kaj praviš, podlasica ? '
.Ej, ded, ne govorite tako glasno 1 zardi devojka.
..Žarka ni tukaj, da bi slišal akoravno bi bile bolje, da bi bil ! Holuban, pa divja kje krog Selc in te išče 1 Moral bi biti pravi tepec, in ne Vjeruša, če bi se skril v bližini njegovega zraka 1 Bog ve, če bi se ne nalezel kuge!"
.Vi ste vedno veseli, seje nasmehnila Ko-senka. In sama je postala živahnejša.
„Le nasmihaj se/ je zasopel Vjeruša. .Misliš, da me premotiš, kakor onega ubogega Žarka?*
Kosenka je vedela, da se dela Vjeruša nalašč jeznega. Vedela, da jo ima rad kot svojo hčer. Kdo bi pa tudi ne imel rad tako dete, kakor je bila ona. Nasmejala se mu je še srčneje.
.Tfu... Mlado dekle in starec, kako se to vjema/ reče starec in si zasuče brke.
.Ali, ded?!“ zardi dekle in povesi oči.
,Da, da. . . . z mladim, brhkim in lepim dekletom je ušel star dedec Turkom — Kaj pa misliš, grlica ? Nisem ušel radi sebe, vraga, potem bi ne tvegal tako svoje glave. Ker pa vaju imam rad, sem storil to. Zato se ne boj 1 Star sem in starost je častljiva ! Drugače bi bilo, ako bi bil jaz Žarko. .. !
Vjeruša se je namural. Hipoma .pa je djal roko na oči, pljunil in začel gledati. Pri tem so se mu razširile nosnice, kakor bi vohal smodnik.
.Nekje mora biti ogenj! Vonja po dimu 1“
.Jezus Kristus ! vzklikne Kosenka. .Morebiti pustoši Holuban v svoji jezi revežem selišča in jih mori!
• Pustoši jih že,» reče m rno Vjeruša. Moriti nima kaj, razim če najde kako kozo, ali volka. Raja je pobegnila v gore.*
„V ime Boga očeta in Sina in Svetega Duha/ se je pokrižala Kosenka.
.Amen!" je pristavil Vjeruša. .Počila si že nekoliko. Ideva dalje. Sicer sva že precej daleč, vendar je boljše, da še sva dalje."
Jel se je .ozirati.
„Tfu.... Gospod Bog je imel posebne namene, koje vstvarjal ta svet! Nekako čuden se mi zdi! Koničaste skale, gosto grmovje, prepadi, uprav kakor v sredini Rudokih planin. Vendar je to komaj začetek gorovja, če se ne motim. Iti morava naprej, ker vonj dima prihaja od zadaj !“
Sedaj je jel starec sopsti kakor kovaški meh.
.Kaj sopete tako silno, kakor bi hoteli napraviti veter?"
.Tfu... ali ti ne sopeš ? ! Vrag bi ne sopel, ako ti besi zažigajo koče. Nu, če bi mogel s sopenjem napraviti veter, sopel bi tako, da bi odpihnil vse Turke iz podjarmene zemlje !"
Zopet sta potovala, ali počasneje. Po noči sta napravila ogenj za kako |skalo, da bi spekla meso, nastreljeno na potu. S tem sta se tudi branila volkov. Vjeruša je bil preskrbljen s streljivom, na kar je mislil pred begom. Rabil je često zoper divjo zverjad in da si nastreli živeža. Ko je spala Kosenka, je stražil on ; zadremal je le proti jutru, ko se je Kosenka že naspala, da je lahko stražila. Kosenki se je vrnila zopet prešnja dobra volja. Tudi hrabrost se je je polaščala. Vjeruša ji je moral dovoliti, da je včasi pomer la na kakega volka Dal ji je celo en samokres za vsak slučaj.
Ko je stražil tako spečo deklico se je spominjal raznih dogodkov.
[Dalje prihodnjič)
Stx*u.]pen.£% ros a.
(Za slovenske gospodarje priobčil Zdolski).
• Razni listi so poročali, da je nastopila tuin-tam po nekaterih krajih v obilni meri peronospora ali strupena rosa in žugala uničiti največjo nado našim ubogim vinorejcem. Tudi pri nas na Štajerskem se je pojavila ta bolezen v obilni meri in po nekaterih krajih tako hudo posmodila ame-rikanske nasade, da jih je žalostno pogledati, kakor v jeseni, kadar listje že popari mraz Toda tudi strupena rosa je izbirčna, vsaj tako se nam zdi, ker se ne naseli jednako po vseh vinogradih. Izbrala si je le lego, obrnjeno bolj proti večernemu solncu, a ugajale so ji tudi druge lege. Jako občutno je zadela nekatere vinorejce, in obupani tarnajo, kaj je temu krivo.
Da se je letos ta bolezen v tako obilni meri prikazala, je več vzrokov. Škropilo seje proti strupeni rosi, seveda nekod pravilno, drugod nepravilno. Opazoval sem vinorejce: nekateri so škropili v najhujši vročini,^drugi zopet v rosi, in tretji prepozno, a vse to provzročuje strupeno roso. Pa tudi oni grozni vihar 3. julija je temu veliko kriv, ker je listje in omladje preveč omamil in obtolkel, da se je jelo sušiti. Toraj eno k drugemu je vzrok letošnje tako hude strupene rose po slovenskem Štajerskem, ki ni uničila samo listja, ampak tudi veliko množino grozdja. Vinogradi pa, ki so ostali zdravi, ti so pravi kras naših goric in obetajo mnogo zlatorujne vinske kapljice.
Napravi naj že letos vsak vinorejec trden sklep, da se prihodnje leto bolj skrbno postavi v bran proti hudi vročini hudi vročini amerikanskih
nasadov — strupeni rosi, ki bi mu morebiti pretila uničiti lepe amerikanke nasade, kakor let' s. Naj se začne škropili že zgodaj, ko požene mladika 3 — 4 peresa in potem vsake tri tedne ter hitro po vsaki nevihti. Kakor otrok, tako potrebuje tudi trs varstva in skrbi, da se ne naseli vanj bolezen. Poškropijo naj se vsi deli lista enakomerno drobno in gosto, pa ne tuintam, kakor delajo nekateri, drugi pa zopet polijejo, da je groza. Pa tudi na sestavo škropljenju namenjene sestavine se mora gledati. Zato svetujem, da se rabi za poskušnjo lakmusov papir, ki se dobi v vseh večjih prodajalnah za nekaj vinarjev. Pa tudi v rosi in preveliki vročini ne hodite v amerikanske nasade, ker to škoduje. Vse po strupeni rosi po škodovana listje naj se potrga v košaro in potem zažge ali globoko v zemlje zakoplje. Nikdar ni puščati listja po tleh, da se tros ne naseli na zdravo listje. Pri vsem tem je treba velike pozor nosti. Vidite dragi vinorejci, letošnje tako hude strupene rose je krivo več vzrokov. Da se pa ti vzroki za drugo leto odpravijo in da se zabranl nadaljna razvijanje strupene rose, bode treba mnogo skrbi in truda po zgoraj omenjenih navodilih. Pomagajte si sami in Bog vam bo pomagal !
Y I. L I n; C ¥ m Ta
(Speval Zvonimir Erjavec.)
('četi, cveti, vozni cvet, dehti dudko v pestri svet!
1Jčisla bo devojka — vila, pa v lase te bo vtaknila.
In ko kladvo tani v vasi bo odbilo polnoči,
bode v krog sestric vstopila, z njimi kolo zavrtila.
Ti pa, krasni rožni cvet, bos dehtel v čarobni svet.
Taki ne smemo biti !
(Povodom izišle knjižice pioti pijančevanju „To moram citati11).
Solnčni mrak 30. avgusta i905-
(Izvirno poročilo našega poročevalca v Egiptu.)
Aleksandrija, }i. avgusta 19O).
Solnčni mrak so je pričel za Aleks, ob dveh 59’ in trajal do 5 ure in 4’ Devet desetin solnčne plošče je bilo zakrite. Tedaj je postala solnčna svetloba bleda, nastalo je nekako mračno kakor bi se pripravljalo za dež, dasi ni bilo na nebu nobenepa oblaka. Na vzhodu je bilo nebo živo rudeče, na morju je vladala velika tišina. ! o prehodu lune je soluce zopet krasno svetilo.
Strehe hiš so bile silno živahne radi mnogih opazovalcev. Ljudje so za ta čas pozabili na svoje delo, vse je gledalo na nebo.
Solnčni mrak se ni videl v Aleksandriji popolnoma, zato niso bili prav zadovoljni, pričakovali so popolne noči ali vsaj pretresljivo temo — pri belem dnevu
Prebivalci v Zgornjem Egiptu n. pr. v As-suanu, kamor se je iz Aleks, in Kahire podalo več gospodov radi solnčnega mraka, so bili bolj srečni. Imeli so popoln solnčni mrak in občudovali so
zaželjeno egiptovsko temo, ki je nastala pri belem dnevu.
Včeraj so v Aleks, prižgali več sveč kot sval-čic. tako je nekdo trdil Vse je hotelo slediti krasni na solncu; o njej se je govorilo prej in potem toliko, da so mnogi pozabili na to, kar se godi na zemlji, tako so bili zamaknjeni v nebo. Nenavaden, vazen dogodek, ki se je vršil le dni namreč sklepanje miru, mej Rusi in Japonci, ni vzbujal več pozornosti.
Vendar je neka ženica, ki se je tudi pripravila gledat solnoni mrak po njegovem z vršet ku nekako nevoljno zaklica : Kaj ! Ali je to vse ? — Da mamica, to je vse, kajne, pač malo ? Vi ste več pričakovali Ta tega morda niste boleli, da bi padla luna na sobice, kakošen polom bil potem vidite vi in jaz in ves svet bili pokončani. Tako hudo res ni bilo, zato pa je za vse tolažilno. Poglejte solnčni mrak je za večino ljudi jednako kakor vse druge reči: on ima veljavo in važnost za oči, ktere ga gledajo. Jedna in ista stvar ima pogosto čisto nasprotno ceno pri ljudeh Navadno peresce kakoršnekoli rastline more naravoslovca zanimati dolgo, da celi dan na njem gleda in opazuje nepoznano lepoto in zaradi solnčnega mraka se je podalo veliko učenih ljudi čez morje na kraje, kjer bi mogli bolje gojiti svoja opazovanja.
Spisali so cele knjige o takih opazovanjih. Oni so seveda videli, česar sivi še misliti ne morete Stvarstvo in njegove 'prikazni ne zanimajo vseh ljudi jednako, ker imajo sicer oči pa ne vidijo.
Kaj pravi politika?
Avstiija-Ogrska. Cesar se vdeležil velikih vojaških vaj na italjanski meji, sedaj pa se je podal na vojaške vaje na Češko. — Stalni obrtni odsek še vedno zboruje Zboroval je o podpornih in bolniških blagajnah o posredovanju za službe, pomočniškem zboru, o mojstrski skušnji in o obrtnih posredovalnicah za delo in za službe. — Že zadnjič smo poročali, da je nastal med Italijani raz-por zaradi vseučilišča. Shod v Rivi je izrazil predsedniku italijanskega državnega kluba baronu Mal-fattiju nezaupnico ; zato je le ta odstopil. V izjavi na svoje volilce pravi Malfatti, da se je sicer vedno potegoval za Trst kot sedež vseučilišča, da pa je bil takrat, ko se je delalo v vseučiliščnem odseku, bolj pasiven. Lahi mu to zamerijo! Zaradi novega položaja, je sklical te dni v Trst poslanec dr. Rizzi laške poslance iz Primorske, da se posvetujejo, kaj jim je storiti za bodočnest. Listi poročajo, da so ti poslanci edini. — Pri ponočnih vajah mornarice sta se potopili dve torpedovki. — Na Ogrskem se vrše povsod shodi za splošno in
jednako volilno pravico. Kriza se ni približala niti za korak svoji rešitvi. Fejervaij je bil že zopet v Išlu.
Balkan. Nemiri v Makedoniji in oslabljenje Rusije vsled vojske, so provzročili da obrača Avstrija svojo pozornost na Balkan. To se sklepa iz tega, ker vlada zadnji čas jako pomnožuje čete v Slavoniji, posebno ob Donavi. Vojaška skladišča so napolnjena z najmodernejšim strelivom, in v Petrovaradin dovažajo topove in orožje.
Rusija. Mir je sklenjen ! Ta klic je vzrado-stil v torek ves svet Končana je vojska, ki je divjala dolgih 19 mesecev. Pri mirovnih pogajanjih je delalo največ težav vprašanje o Sahalinu in o vojni odškodnini. Sporazumeli so se tako, da bodo razdelili Sahalin; južni del pripade Japoncem, severni ostane v ruskih rokah. Japonci ne dobijo vojne odškodnine ; Rusi plačajo le stroške, ki so jih imeli Japonci z ruskimi jetniki. Mir bo v kratkem podpisan. Japonci niso zadovoljni s pogodbo in bile so demonstracije in upori. Premirje na bojišču je podpisano. Carju in mikadu in Roosveldu vladarji častitajo.
Druge države. Maročani so zaprli nekega francoskega podanika. Na zahtevo Francozov so ga sicer Maročani izpustili, ali popolnega zadoščenja niso hoteli dati, zato mislijo Francozje poslati svoje brodovje v maročanske vode.
Koled£tx>če le.
Avgust.
10. XIII. poMnkoštna nedelja. Ime Marijino (Evangelij; Jezus ozdravi deset gobavih.) Nikolaj, Pulbe-rija. — 11. pondeljek. Prot in Hijacint, muč. — 12- torek. Macedonij, šk.; Gvidon, spoz. — 13. sreda. Virgilij, muc.; Ljubivoj, šk. — 14. četrtek. Povišanje sv. križa. Notburgs. — Danes je ščep ob 7. uri 7’ zvečer. Lepi dnevi. — 15. petek. Nikomed, muč.; Evtropija, vdova. — 16. sobota, Ljudmila, vdova; Kornelij in Ciprijan.
17. XIV. pobinkoštna nedelja. Mati b ožj a 7 ža-l o s t i. (Evangelij : o božji previdnosti). Lambert; Hildegarda. — 18. pondeljek. Jožef Kupertin, sp. Tomaž. — 18. torek. Zamarij, šk., Arnulf, kralj. — 20. sreda. Evstahij muč.; Suzana. — 21. četrtek. Matevž, ap.: Mavra. — D a-nesje zadnji krajec ob 11 uri 11’ zvečer. Še vedno lepo vreme. — 22. petek. Mavricij in tov., muč.; Emeran. — 23. sobota. Tekla, dev. muč. Lin, papež. Ta teden je kvatern. zato je post in zdržek mesnih jedij v sredo, petek in soboto.
Cžnif; i	£ i u // c c/a
5V ijet l'c Cjct izzp za A/ tj te //ta fo o uoj<> ucot/

N O V I C E ^

J
(Po veliki slavnosti Marijinih družb v Ljubljani.) Neizbrisen ostane nam Marijinim sinovom v spomin 20 dan avgusta t. 1. Ta dan smo spoznali, kako lepo, kako častno je za krščanskega mladeniča in moža biti v Marijini družbi.
Navdušenje, ki smo ga kazali ta dan, ni bilo umetno vzbujeno, kakor se rado godi ob nekaterih priložnostih ampak to navdušenje je prihajalo iz srca iz prepričanja, iz ponosa da smo Marijini otroci....
Krasno je bilo jutro, ko smo iz ljubljanskega kolodvora šli naravnost na Rožnik. Preč. g. Ivan Kalan, urednik .Rodoljuba ' ki nas je čakal v cerkvi, na Rožniku je izjavil, da ni pričakoval tako velike udeležbe iz Trsta Nad 50 mladeničev in mož v času tolike verske brezbrižnosti, ki vlada med moštvom, je res veselo znamenje boljše pri-hodnjosti.
Sv. mašo z primernim nagovorom je imel preč. g. Kalan. Govoril je, kakor zna on sam, našem družbenikom prav na srce.
• Med sv. mašo so skoro vsi pristopili k sv. obhajilu. Petje pri sv. maši so blagovolili prevzeti nekateri vrli mladeniči dijaške zveze.
Po zajutrku smo hiteli v mesto do cerkve v Križankih, kjer so se razne Marijine družbe stavile v sprevod. Tržačani smo dobili častno mesto* V sprevodu smo se napotili v Uršulinsko cerkev, kjer je mil. škof ljubljanski blagoslovil novo zastavo ljubljanske Marijine družbe
Od tod smo zopet v sprevodu šli k sv. Jakobu, kjer se je prav za prav praznovala 300 letnica ustanovljenja prve Marijine družbe na Kranjskem. Navdušeni apostolski govor mil. škola ljubljanskega je napravil na vse navzoče mogočen ulis Govoru je sledila pontifikalua sv. maša z zahvalno pesmijo.
Skupnega obeda se je udeležila tudi večina nas Tržačanov.
Napitnice so se vrstile ena drugo Navzoči so se čudili zl sti rnladenski živahnosti 73 letnega mons. Rozman-a župnika pri sv Petru, ko je napravil napitnico papežu škofu in cesarju. Posebno, ko je napival mil. g. škofa ljubljanskega, je govoril s tako ognjevitostjo, da je vzbudil velikansko navdušenje.
Med drugimi govorniki je vzdignil čašo tudi naš sobrat g. Štefan Renčelj in v res zbranih besedah navduševal navzoče za pravo krščansko življenje in se zahvalil v našem imenu za posebno pozornost, katera se je skazala nam Tržačanom ob tej svečanosti.
čas ločitve je prišel žal prehitro. To la ločili smo se s trdnim sklepom, da se kmalu zopet snidemo v še mnogo večem številu, da pokažemo svetu da se ne sramujemo svoje vere, da smo ponosni biti do zadnjega vzdiha Marijini otroci..
(Poziv preč. gg. duhovnikom na Slovenskem.) Kakor je bilo čitati v raznih listih, je bila moška Marijina družba v Trstu častno zastopana na slavju dne 20 avg. t 1. v Ljubljani Tedaj tudi v Tr-s t u obstojf slovenska moška Marijina družba.
Opozarjamo na dejstvo, da moška Marijina družba je bila vstanovljena posebno zato, da dobri m 1 a d e n i č i, ki prihajajo v Trst iskat dela in službo, dobe v Mar. družbi v a r noža ve tj e proti nevarnostim, ki jim grozijo glede vere in poštenja v velikomestnem življenju . . .
Zato poživljamo vse čč. gg duhovnike na Slovenskem, naj opozorijo mladeniče (in tudi može) na tržaško Marijino družbo.
Tačasni voditelj trž. Mar. družbi je g. Andrej Furlan, kaplan pri novem sv. Antonu, ki bo drage voljo sprejel vsacega, ki se oglasi pri njem
Op. Prosimo bratske liste, naj ponatisnejo ta poziv ...
(Za slavnost odkritja Prošornovoga spomonika), dne 10. kimovca t. 1. vabi v to postavljeni odbor vse Slovence in vsa slovenska diuštva. Spored slavnostnih prireditev je sledeč :
Ob 10. uri dopoludne se zbero društva in odposlanstva pred »Narodnim domom.*
Ob polu 11. uri dopolndne odkorakajo društva in odposlanstva v določenem redu po Franc Jožefovi cesti in Prešernovih ulicah na slavnost ni prostor kjer
ob 11. uri depoludne zapojo ljubljanska pevska društva pod vodstvom koncertnega vodje profesorja Mateja Hubada Ant Medvedovo kantato »Slava Prešernu".
Po kantati bo govoril člen odbora dr. Ivan Tavčar slavnostni govor, nakar se odkrije spomeik..
Nato se bodo vrstili govori slovanskih odposlancev.
Končno prevzame, po odbora pozvan župan Ivan Hribar spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske in pevska društva zapojo po Kamilu Mašku uglasbeno Prešernovo pesem , S t r u-n a m“
Društva, in korporacije odkorakajo potem v poklonstvenem pohodu mimo spomenika okrog po mestu in se vrnejo pred ,,Narodni dom
Ob 7. uri zvečer : komersi v „Narodnem (lomu4, hotelu Ilirija44, hotelu ,.Lloyd“ in v gostilnici „pri Novem svetu44.
(Kolera se bliža ?) V nekaterih obmejnih krajih med Galicijo in Rusijo so se pojavili nekateri slučaji kolere. Vsled strogih varnostnih o iredb se ni bati, da bi se širila nevarna boiezen.
(Iz Ljubljane). Zadnjič doSlo prepozno. Navajeni smo sicer pisati o raznih veselicah, ki se prirejajo v ta namen, da bi se dvignilo naše ljudstvo v gmotnem in duševnem oziru A slavnost, ki se je vršila v Ljubljani minulo nedeljo, nadkriljuje vse druge veselice. Ta dan se je slovesno praznovala tristoletnica ljubljanske Mar. družbe. Iz vseh strani naše mile domovine so prihiteli vrli mladeniči, možje in dekleta, da se navdušijo tu ob pogledu na Marijino armado za novo delovanje. Pri kosilu v rokodelskem domu je bilo jako živahno ; mladeniči so obnavljali med seboj bratovsko vez, ki jih je združila že lani na Brezjah. C. g. Smolnikar, župnik; č. g. Kalan, in dr so v vnetih besedah izrazili žejo, da bi se zopet kmalu sešli v beli Ljubljani. Popoldan si je ogledalo mnogo vdeležencev obrtno razstavo v mestnem domu; slednjič so bile na prijaznem Rožniku slovesne litanije in s tem je bila slavnost zaključena.
Kar je dalo slavnosti najlepše lice, bil je pač vzoren red, ki je vladal skozi in skozi. Kdor je videl zjutraj veličasten sprevod z 42 zastavami, ta je moral — če tudi ni bil naš somišljenik — priznati, da kaj takega more napraviti le dobro kat. ljudstvo, ki udano ljubi svojega škofa. Toliko zastav, kot ta dan, ni še nikoli plapolalo po ljubljanskih ulicah Seveda gotovim ljudem to ni bilo po volji; a nas to nič ne gane ! Mar. družbe se bojo kljub temu razvijale vedno lepše. Prepričani naj bodejo, da so bili zbrani v nedeljo samo zastopniki : glavna četa je ostala še doma. Mi vstajamo — že stojimo in hitimo naprej !
(Grozna nesreča) se je pripetila na železniški progi med St Petrom in Reko. V čuvajnico tretjo od St. Petra doli proti Reki je udarila strela ter ubila vso družino obstoječo iz čuvaja, žene in štirih otrok, katerih najmanjše je bilo okrog 4 mesece staro in je je mati držala v naročju še potem, ko so jih našli mrtve.
(Razpis službe otroške vrtnarice). Na otroškem vrtecu .Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* na Savi pri Jesenicah se razpisuje služba druge otroške vrtnarice.
Prejemki so : plača letnih 800 K in prosto stanovanje.
Nekolekovane prošnje naj se vpošljejo naj-dalje do 8. septembra 1905 pod naslovom »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.*
(V škofijski konvikt v Trstu) je bilo vspre-jetih letos 10 dijakov (Glažar, Dukič. Malobotich, Semec, Škilan, Kleva, Pregare Rubeša, Ukmar in Ujčič). Vseh prosilcev je bilo 29.
(Nameščanja in prgmeščenja v tržaško-koprski škofiji). ČČ. gg. Ivan Mandič župeupr. v Lindaru je premeščen v isti lastnosti v Krbune, novomaš-nika N. Petronio in A. Benvenuti sta nameščena prvi v Piranu, drugi v Skednju, Jos. Flego kaplan v Sovinjaku je poslan v Slum, Ladisl. Tonkovič pa iz Sluma v Savinjak:
(Sv. birma) bo v dolinskem dekanatu od 9. t! m. do 19.
(Škof za Slovence v Egiptu) je prevzvišeni nadškof Airelij Briante, frančiškanec, rojen v Buji (Videm), izbran nadškofm dne 28 17. 1904 za Ci-rene (metrop. prov. Libije 1) apostolski delegat orientalcev za Egipt in Arabijo in apostolski vikar latinov za Egipt.
Danes je bil gost našega premil, škofa Dr. Nagla V njegovi škofiji so katoličani raznovrstne narodnosti (11 glavnih). Odkar je v Egiptn č. g. P. Benigoj se slovenska naselbina lepo razvija.
(Cenjene dopisnike) prosimo, naj pošljejo svoje novice, koje žele viditi natisnjene v koj prihodnji, številki, vsaj dva dni pred izidom lista na uredništvo. List moramo v svrho točnega razpošiljanja tiskati bolj rano.
(V Podgradu) so otvorili dne 27. avgusta „Na-rodni dOm“ z veliko slovesnostjo.
(f Pra Martič) Slavni hrvaški pesnik sivolasi frančiškan Fra Grga Martič je umrl dne 30 avgusta.
(20. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bodo dne 14. septembra t. 1. v Št Juriju ob južni železnici.
(Solnčni mrk) smo opazovali na jasnem nebu dne 80. avgusta. Prihodnji za [naše kraje popolni soltčai mrk bo še le dne 15. februarja 1961. Do tedaj se bo še dosti kruha speklo.
(Duhovne vaje za duhovnike v Trstu.) V drugem oddelku se je udeležila s premil, vladiko 41 duhovnikov, (v prvem 39, torej skupaj 80 in ker so se nekateri vdeležili drugod, jih je opravilo duhovne vaje okolo sto. — Vsako tretje leto pridejo vsi duhovniki škofije na vrsto.
Drobtine.
Koliko zlata se dobi v enem letu na zemlji! Pretečeno leto se je po celem svetu našlo zlata za 1645 milijonov kron. Največ se ga je našlo v Avstraliji, namreč za 403 milijone, v Zedinjenih državah za 397 milijonov. Evropa je glede zlata najsiromašnejša, ker se je dobilo v njej, in sicer na Ruskem, le za 106 milijonov zlata.
Kaj povzročuje grmenje! Zabliska se in v zraku zabobni grom. O vzroku grmenja znanost še ni nič stalnega izrekla. Znano je, da vsaka iskra bliska povzročuje šu
n ker je blisk jako močan, povzročuje obilo šuma in ta šum je grmenje. Ko se zabliska, šine strela v zrak, katerega razdvoji, pri čemur nastane prazen prostor, v katerega udari šum, ki ga zovemo grmenju. Najbolj natanko je pre-motril vzroke grmenja profesor Trombigde. Ta profesor je več let proučaval mavrico v vodeni pari. Po mnogih skušnjah se je uveril, da obstoji mavrica v ozračju, ki je polna vodene pare, skozi katero jo tekel električni tok. V tako ozračje je postavil dve leseni palici, omotani z bombažem, kateri je poškropil z vodo. Ko sta bili ti dve palici, oddaljeni druga od druge le 4 palce, razvil se je med njima tok poln sijajnih isker. Ko je tok švigal semintja, je tako grmel, da si je moral profesor ušesa zamašiti. To grmenje je nastalo vsled eksplodiranja vodenih in kislinskih plinov, ki nastanejo v vodeni pari. Na temelju tega poskusa je verjetno, da se gromenje v naravi povečava v veliki vlažnosti oblakov, nastaja pa vsled razkrdjenja vodene pare.
! rldiga v ječi. Krajše pridige menda še ni nihče od vas slišal, kakor jo je govoril nek duhovnik svojim v ječi zaprtim poslušalcem. „ Dragi moji prijatelji1' je rekel, „ko ste bili prosti med svetom, ste gotovo večkrat culi zabavljati čez vero, Čez Boga, duhovnike in čez vso božje naprave, znabiti ste še sami pomagali svetu zaničevati sv.
vero 1 Ali to je pa več kot go)ovo, in vi mi bodete vsi po trdili brez izjeme : Ko bi vi to storili, kar vera uči in priporoča — nikoli ne bi bili prišli til sem. Amen."
Naše slike.
O pivcih, pijančkih in pijancih se mnogo piše in govori dandanes, ko živimo v dobi alkohola ni protialkoholičnega gibanja. V naši sličici je nekaj razgrajačev, ki se še menda niso vpisali v družbo treznosti Kako žalostno, pozabiti tako na dom na družino, na sto drugih resn h dolžnosti ! Taki ne smemo biti. Uredništvo .Novega Lista" v Trstu je izdalo tedni malo knjižico ,To moram čilali", ki se peča s pijančevanjem in njega slabimi posledicami. Vsem jo toplo priporočamo! Stane samo 10 vinarjev.
(Iz Kamenj pri Vipavi). Dne 10. Kimovca bodo imela vsa vipavska (kranjska in primorska) kat. izobraževalna društva velik shod v Šlurijah pri Ajdovščini Tudi naše društvo se udeleži sho da celotno in sodeluje pri koncertu.
m,
?—- u ^ ******
(r * * * ******* Vv,_.*__*_* *******
\^_* * * * * * -<>~A i i i i i i i i
iiii
» iiii i___r
i i
i i i
Za kratek čas

iiii
A>^J_
******* —-----
******* ****N>
******** * * * *******. ^/
I___________I I I
I I I
I I I


Ošaben plemenitaš (tujcu) : ..Glejte, ta krasen so pred 300 leti postavili moji plemeniti pred-niki“. Tujec (nagnjivo) : „Kaj so bili morda zidarji?"
Pridna Uršika svoji materi : ,,Vidite, mama pravili ste večkrat da ne dobim nobene službe, češ da sem preneumna, — pa sem jih v ‘Trstu v enem mesecu že šest imela1'. —
Korporal vojakom: , Kako je tebi ime?1 Odgovor: „Ščuka!* .In tebi?" Odgovor: .Rak'. — Korporal:	Saperiot, zdaj manjka samo še ko-
pun, in bi tako mi sline letele, da bi ne mogel več .komandirati" —
Zakaj ni rekla Žena je poslala moža na trg, da kupi gosko. Mož išče in išče ali goske ni nikjer na prodaj. Nato zapazi človeka, ki je pro dajal papigo. Ugajala mu je, ter jo kupi ; ker je imel v mestu opravilo poslal je papigo domov. Žena je čakala na gosko in ker papige ni še nikoli videla, zakolje njo mesto goske. Mož je jedel in jedel — meso je bilo jako trdo in žilavo. — Sedaj se šele ničesa spomni in hlastno vpraša ženo :
„Pa vendar nisi zaklala papigo, ptico katera zna govoriti?"
E, seveda jo — če zna govoriti — zakaj ni rekla 1"
Kitajci (kitonosi) ravnajo ravno nasprotno od nas! Ako te ta čudak pozdravlja, nikdar ne sname čapke raz glave, nego poda svojo levico svoji lastni desnici. Ne črni si čevljev papuc (šol-
njev), nego beli si jih. Njegov kompas ne kaže proti severu nego proti jugu. Ako mu dojde žalostna vest, se smeje (da bi premotil hude duhove). Njegova častna roka ni desnica, nego levica. Naj ljubši dur podeli svojim starišem, ako jim pošlje krsto (trugo) ! ! Pri nas pristoji kile in dolgi lasje le ženskam, pri kitajcih pa ima mož dolgo kito za svoj najboljši kine- Bog jim daj pamot — bedakom kitonosom ! —
UGANKE.
Resileo ugank priobčenih v zadnji številki:
1) črka „r“, 2) godci so bili, ii) Josip Jurč:č. Prav sta jili rešila; Masle Marija v Ljubljani in Nabergoj Jožef, dijak v Bojanu.
Obljubljeno darilo je prejel takrat Nabergoj Jo&ef.
'1f>v Nove vi n. 1* e ^r>v
^ ________________________________
1)	Kje sedi gospoda, ko gre v toplice ?
2)	Kje se voda prodaja najdražje ?
3)	Kaj je med hribom in dolino)
(Števo Erman).
Darilo dveh kron za jednega rušilca vseh treh ugank Čas zglasitve do 19 t. m.
Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.
Izdajatelj : Jakob Ukmar.