ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE J - n mr- šolska 2 6429o Tržič mio n s 4. .7. n nj ki teksti bombažna predilnica in tkalnica tržič LETO XX APRIL 1979 ŠTEVILKA 4 Problematika TOZD Oplemenitilnica 1. Oskrba s surovinami in pomožnim materialom Oskrba je bila v tem obdobju dobra. Kritične so bile samo zaloge Na-hipoklorita in Na-luga. Pri proizvajalcih je prišlo do restrikcij pri uvozu soli, ki se rabi kot surovina za izdelavo teh sredstev. Krizo smo prebrodili s pravočasnim nakupom Na-luga v luskah, kar je sicer povzročilo manjše težave v pripravi kemikalij, zastojev v proizvodnji pa zaradi tega ni bilo. 2. Stanje zalog surovih tkanin Zaloge surovih tkanin so v upa- danju. Dne 1.1.1979 je bilo stanje surovih zalog 1.566.744,9 tekočih metrov, dne 31.3.1979 pa še 1.443.335,7 tekočih metrov in to kljub temu, da smo povečali uslužnostno dodelavo. Zaloge so navidezno še vedno dovolj visoke. Iz podrobnejše analize strukture zalog pa je razvidno, da je predvsem v standardnih širokih tkaninah že občuten minus, ki bo kmalu povzročal težave pri racionalni pripravi proizvodnje. Realizacija dokupa tkanin pri naših kooperantih, ki je planirana v gospodarskem načrtu (Gorica 3422/145, Junlon) ne poteka po planu. Izpolnjevanje planskih zadolžitev ocenjujemo lahko kot zelo uspešno, saj je bil plan v vseh mesecih letošnjega leta dosežen ali presežen. Fizični obseg proizvodnje je bil glede na prvo tromesečje preteklega leta večji za 598.010 m2 predelanih tkanin, kljub temu, da je bilo izvršenih manj efektivnih ur kot preteklo leto. 3. Proizvodnja Zaskrbljujoč je stalen padec števila zaposlenih v TOZD, saj smo imeli po spisku zaposlenih v mesecu marcu samo še 86 ljudi, kar pa je že nevzdržno. Zaradi tega je zabeležen tudi velik porast nadurnega dela. Doseganje plana januar februar marec 1978 1979 1978 1979 1978 1979 tek. m 1.117.072 1.146.488 1.051.528 1.159.384 1.100.833 1.420.836 m2 1.548.934 1.643.627 1.391.882 1.650.076 1.613.785 1.858.903 indeks m2 79/78 106,11 118,55 115,19 % izvr. plana 95,21 100,71 82,26 101,11 87,47 104,43 Izkoriščanje delovnega časa januar februar marec 1978 1979 1978 1979 1978 1979 po učinku 8.417 9.242 8.383 8.974 9.575 9.311 po času 5.152 4.864 5.576 4.905 5.488 5.390 nadure 84 406 107 475 232 464 Na delu po spisku januar februar marec 1978 1979 1978 1979 1978 1979 91 90 92 87 90 86 % izostankov januar februar marec boleznina 3,54 % 3,37 % 3,96 % porodniški dopust 2,22 % 1,68% 1,17 % redni letni dopust 3,99 % 3,11 % 2,24 % oprav. plan. izostanki 0,35 % 0,82 % 1,12 % neopravičeni izostanki 0,41 % 0,10 % 0,15 % opra vi j. državi j. dolžnosti 0,05 % — — službeno potovanje 0,35 % 0,20 % — študijski dopust 0,15 % 0,20 % 0,29 % Skupaj : 11,06% 9,49 % 8,93 % Okoliščine in visoka delovna zavest sta vplivala, da je odstotek boleznin zelo upadel in da je najmanjši v DO BPT. To nam je nekoliko ublažilo težave, ki jih imamo zaradi premajhnega števila sodelavcev. Končno smo pred realizacijo investicije v nov razpenjalni sušilnik. Vsa oprema je dobavljena, vzporedna dela (vkop cisterne, pozidava objekta za kotlarno) potekajo po planu, po prvomajskih praznikih pa se prične s končno montažo. Reklamacija merilno navijalne-ga stroja je še vedno v teku. Od firme Monforts smo dobili cel sklop spremenjenih sestavnih delov stroja, dne 17. IV. pridejo strokovnjaki firme te dele montirat, tako da bo stroj služil vsem zahtevam, ki izvirajo iz pogodbe, v nasprotnem primeru bo stroj vrnjen proizvajalcu. V teku je tudi realizacija v jigger in barvamo. Barvarna preje TIES, ki je bila kupljena pri podjetju »Napredak« Džakovica, je stara deset let in je bila malo rabljena, saj omenjena firma investicije niti ni nikoli aktivirala. Ob postavitvi (v sedanjo sukal-nico) bo popolnoma obnovljena in opremljena z avtomatiko. V tem času je bil dobavljen in montiran tudi nov tračni šivani stroj »Dohle«. Iz zbora združenega dela Sklepi, sprejeti na 9. seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič, 28. 3. 1979 — Delegati so sprejeli poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1978. — K poročilu o delu sodišča združenega dela za leto 1978 so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Zbor združenega dela opozarja organizacije združenega dela, ki še nimajo vseh samoupravnih aktov, da te sprejmejo, in da samoupravne sporazume o osnovah in merilih za razporeditev osebnih dohodkov uskladijo z zakonom o združenem delu in zakonom o delovnih razmerjih. 2. Zbor združenega dela priporoča sindikalnim organizacijam v organizacijah združenega dela, da pri sprejemanju in usklajevanju splošnih aktov aktivno sodelujejo. 3. Poročilo sodišča združenega dela naj bo v bodoče izdelano tako, da bo bolj zasledovalo probleme po posameznih občinah. 4. V poročilu ni potrebno navajati posameznih sporov, ampak naj to izda sodišče kot sodno prakso in da v obravnavo vsem družbenim dejavnikom v posebni analizi. 5. Sprejme se poročilo sodišča združenega dela za leto 1978. — Delegati so sprejeli poročilo o delu javnega pravobranilstva Gorenjske Kranj za leto 1978 Strinjali so se tudi, da naj bi v bodoče ob obravnavi poročil različnih organov, ki1 so predložena zborom v razpravo enkrat letno, ugotovi tudi to, kako so bili izvršeni sklepi, sprejeti ob obravnavi zadnjega poročila. (Nadaljevanje na 2. strani) Ok 27. apciLu — dnenu Otf ^ ... , 1. maju - ptaznlkudela Uredništvo glasila in li zbora združenega dela (Nadaljevanje s 1. strani) Realizacijo teh sklepov' naj bi ugotovil že izvršni svet, ko obravnava predloženo poročilo, preden ga posreduje v sprejem zborom skupščine. — S popravkom, ki bo upoštevan v zapisniku 9. seje zbora združenega dela so delegati potrdili zapisnik 8. seje zbora združenega dela z dne 13. 2. 1979 in poročilo o realizaciji sprejetih sklepov. — Delegati so sprejeli predlog osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič za obdobje 1976—80 v letu 1979. Prvi stavek sedmega odstavka naj se glasi: »Glede na to bo masa osebnih dohodkov v letu 1979 porastla za 18'%, realni osebni dohodki pa do 2 %, ob doseganju načrtovanega dohodka.« Za dragim stavkom te točke se vnese nov stavek, ki naj se glasi: »V skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in ob upoštevanju potreb združenega dela bosta interesni skupnosti opredelili mesto občine tudi v pogledu objekta usmerjenega izobraževanja«. Naslednji1 stavek pa naj se glasi: »Glede na to pa dobiva tudi delavska univerza za (črta se: »kot edina tovrstna izobraževalna ustanova v občini«) pri izobraževanju ob delu drugačen status«. —• Soglasno je bil sprejet odlok o proračunu občine Tržič za leto 1979. — Delegati so soglasno sprejeli predlog programa sredstev in skladov skupščine občane Tržič za leto 1979 s pogojem, da se sredstva negospodarskih investicij za sofinanciranje investicijskih programov v KS odobrijo le, če je s tem v celoti pokrita investicijska vrednost. To velja tudi za sredstva krajevnega samoprispevka, ki so odobrena za izgradnjo ceste v Leše. — Delegati so soglasno sprejeli odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Tržič za obdobje od leta 1981 do 1985 ter dolgoročnega piana občine Tržič za obdobje od leta 1986—1995 oziroma za nekatera področja do leta 2000. »ZA« sprejem dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 je glasovalo 8 delegatov, »PROTI« pa 13 delegatov. »ZA« sprejem predloga za spremembe in dopolnitve odloka občanov v občini Tržič je glasovalo 7 delegatov, »PROTI« pa 14 delegatov. Taiko sta bila sprejeta z večino glasov naslednja sklepa: 1. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 se ne sprejme. 2. Predlog za spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov v Občini Tržič se ne sprejme. — Delegati so soglasno sprejeli družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji s pripombo, da bi bilo nujno potrebno v nadaljnjem postopku člene dogovora bolj konkretizirati (7., 19. in 22. člen). — Delegati so sprejeli poročilo o problematiki varstva vojaških invalidov in udeležencev NOV v letu 1978. — Delegati so soglasno sprejeli odlok o priznavalninah. — Delegati so sogasno sprejeli odlok o nagradah in nadomestilih sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Kranju. — Delegati so soglasno sprejeli naslednji sklep: Daje se soglasje k povečanju cen dimnikarskih storitev z naslednjimi pripombami: 1. Vsi štedilniki v gospodarstvu naj bodo tretirani kot »mali štedilniki« za tarifo 25,00 din, v družbenem sektorju oziroma v obratih družbene prehrane pa kot »veliki štedilniki« po tarifi 113,70 din. 2. 7. točka cenika naj se dopolni tako, da zaračuna delovna organizacija stroške le v prime- Iz delo ZSMS 28. marca 1979 je 00 ZSiMS DSSS na svoji 9. redni seji predsedstva izvolila nove organe. Do novih volitev je prišlo, zaradi nekaterih članov predsedstva, ki so zapustili delovno organizacijo in ker smatramo, da je potrebno v delo vključiti čimveč mladih članov, ki so letos sklenili delovno razmerje. Po odhodu tov. Borisa Šinigoja iz DO, je prevzel dolžnosti predsednika OO ZSMS DSSS tovariš Miro Brovč, delo sekretarja bo še naprej opravljala tov. Nika Žepič, namesto tov. Slavi Hafnar je naloge blagajničarke prevzela tov. Irena Rožič, zapisnikarica pa je tov. Tatjana Rozman. V komisijah za interesna področja pa so prevzeli naloge naslednji člani: —■ za IPD —- tov. Jurij Mdsjak, dipl. ing. —■ za informiranje in kadrovska vprašanja — tov. Sonja Vogelnik — za kulturo — tov. Marija Ti-šler — za družbenoekonomske odnose — tov. Zorka Žagar — za šport — tov. Jože Bukovnik Kot prvo nalogo smo si zadali, da ustanovimo marksistični krožek. Ustanovitev in dejavnost krožka v OO ZSMS mora biti dolžnost članov te OO, mladi so dolžni to obliko dela negovati in razvijati. ' Vendar to ne pomeni, da bomo sedaj na silo ustanovili marksistični krožek in tlačili vanj mlade. Najbolj osveščeni člani OO ZSMS, ki žele in čutijo potrebo po globjem spoznavanju družbenih pojavov, se morajo organizirati v marksistični krožek in v njem delovati, OO ZSMS pa mora skrbeti za to, da bo krožek lahko deloval in bo nenehno spodbujala k takšni obliki dela. Mlade danes težijo najrazličnejši problemi, dileme, katere morajo razreševati. V svojem okolju opažajo različne nepravilnosti, ki jih razbur- im, da lastnik kurilnih in dimo-vodmiih naprav delavcu dimnikarskega podjetja ne omogoči opravljanja dimnikarskih storitev brez tehtnega razloga. 3. V občini Tržič naj se opravljajo dimnikarske storitve po planu, ki naj ga izdela dimnikarsko podjetje po KS. 4. Dimnikarske storitve naj se opravljajo bolj pogosto. VOLITVE IN IMENOVANJA Delegati so soglasno sprejeli naslednji sklep o imenovanju — Tov. Dušan Koren, absolvent FAGG — oddelek za gradbeništvo, v. d. načelnika odddl-ka za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič, stanujoč v Bistrici pri Tržiču št. 70/a, se imenuje za načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič. — Tov. Janez Pavlin, rojen 28. 10. 1937 na Polica, stanujoč Polica 1, pošta Naklo, kmetijski inženir živiniorej skopo! j edelske jajo pa se do njih čutijo nemočni, v lastni organizaciji je kup problemov, ki jih je potrebno reševati, a ne vidijo izhoda. V vsaki sredini so problemi, bolj ali manj pereči, ki teže več ljudi katerih rešitev zanima večino. ZSMS se je dolžna spopasti s takimi problemi. Tu zdaj nastopa marksistični krožek s svojo vlogo kot idejno-akcijsko jedro OO ZSMS. Le s takim vsebinskim delom bodo marksistični krožki uresničili svoj obstoj in namen. Glede na pomlajeno sestavo predsedstva bi bilo nujno potrebno v okviru DO organizirati izobraževalno akoijo in to v obliki seminarja ali debatnega večera. Poleg naših akcij pa se bomo udeležili akcij OK ZSMS Tržič. usmeritve, se imenuje za kmetijskega in vodnogospodarskega inšpektorja občine Tržič. — Tov. Eleonora Jaklič, stanujoča v Bistrici pri Tržiču št. 191, zaposlena v BPT Tržič, se imenuje za člamioo sveta Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič. — V iniciativni odbor za ustanovitev enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem pri SKIS občine Tržič se imenujeta: Ivanka Kuzmanovska, zaposlena v Peko Tržič — DSSS in Albert Laiibacher, zaposlen v ROG — TOZD Cevama Retnje. — Delegati so sprejeli informacijo o udeležbi delegatov na sejah zbora združenega dela SO Tržič. Informacija naj se posreduje vsem osnovnim organizacijam sindikata v organizacijah združenega dela. — Prevzame se pokroviteljstvo na FIS tekmovanjem v slalomu in veleslalomu, ki bo dne 7. in 8. aprila na Zelenici. V mesecu aprilu in maju bodo potekale naslednje pomembne akcije: — kviz prireditev »60 let SKOJ —ZSMS—ZK« — MDA Lom 79 ali Mahavov grič — mladinske ure po osnovnih šolah — športno tekmovanje v okviru meseca mladosti — debatni večeri (problemi ženske danes) — posvet mladih, ki se vključujejo v DO — dan OF 27. april (proslava) — zbor brigadirjev in pohodnikov — sprejem pionirjev v ZSMS — baklada — proslava ob l.maju v Bohinjski Bistrici. Dvodnevni izobraževalni seminar OK ISNS v Bohinju 24. in 25. marca 1979 je bil v Bohinju dvodnevni seminar OK ZSMS Tržič. Na seminarju so sodelovali mladi iz tržiškfh delovnih organizacij, društev ter šol. Iz naše delovne organizacije se je od 25 vabljenih seminarja udeležilo 7 mladih, in sicer: 4 člani predsedstva OO ZSMS DSSS in 3 člani OO TOZD Predilnica. Program seminarja je bil obširen, seznanili pa smo se z naslednjimi temami: — vloga mladinske organizacije — metode in oblike dela mladinske organizacije — programiranje družbenopolitičnega dela — aktualna zunanjepolitična tema — idejno-politično usposabljanje — usmerjeno izobraževanje — pridobivanje in razporejanje dohodka Pri vlogi mladinske organizacije je bil poudarek zlasti na vključevanju mladih v družbeno odločanje in odgovornost, vzgoji mladega človeka, potrebam in interesom mladega človeka. Vse mlade je treba aktivno vključiti v delo mladinske organizacije v DO in v KS. OK ZSMS Tržič ima v svojem programu več akcij za leto 1979: — sprejem štafete mladosti — volilno programsko konferenco — lokalne mladinske delovne akcije — občinsko tekmovanje v kvizu (OŠ) — evidentiranje mladih za delovne akcije (republiške, zvezne) — shod mladincev v Bohinjski Bistrici — prvomajsko praznovanje v Bohinjski Bistrici — shod vseh brigadirjev, pohodnikov, veteranov KO Križe. Pri programiranju družbenopolitičnega dela je bil poudarek na usklajevanju programov med DPO, DO in SIS, kakor tudi na KS in OZD. Nadalje je bil govor o javnih razpravah o predlogih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in ostalih družbenih aktih. Pri delu mladinske organizacije je pomembno, da najprej spo- znamo ljudi, razumemo človeka in izberemo sredstva in metode za tovariško in enakopravno sodelovanje mladih v mladinski organizaciji. V aktualni politični temi nam je govoril zunanje-politični komentator tov. Drago Košmrlj. Iz njegovega predavanja smo zvedeli veliko zanimivega. Na kratko nam je prikazal dogodke po svetu, ki so se zgodili in še trajajo. Tako je govoril o sporu med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, nadalje je povedal, da ne more priti do 3. svetovne vojne, ker se obe velesili zavedata, da bi z atomsko bomo prišlo do popolnega uničenja obeh sil. Zaradi tega prihaja vse več do lokalnih vojn, katerih je bilo po 2. svetovni vojni do sedaj že okoli 150. Žal pa se zaradi pomanjkanja časa nismo mogli vključiti v obširno razpravo. Osnutki zakonov o usmerjenem izobraževanju so zaključek večletnih priprav na podružbljanje celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa, ki naj bo poslej integralno povezan s potrebami in gibanji v združenem delu in hkrati povezan s temeljnimi gibalnimi silami naše samoupravne in socialistične skupnosti. Naloga DPO pa je, da organizirajo take razprave, v katerih bo prišla do izraza volja občanov do kvalitetnejšega in sodobnejšega izobraževalnega progTama na vseh stopnjah šolstva, pri čemer bo slehernemu občanu omogočeno permanentno izobraževanje za potrebe njegovega dela. Predpogoj za pravilen odnos do besedil zakonov pa je, da so vsi, ki bodo v razpravah sodelovali, seznanjeni z namenom šolske reforme in aktualnostjo ter potrebnostjo spremembe izobraževalnega procesa. Naloga mladih v delovnih organizacijah, šolah vseh stopenj in v kmetijstvu pa je, da se aktivno vključijo v razprave na vseh nivojih in sami ali preko svojih predstavnikov posredujejo pripombe k osnutku zakona ter predlagajo izboljšave posameznih členov. Nosilci in organizatorji javnih razprav so: RK SZDL, ZSS, ZKS, ZSMS in Gospodarska zbornica. Da dosežemo neko idejno in akcijsko enotnost mladine v občini in republiki moramo imeti pred seboj enotne programske cilje. Spoznati moramo bistvene sestavine ustvarjalnega marksizma in samoupravnega socializma, osnove mednarodnih odnosov in gibanje neuvrščenih, izhodišče SLO in družbeno samozaščito. Izhajamo iz interesov in potreb mladine, usposabljanje pa mora biti v celoti izvedeno po demokratični poti, izobraževanje mladih v OO naj bo povezano s snovanji mladih. Imamo več oblik idejnopolitičnega usposabljanja za članstvo ZSMS: — za širok krog članstva — individualno študijsko usposabljanje — usposabljanje mladih v izobraževanju — usposabljanje mladih, ki delujejo v KS, ‘kmetijstvu, 'ki se združujejo v raznih specializiranih organizacijah, ki so kolektivni člani ZSMS, poseben poudarek pa izobraževanju mladih, ki jih sprejemamo v ZSMS (pionirjem). Štafeto mladosti so sprejeli tržiški mladinci pred paviljonom NOB, kjer je bila slavnostna prireditev Štafeta mladosti T9 00 morajo vsaj nekajkrat letno organizirati celodnevne ali poldnevne izobraževalne oblike za vodstva 00. Te oblike naj bodo predvsem: sestanki vodstev, študijski sestanki, seminarji, debatni večeri, akcije 00 itd. 00 ZSMS mora voditi točno evidenco članov, ki so se usposabljali in jo tudi prenesti na OK ZSMS tako, da imamo celoten pregled nad izobraževanjem mladine v občini. Pri programiranju usposabljanja po 00 naj le-te tesno sodelujejo s komisijo za IPD pri občinski konferenci. Govor je bil tudi o marksističnih krožkih, v katerih se morajo mladi seznaniti z osnovami marksizma, z zgodovinskim razvojem njegovih misli in idej in s konkretno povezavo te misli s proletarskim gibanjem, zlasti pa z jugoslovansko revolucionarno prakso. Mladi ljudje v marksističnih krožkih iščejo odgovore na svoja miselna iskanja o splošnih družbenih in tudi intimnih človeških vprašanjih. S tem pa iščejo poti v akcijo za spreminjanje nepravilnosti v naši družbi in njenem razvoju. Delavec v DO ima pravico, da odloča o svojem delu in o rezultatih svojega dela, odloča o dohodku, kakšen bo celotni dohodek pa je odvisno od uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, kot tudi svojim in družbenim minulim delom, prilagajanjem proizvodnje, pogojem in potrebam družbe. V celotnem dohodku so vsebovani vsi stroški, ki so bili potrebni za nastalo produkcijo oz. za opravljene storitve, to so stroški poslovanja in so sestavljeni iz dveh glavnih delov t. j. amortizacije in materialnih stroškov. Ko se je celotni dohodek zmanjšal na materialne stroške in amortizacijo je ostal dohodek OZD. Iz tega dohodka pa je treba še najprej plačati pogodbene in zakonske obveznosti organizacije. Preostali del dohodka si delavci samostojno delijo na tri glavne dele: — za osebno in skupno porabo — za razširitev materialne osnove združenega dela — za rezervni sklad. Vsakemu delavcu pripada osebni dohodek, ki ustreza rezultatom njegovega dela. S periodičnimi in zaključnimi računi se ugotavlja uspešnost poslovanja. Za konec seminarja je občinska konferenca ZSMS Tržič pripravila za udeležence seminarja vprašalnik, z namenom, da se ugotovi uspešnost tega seminarja. S tem je bil seminar zaključen. Menimo, da smo na seminarju pridobili veliko novih idej in napotkov, ki nam bodo pomagali, da se bomo lažje aktivno in bolj živahno vključili v delo 00 ZSMS v naši DO. Žal pa udeležba naših mladincev ni bÜa taka kot bi morala biti. Vse kaže, da je med našimi mladinci malo interesa za izobraževanje in usposabljanje za delo v mladinski organizaciji, kar se bo verjetno odrazilo tudi pri uspešnosti posameznikov pri izvajanju zadanih nalog. VS-TR Štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu je krenila na pot. Iz rok železarjev je šla v roke brigadirjev, pionirjev, vojakov, učencev, kmetov, študentov ..., kdo bi naštel vse, ki so se zgrinjali ob njih, vsi prežeti z najboljšimi željami Titu za njegov 87. rojstni dan. Na pot gredo čestitke tov. Titu, ki vedno izraza zaupanje v mlade. Mlada generacija je bila in je vedno povezana z idejami in delom tov. Tita ter ZK, ki sta pri snovanju svoje politike in programa družbenega razvoja ne le poznala življenjske interese in potrebe mladih. Zatorej slavimo 25. maj ne samo kot rojstni dan tov. Tita, ampak kot dan mladosti, praznik sreče in ljubezni, delovnega poleta in ustvarjalnosti mladih, v pogojih resnične svobode za vse delovne ljudi naše socialistične Jugoslavije. Štafeta mladosti sklepa dlani tisočev mladih, prehaja iz rok v roke po vseh poteh in cestah naše svobodne domovine, spaja mladi rod šestih repubiik in obeh pokrajin v enotno hotenje, zgrinja misli Jugoslovanov v eno — biti v svoji moči in prizadevanjih nenehno mlad, kot so nenehno mlade Titove ideje. Mladi iz Slovenije smo si zadali veliko nalogo, častno in delovno. Iz Raven na Koroškem je odšla na tisoče kilometrov dolgo pot štafeta mladosti, kjer iz kraja v kraj sledi pomembnim in slavnim dogodkom naše preteklosti, povezanim z osrednjimi praznovanji letošnjega leta, 60-letnico Komunistične partije Jugoslavije in 60-letnico SKOJ. Slavnostni sprejemi so povezani z našimi vsakdanjimi uspehi, s sprejemi mladih v članstvo ZK, s podelitvami priznanj najbolj delovnim aktivistom, sprejemi mladih prostovoljcev v enote teritorialne obrambe, s formiranjem mladinskih delovnih brigad, s prikazi ustvarjalnosti, s srečanji družbenih organizacij in društev. Letošnja štafetna palica predstavlja montažo dveh tulcev, ki vijačno nosita prozorno poliester-sko cev, skozi katero je vidna listina s pozdravi Titu in žična viba, ki se vertikalno vzpne v sedmih lokih, (sedem padlih sekretarjev SKOJ) ob katerih so metalni in kinetični členi, ki simbolizirajo razvoj družbe. Ob prozorni cevi so nameščena vertikalna konstrukcijska rebra, ki jih je osem in ponazarjajo naše republike in pokrajine. Palica je visoka 480 mm in težka Okoli dva kilograma. Tovarišu Titu je bilo poslano pismo naslednje vsebine: Dragi naš Tito! V eno se stekajo misli vseh mladih med Peco in Pohorjem, kot plamen se razplamteva naš ponos, ko prvi spremljamo na pot štafeto mladosti in z njo najlepše želje Tebi, ki si na čelu naše Partije, narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije v eno povezal vse jugoslovanske narode in narodnosti; ki si povzdignil svojo deželo v domovino ponosnih, svobodnih in srečnih ljudi; ki si z idejo neuvrščenosti obogatil svet z novimi, prej neslutenimi možnostmi in svetlejšimi perspektivami. Prežet z idejami socializma, humanizma in z neomajno vero v človeka, si s svojimi tovariši ustvaril naj humanejšo družbo svobodnih samoupravljalcev. Z vsakim Tvojim velikim, pomembnim dejanjem se v svetu poveča tudi ugled naše socialistične skupnosti, katere simbol si Ti. Sprašujemo se, kako naj se ti dostojno zahvalimo in kaj naj Ti podarimo za Tvojo veliko ljubezen, za Tvoje herojsko življenje in nesebični trud. Podarjamo Ti prešerni smeh svojega otroštva in mladosti, svojo svobodno pesem, vsa ustvarjalna dela, ki so pred nami, in podarjamo Ti svojo ljubezen. Ko stopamo po poti, ki si nam jo začrtal, želimo še dolgo dolgo čutiti Tvojo bližino in ustvarjalno moč, si želimo Tvojih nenadomestljivih spodbud in nasvetov. Obljubljamo Ti, da bo vsakdo izmed nas upravičil Tvoje zaupanje v mlade in izpolnil vse (Nadaljevanje na 4. strani) Štafeta mladosti ’79 (Nadaljevanje s 3. strani) svoje obveznosti do naše socialistične samoupravne skupnosti svobodnih, enakopravnih narodov in narodnosti. Ravne na Koroškem, 24. marca 1979 Alenka Kolmanič, učenka tretjega letnika gimnazije iz Raven je prinesla štafetno palico 24. marca na osrednjo slovesnost ob odhodu štafete mladosti na pot po Jugoslaviji. V torek, 27. marca, je prispela štafetna palica v Tržič. V Dupljah smo sprejeli zvezno štafeto od kranjskih mladincev, katero so do Tržiča nosili učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev in učenci iz osnovne šole heroja Bračiča. Na prireditveni prostor pred paviljonom NOB v Tržiču jo je prinesla mlada članica ZK, predsednica OO ZSMS Tržič-mesto Slavka Trstenjak. Na prireditvenem prostoru se je odvijal kulturni program, v katerem so sodelovali učenci osnovnih šol, pihalni orkester Tržič, folklorna skupina Karavanke, slavnostni govornik je bil predsednik OK ZSMS Tržič Manko Valjavec. Zvezni štafeti sta se pridružili tudi dve lokalni, in sicer: storži-ška, ki so jo nosili mladi iz Loma, Jelendola, tovarne Lepenke, tovarne Kos in srpov, taborniki in mladi trgovskega centra Mercator, ter štafeta, ki so jo iz Ljubelja prinesli cariniki, vojaki iz karavle Kokrški odred, občani Podljubelja, Raven, učenci osnovne šole heroja Grajzerja, ter mladi iz KS Tržič-mesto. Iz prireditvenega prostora je zvezno štafeto odnesel mladi brigadir Nenad Radovančevič. Štafeta je nadaljevala pot skozi delovne organizacije. V DO BPT smo imeli tri predaje: pni zgornjem vratarju, pred vhodom v vežo in pred avtomehanično delavnico. Nadalje jè šla štafeta skozi DO Peko in ZLIT, KS Bistrica, Kovor nato pa do Radovljice, kjer jo je tamkajšnjim mladim predal Bojan Križaj. S. V. Štafeta mladosti je šla tudi skozi našo DO, pri spodnji vratarnici pa so jo prevzeli mladinci tovarne Peko 30 let pouka obrambne vzgoje mladih za SLO Tudi v občimi Tržič se delovno vključujemo v praznovanje 30-let vzgoje mladiime za splošno ljudsko obrambo. Na pobudo generalnega štaba JLA so v Beogradu ustanovili Zvezni koordinacijski odbor za proslavo 30JIetnice vzgoje mladine za SLO. Na osnovi programa dela in nalog zveznega odbora so ustanovljeni odbori in štabi v republikah, pokrajinah, regijah, občinah, v vseh zavodih in šolah pa so imenovane komisije oziroma delovna telesa za izvajanje pouka, priprav in izvedbo tekmovanja v orientacijskem pohodu, prvi medicinski pomoči, seznanjanju mladih z orožjem, veščini v streljanju z zračno puško in IMK puško ter drugih vojaških veščinah. Svet občinske skupščine Tržič za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, je na osnovi navodila Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo na svoji 6. redni seji, dne 16. 2. 1979 imenoval občinski štab za izvajanje aktivnosti ob 30-letmiiei pouka mladine za splošno ljudsko obrambo. Občinsiki štab je na osnovi smernic in okvirnega programa republiških organov, programa nalog regijskega odbora v Kranju na prvi seji dne 16. 2. 1979 sprejel delovni program nalog in aktivnosti ob letošnjem jubileju v naši občini. V spomladanskem času program nalog zajema zlasti naslednje naloge in opravila: — Organizacijo in izvedbo strokovnega pouka z delavsko mladino v občini Tržič, pouk se je pričel 2. 3. 1979 in se konča 7. 4. 1979. Ta pouk se izvaja v popoldanskem času, ob dela prostih sobotah in nedeljah. Po končanem pouku, je naloga izvedba občinskega izbirnega tekmovanja v orientacijskem pohodu z vsemi udeleženci pouka 'iz vrst delavske mladine. Najbolje uvrščeni dve 5-članski ekipi delavske mladine iz naše občine se udeležita regijskega tekmovanja v orientacijskem pohodu, ki bo 20. 4. 1979 v Kranju. — Občinski štab se je zavezal v sodelovanju z organizacijo ZRVS in z občinskim štabom TO pomagati pri izvedbi strokovnega poulka osnovnim šolam v naši občini za vse 7. in 8. razrede naših šdl. Nadalje pri organizaciji in izvedbi orientacijskih pohodov pri ižbirnih tekmovanjih posameznih šol. — Stab je razpisal občinsko tekmovanje v orientacijskem pohodu mladine v Tržiču, ki bo dne 14. 4. 1979 s pričetkom ob 07.30 uri v Križah v osnovni šoli KO Križe. — Prejeli smo tudi razpis za regijsko tekmovanje, tako se iz naše občine udeležita dve ekipi delavske mladine in dve ekipi šolske mladine, ki bodo na občinskem tekmovanju dosegli največ točk oziroma najboljši uspeh. — Republiško tekmovanje v orientacijskem .pohodu bo v ne- deljo, 27. maja 1979, na Urhu pri Ljubljani, kjer bo tudi osrednja proslava. — Občinski štab za izvedbo vseh nalog v zvezi z občinskim orientacdijskim tekmovanjem ocenjuje, da je vloženo veliko dela pri vzgoji delavske mladine v starosti 16 in 17 let, kakor tudi osnovnošolske mladine 7. in 8. razredov osnovnih šol v naši občini. Pouk se je izvajal za delavsko in šolsko mladino v občinskem učnem centru v Tržiču, na strelišču na Ravnah, delavska mladina pa na strelišču na Cimpru. Šole so izvedle pouk v okviru rednega učnega programa in seveda dopolnilnega programa, ki so ga pripravile njihove komisije, ki so jih kolektivi šol imenovali za izvajanje priprav in samega tekmovanja. — Tako ocenjujemo, da smo dobršen del nalog opravili, izvršene so tudi tehnične priprave glede izvedbe samega tekmovanja in drugo. Preostane nam še naloga imenovanja in priprava komisij za izvedbo tekmovanja in seveda finale oz. občansko tekmovanje v Križah. Naj omenimo še to, da bo občinski štab izvajal tekom leta še druge aktivnosti in se Vključeval v akcijo NNNP4979. O teh programskih nalogah bomo obveščali našo javnost. Iz internih informacij RS ZSS Ali je vsaka prekinitev dela res že štrajk? Pojav prekinitev dela spremljajo raziskovalci v Sloveniji že nekaj let. Proučuje jih tudi center RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja. Poprečno je bilo do lani 50 prekinitev letno, lani pa so jih evidentirali kar enkrat več (natančneje 108). Analize nam še ne dajo odgovora za to povečan je. Zato moramo ob tem podatku biti tembolj pozorni. Strokovnjaki sicer trdijo, da se značilnosti prekinitev dela v Sloveniji tudi lani niso spremenile in ki so v tem, da so prekintve kratke in z majhnim številom udeležencev (približno 20 do 50). S tem pa se dejansko začenjajo nesporazumi, kajti prizadeti v OZD nemalokrat trdijo nasprotno, da sploh ni šlo za štrajk v klasičnem smislu, marveč le za sestanek, bolje za t.i. izsiljeni sestanek kar med delom, ker so pač ljudje hoteli kakšno sporno vprašanje, ki je vsiljevalo napetosti in s tem tudi različne govorice in podobno, pač takoj razčistiti in urediti. Navedena druga razlaga je — — dokler še ni natančnejših ana-liz-sprejemljiva. Je verjetna tembolj, če pogledamo podatke, da je teh sporov največ res rešenih takoj, po kratkem postopku in po navadi direktno z vodilnimi strukturami v organizaciji združenega dela. Gre za to, da se delavci niso odločili za daljšo pot prek samoupravnih organov in z razpravami v družbenopolitičnih organizacijah v okviru kolektiva. Ali je to potemtakem ta oblika prekinitve dela res še štrajk? Iz dosedanje analize je videti, da je največ prekinitev dela v industriji in rudarstvu. Če pa primerjamo število prekinitev s številom zaposlenih, jih je največ v gradbeništvu. Lani so prvič ugotovili prekintev dela v gozdarstvu (štirikrat) in v družbenih dejavnostih (šest). V prekinitvah dela je bilo lani udeleženih približno 0,8 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Večji prekinitvi po številu zaposlenih sta bili lani le dve (Železarna Ravne in Sava Kranj) in samo ena večja po trajanju (Me-grad Ljubljana, TOZD Penobeton Vodice). 99 % udeležencev v prekinitvah so delavci iz neposredne proizvodnje in v tem jih je nekaj nad 92 % kvalificiratnih, polkva-lificiranih in nekvalificiranih delavcev. Nikdar v teh prekinitvah ni bila zajeta celotna delovna organizacija. Znana sta le dva primera, da je bilo v prekinitvi udeleženih več TOZD. Presenetljivo je ob vsem tem, da zbrani podatki demantirajo domneve, da prihaja do prekinitev v glavnem tam, kjer imajo nizek osebni dohodek. Ponuja se čisto drugačna razlaga od te, na kakršno smo navajeni, da danes niso osebni dohodki med poglavitnimi vzroki za prekinitev, ampak so to predvsem kršitve samoupravnih pravic in slabi medsebojni odnosi in taki odnosi, ki bi samoupravljalce včasih radi reducirali na privesek k stroju, na sredstvo za delo. Tega anahronizma pa samoupravljalci ne prenesejo, in prav je tako. (Nadaljevanje na 5. strani) Navedeno potrditev potrjuje še ugotovitev, da je največ prekinitev v prvem tromesečju (zaključni računi) in v industrijskih središčih. Za lani pa imamo poleg sprejemanja zaključnih računov še posebnost, da so v tem času povsod sprejemali še samoupravne sporazume o delitvi. Prav ta načrtovana delitev marsikje ni bila soglasno sprejeta. Velikokrat tudi strokovne obrazložitve niso nakazale posledic. In če ni bilo še ustrezne obveščenosti, so se vsilili nesporazumi, s tem pa napetosti in spet različne govorice in konflikt, njihova skrajna oblika so seveda prekinitve z zahtevo, da sporne zadeve takoj razčistijo. Do tega je prihajalo zlasti tedaj, če so delavci zares dobili nižje osebne dohodke od pričakovanih. Velikokrat so delavci šli v prekinitev tudi zato, iker se niso strinjali z enostavnim linearnim povečanjem osebnih dohodkov, saj je to povsem v nasprotju z njihovo staro zahtevo, naj se uveljavi zdravo nagrajevanje po delu in resnični prispevnosti združenem delu. Neurejena udeležba v delitvi je seveda nemalokrat izsilila nejevoljo in celo slabe odnose med TOZD, kjer so zaradi tega nastale ob nespremenjenem delovnem učinku očitne razlike v osebnih dohodkih, saj kar povsod jemljejo osebni dohodek kot osnovno merilo za primerjavo. Nekaj prekinitev dela je bilo tudi na račun previsoko zastavljenih norm ali zaradi neuslišanih zahtev in morda tudi zaradi neizpolnjevanja samoupravno sprejetih dogovorov, za zboljšanje delovnih pogojev. Kamni spotike, ki privedejo do teh prekinitev ali bolje rečeno do izsiljenih sestankov med delom, so morda res v tem, da zakon o združenem delu natančno ureja vprašanja, zaradi katerih je prihajalo do napetosti in do prekinitev, toda zadeve niso skoraj nikjer konkretizirane v samoupravnih aktih OZD in TOZD. Marsikje nimajo niti dogovorov ne določil o tem, kako npr. ravnati v situacijah, ko pride do prekinitve dela. Pri založbi »Komunist« je te dni izšel pod naslovom »Nujnost preobrazbe mednarodnih ekonomskih odnosov« IV. zvezek go-spodarsko^politične zbirke, ki vsebuje gradivo s področja gospodarskega sodelovanja s tujino in boja za novo mednarodno ekonomsko ureditev. Brošura je namenjena vsem delavcem v združenem delu, da bi se na ta način seznanili s sodobnimi ekonomskimi procesi v svetu in z mestom, vlogo ter obveznostmi SFRJ v mednarodni delitvi in menjavi dela na osnovi uresničevanja sklepov konference neuvrščenih držav v Colombu. Avtorji v gradivu poudarjajo, da je boj za novo mednarodno ekonomsko ureditev za nas sestavni del boja za samoupravne družbene odnose. »To je zunanji pogoj za uspešen notranji razvoj in življenskd interes Jugoslavije, ki se — ne v besedah, temveč v samem bistvu — enoti z interesi vseh dežel v razvoju, vseh neuvrščenih in sploh vseh naprednih Po navedenem in po tem, da se vprašanje ostrine teh konfliktov oziroma prekinitev dela ni pokazalo kot problem, ki ga ni mogoče rešiti z dogovori, se zdi, da bi naše prekinitve zaslužile več razlage v tem smislu, da so prej kazalci demokratičnosti kot pa kakšen patološki pojav. Zgodovina delavskega razreda nas dobro pouči, da so bili edino avtoritarni režimi na videz brezkonfliktni sistemi. Naše samoupravljanje pa sil v svetu.« Zaradi tega, pravijo, mora obvladovanje procesa družbene reprodukcije zajeti njegovo celoto, tudi tisti del, iki se nanaša na ekonomsko sodelovanje s tujino. »Delavci v združenem delu morajo obvladovati področje mednarodne menjave dela, če naj uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti pri razpolaganju s pogoji, sredstvi in rezultati dela. Ne glede na ražlične ravni pristojnosti odločanja v delegatskem sistemu so vse odločitve, ki zadevajo ustvarjanje dohodka, v dinarjih ali tujih valutah, ustavno prepuščene izključno delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela. Področje mednarodne menjave dela ni v nobenem primeru nikakršna izjema.« Veliko prostora v brošuri je posvečenega analizi gospodarskega vključevanja SR Slovenije v mednarodno delitev dela, kjer avtorji ugotavljajo, da Slovenija se neprestano še kar naprej in naprej krepi, dopoljnjuje in izpopolnjuje in to med drugim pomeni, da se tudi ljudje zavedajo svojega položaja in zato tudi vedno bolj hočejo biti poučeni o vsem, kar zadeva njihove primarne in sekundarne obveznosti, o njihovem delu in življenju, o vsej družbeni produkciji in reprodukciji — in nekatera teh vprašanj pač rešujejo kar po kratkem postopku. zaostaja tako po nekaterih oblikah sodelovanja kot tudi po regionalni usmerjenosti, še zlasti ko gre za ekonomsko povezovanje z deželami v razvoju. Za Slovenijo je značilno »da se večja organiziranost pri vključevanju v mednarodno menjavo dela razvija predvsem v oblikah, katerih vsebina je v večji meri zunanjetrgovinsko poslovanje — izvoz, uvoz — in finančno kritje teh poslov,« manj pa je višjih oblik gospodarskega sodelovanja na osnovi dolgoročne orientacije. V materialih so poudarjena tudi vsa organizacijska vprašanja, ki so pomembna za nastopanje slovenskega gospodarstva na tujih tržiščih. Tako je med drugim omenjena tudi samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, za katero pravi tov. Sergej Kraigher v brošuri da ne sme delovati kot politični organ, ampak kot skupnost, v kateri se uresničujejo konkretni družbenoekonomski odnosi vseh članov te skupnosti.« Nujnost preobrazile mednarodnih ekonom, odnosov Zbiranje in poraba sredstev samoprispevka Minuli sta že dve leti, odkar smo se na referendumu odločili, da zbiramo sredstva samoprispevka in tako pridemo do prepotrebnih objektov splošnega družbenega standarda. Nad zbiranjem in porabo sredstev bedi poseben odbor pri občinski konferenci SZDL Tržič. Na zadnji seji tega odbora je bilo ugotovljeno, da so občani še premalo seznanjeni, kako poteka zbiranje in poraba sredstev, zato posredujemo informacijo o tem preko glasil organizacij združenega dela. čimvečji krog občanov in pa predvsem delavcev v OZD želimo seznaniti, da je na področju zbiranja sredstev prisoten izpad teh in to v tistem delu, kjer prispevajo TOZD iz doseženega čistega dohodka. Ob takem stanju bo seveda potrebno dopolniti sam program izgradnje objektov, pred tem pa je potrebno storiti še vse, da bi sredstva prispevale tudi tiste TOZD, ki jih do sedaj še niso. Nekaterim dosežen dohodek ne dopušča, da bi lahko dale prispevek, druge pa še niso pristopile k družbenemu dogovoru. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da od podpisnikov DD samo v GG Kranj TOZD Gozdarstvo Tržič niso razporedili čistega dohodka za omenjen prispevek, žal pa je vedno še precej nepodpisnikov, in to: vse TOZD BPT, TOZD Triglav Tržič, TOZD Lepenka Tržič, TOZD Gradbinec Tržič, SAP TOZD Turbus in poslovne enote v Tržiču; TOZD Me-soizdelki Škofja Loka, TOZD Triglav Lesce, Alpetour Škofja Loka in Elektro Kranj. V pregledu je prikazan program izgradnje objektov, vrednoten po cenah iz leta 1975, s katerimi so osnovni nameni porabe sredstev določeni. Na podlagi dejanskih podatkov za leti 1977 in 1978 ter plana za letošnje leto je razvidno koliko sredstev bo zbranih. Ponovno omenjam, da bo v tem obdobju prispevka iz dohodka TOZD 5.674 tisoč din manj, kot pa je v odnosu na prispevek iz osebnega dohodka planirano za to obdobje v programu zbiranja sredstev. Glede porabe sredstev je potrebno omeniti, da je v izgradnji glavni objekt, to je »Socialni dom za varstvo odraslih« in da je bilo v preteklih dveh letih potrebno že nekaj sredstev za ta namen rezervirati. Tudi sama predračunska vrednost je za okoli 14 % višja kot pa je bila načrtovana v programu in vsled povečanja cen valorizirana letno za 15 %. Ob taki porabi sredstev, kot je načrtovana za letošnje leto, bo torej že 11.893 tisoč din več porabljenih sredstev kot pa bo zbranih, to torej pomeni najetje kreditov za pravočasno zaključe-nje del in seveda manj razpoložljivih sredstev v naslednjih dveh letih. PREGLED PRIHODKOV IN ODHODKOV SAMOPRISPEVKA OD 1.1.1977 DO 31.12.1978 TER PLAN ZA LETO 1979 Vrednost v 1000 din Program samoprispevka jeto cene iz leta 1975 1977 Dejanski leto 1978 podatki skupaj — tekoče plan 1979 cene skupaj vrednost 1 2 3 4 (2 + 3) 5 6 (4 + 5) A. PRIHODKI 63.000 9.743 25.917 35.660 15.000 50.660 1. Prispevek iz OD, pokojnin 9.585 24.581 kmetov in obrti 29.500 6.890 8.106 14.996 2. Prispevek iz dohodka TOZD 20.500 2.753 3.655 6.408 5.000 11.408 3. Prispevek skupnosti IPZ 13.000 — 14.140 14.140 — 14.140 4. Ostalo 100 16 116 415 531 B. ODHODKI 63.000 6.370 24.683 31.053 31.500 62.553 1. Investicije v KS 10.000 1.680 1.347 3.027 3.995 7.022 2. Adaptacija Bračičeve šole 2.500 2.881 476 3.357 — 3.357 3. Adaptacija letnega kopališča 1.000 626 757 1.383 — 1.383 4. Dom starostnikov 27.000 877 22.103 22.980 27.020 50.000 5. Večnamenska dvorana 15.500 30 — 30 460 490 6. Dvoletna srednja šola 7.000 — — — — — 7. Stroški refer, in posl. — 276 — 276 25 301 C. RAZLIKA (A —B) — 3.373 1.234 4.607 —16.500 —11.893 Samoupravna stanovanjska skupnost neun je posredovala naslednje obvestilo: Razpis za dodelitev posojil delavcem za nakup, gradnjo in rekonstrukcijo stanovanj in slan. hiš I. NAMEN POSOJIL 1. Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo delovne organizacije pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske — Poslovni enoti Tržič v letu 1979, in sioer do skupne višine 4,500.000 din. 2. Razpisa se udeležijo lahko le delavci organizacij združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu in odloku Skupščine občine Tržič, če izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa. 3. Razpisa se lahko udeležijo le delavci, katerih delovna organizacija da soglasje za odobritev posojila. II. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Zahtevke za posojila bo zbirala Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Tržič, neposredno od prosilcev ali posredno prek pristojnih služb organizacij združenega dela na predpisanih obrazcih, ki jih ima Ljubljanska banka — Poslovna enota Tržič v času od 10.4. do 10.5.1979. 2. Prosilci dobijo posojilo za: a) nakup stanovanj v etažni lastnini, b) dograditev hiš, ki so že zgrajene do III. gradbene faze, c) adaptacijo stanovanj, če se s tem pridobi stanovanjska površina. 3. Znesek posameznega posojila delavcu more biti najmanj 10.000,— din in največ — za dograditev stanovanjske hiše 120.000,— din, — za nakup stanovanj 150.000,— dinarjev, — za adaptacijo stanovanj 70 tisoč din. 4. Obrestna mera za posojila je 4 %, najdaljša odplačilna doba za posojila delavcem sme biti do 20 let. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se v skladu z 28. členom družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS št. 1/74) poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za 2 %. 5. Posojilo lahko dobijo le kreditno sposobni posojilojemalci. 6. Posojilojemalci, ki so posojilo iz navedenih sredstev že prejeli, se razpisa ne morejo ponovno udeležiti. III. POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI 1. Delavec organizacije, ki združuje del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku o združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve in ki namensko varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo ter nima stanovanja ali ima neprimerno stanovanje, lahko dobi po tem razpisu posojilo za nakup stanovanj v osebni lasti. 2. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup stanovanja v osebni lasti in potrebna lastna udeležba izražena v % od cene standardnega stanovanja, sta razvidna iz naslednje tabele: dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v občimi Tržič za leto 1978 potrebna lastna možno posojilo udeležba v % od pri SSS v % od cene standardne- cene standardnega stanovanja — ga stanovanja — najmanj največ do 50 % 10 60 nad 50 do 75 % 20 50 nad 75 do 100 % 25 45 nad 100 do 120 % 30 40 nad 120 35 35 Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki, ne štejejo pa se posojila, ki jih je prosilec dobil v OZD. Za izračun povprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne OD obeh zakonoev, ne pa tudi njunih otrdk, ki že prejemajo OD. Za člane družine štejemo: oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu. 3. Najdaljša odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme biti 20 let. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in po že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega osebnega dohodka prosilca. V primeru, da prosilec ni kreditno sposoben, zakonec pa združuje delo na območju druge SSS, se pri odobritvi posojila upošteva kreditno sposobnost obeh zakoncev. Kratkoročne obveznosti z vračilom do 1 leta se ne upoštevajo. 4. Posojilo se zavaruje z menico in kreditno sposobnimi poroki. 5. Redno odplačevanje posojila se zagotovi s predložitvijo administrativne prepovedi. 6. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis posojila za standardno stanovanje. Delavec, ki kupuje stanovanje, katerega površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem razpisu posojilo za večjo stanovanjsko površino: — za 2—4-člansko družino je 72 do 75 m2, — za 5-članSko družino je 75 do 80 m2, — za 6-člansko družino je 80 do 85 m2, — za 7-člansko družino je 85 do 100 m2. 7. Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki: —• ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, — ki kupuje stanovanje v okviru usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, — ki kupuje standardno stanovanje. 8. Razpisa se lahko udeležijo le delavci, katerim delovna organi- zacija združenega dela da soglasje za odobritev posojila. IV. POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA ZIDAVO DRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠE V OSEBNI LASTI 1. Delavec si zagotovi sredstva za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti: a) z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in drugimi denarnimi sredstvi, b) s stanovanjskim posojilom pri banki, ki ga dobi na podlagi namenskega varčevanja, c) s stanovanjskim posojilom, ki mu ga odobri organizacija, v kateri združuje svoje delo, d) s posojilom pri stanovanjski skupnosti, e) z lastnim delom in drugimi sredstvi. 2. Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določbah družbenega dogovora in namensko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ter nima stanovanja ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobi po tem pravilniku in na podlagi razpisa posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti. 3. Znesek posojila, ki ga dobi delavec za zidavo družinske stanovanjske hiše, mora biti določen ob upoštevanju elementov za standardno stanovanje in cene za kv. meter stanovanjske površine standardnega stanovanja, ki jo za vsako leto predpiše skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič. 4. Posojilo, ki ga dobi delavec po tem pravilniku za zidavo družinske stanovanjske hiše, lahko znaša največ 45 % od končne vrednosti standardne stanovanjske hiše. 5. Posojilo se zavaruje v vknjižbo ali s kreditno sposobnimi poroki. 6. Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki: — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, —• zida družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanje elementov za standardno stanovanjsko hišo, — zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda, —■ bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje. Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem razpisu ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev. 7. Pri zidavi družinske stanovanjske hiše mora delavec prispevati lastno udeležbo v višini, ki je v razpisu določena v % od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. Osnova za določitev odstotka lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v občini Tržič v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem večji, čim višji je poprečni mesečni dohodek na člana družine. Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo osebne mesečne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebni dohodek. Za člane družine štejemo: oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke, in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu. Znesek posojila, ki pripada delavcu, je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na člana družine. 8. Znesek posojila, ki pripada delavcu, kadar zida družinsko stanovanjsko hišo, izražen v odstotku od vrednosti standardne stanovanjske hiše po odloku o določitvi stanovanjskega standarda v občini Tržič (Uradni vestnik Gorenjske št. 23/73), je razviden iz naslednje tabele: če znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v občini Tržič v letu pred odo- znaša lastna udeležba v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanj- potem pripada delavcu posojilo v '% od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše — največ do britvijo posojila manj do 50 % 25 45 nad 50 do 75 % 30 35 nad 75 do 100 % 35 30 nad 100 do 120 '% 40 25 nad 120 45 20 9. Nadalje se morajo posojilojemalci zavezati, da bodo tako po dograditvi hiše, adaptaciji ali nakupu stanovanja, izpraznili dosedanje najemno stanovanje (če tako stanovanje zasedajo) in se vseliti v dograjeno stanovanjsko hišo ali novo stanovanje. V. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo i zahtevkom za posojilo in potrj< nim izjavam delovnih organiz; cij, da vročajo sredstva v Ljut ijansko banko — Temeljno bat ko Gorenjske — poslovno enoto Tržič, predložiti: a) za nakup stanovanj kupoprodajno pogodbo oz. pred-toupoprodajno pogodbo, potrdilo o višini poprečnega mesečnega mesečnega OD v letu 1978, potrdilo o številu članov družine od upravnega organa skupščine občine Tržič, administrativno prepoved na OD v dveh izvodih. KEGLJANJE V Kranju na kegljišču KK Triglav ije bilo 7. in 8. apcrila regijsko tekmovanje tekstilcev v kegljanju, ki je veljalo za izbirno tekmovanje za Tekstilia-do. Nastopilo je skupaj enajst ekip, ki so nastopile v ženski in moški konkurenci. Moški so nastopili v disciplini 6 X 200 lučajev ter v borbenih igrah, ženske pa 4 X 100 lučajev in v borbena igrah. Že takoj na začetku je treba poudariti, da je naša moška ekipa dosegla izredne uspehe, medtem ko so bile ženske (kljub boljšim re- b) za gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš gradbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo porokov, potrdilo o višini poprečnega mesečnega OD v letu 1978, potrdilo o številu članov družine od upravnega organa skupščine občine Tržič, administrativno prepoved na OD v dveh izvodih. zultatom kot v preteklosti) precej slabše uvrščene. Naši tekmovalci so bili najboljši v vseh disciplinah, tako ekipno kot posamezno. V borbenih partijah so naši podrli 847 kegljev, drugo mesto je osvojil Tekstilindus 805, tretji pa so bili kegljači Kokre s 667 keglji. Še večja premoč je bila v disciplini 6 X 200 lučajev, kjer so naši dosegli rezultat 5019 kegljev, drugouvrščeni Tekstilindus je zaostal za 93 kegljev, IBI na tretjem mestu pa kar za 159 kegljev. Tudi v posamični konkurenci so slavili naši, saj je bil Ahačič Štefan z 905 keglji naj- boljši posameznik, na drugo mesto pa se je uvrstil s 876 keglji Košir Jože. Tudi v tekmovalnih parih sta bila zmagovalca Ahačič in Košir, ki sta podrla 50 kegljev več kot kegljača Tekstilindusa Cvirn in Zvršen, Zaletel Cveto in Koder Drago sta bila peta s 1619 keglji, Polajnar Boris in Ferlič Franc pa šesta z enim podrtim kegljem manj. V skupnem seštevku točk so bili naši najboljši in dosegli maksimalno število 140, naš najresnejši konkurent Tekstilindus pa 126 točk. Žal pa v ženski konkurenci ni šlo .po predvidevanjih, očitna premoč je bila na strani tekmovalk Tekstilindusa, naše so se morale tokrat zadovoljiti s slabšimi rezultati. Najboljša med našimi v disciplini 4 X 100 lučajev Pečar Marjeta je s 356 keglji ^jsvojdla 6. mesto, ostale pa so se slabše uvrstile. V seštevku točk so naše tekmovalke osvojile 77, tekmovalke Tekstilindusa pa 98 točk. Tako je bila kljub odličnemu nastopu naših moških celotna ekipa v skupnem seštevku šele druga za Teksitilindusom in s tem izgubila pravico nastopa na kegljaški Telkstiliadi. To sicer ne velja za posameznike, ki so osvojili najboljša mesta, vendar kot ekipa ne bomo mogli nastopiti, razen, če bo naš protest, ki je bil vložen zaradi nepravilne sestave ženske ekipe TdkstMin-dusa ugodno rešen. m :. jggg WSStm^mSmSimmSm ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujem OO sindikata BPT za denarno pomoč ob priliki moje dolgotrajne bo- lezni. 4 v*.«- Emil Novak lis m « al Naš sodelavec Borut Bergant — član jugoslovanske himalajske odprave na MOUNT EVEREST se je oglasil z razglednico s pozdravi s 3500 m visoke ležeče vasi na poti proti baznemu taborišču. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sindikalni organizaciji za obisk v času moje bolezni. Mira Aljančič ZAHVALA Sodelavcem in predstavnikom OOS DSSS se iskreno zahvaljujem za obisk v času moje bolezni. Vlasta Eržen MOUNT EVEREST 6848 m Foto: Tone Škarja i'jjg1;; jgtVEREST 1979 er« jr h J. rfM fiti K'r- £- hfl, l ržfi 1 c F Al. -D Al \ Tj r ■f* § r r BL‘1cT>£ ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za obdaritev sodelavkam in sodelavcem iz Ople-menitilnice ter jim želim veliko delovnih uspehov. Anica Regeis iz TOZD Oplemenitilnica ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcije ter sodelavkam iz vezilnlh avtomatov se za obisk ob času moje bolezni prav lepo zahvaljujem. Heda Draksler TOZD Konfekcija — vezilni avtomati Šport med mladimi V soboto, 14. 4. 1979 je Osnovna organizacija ZSMS TOZD Konfekcija skupno z Koordinacijskim svetom ZSMS organizirala prvi mladinski turnir v kegljanju za vse mlade člane naše delovne organizacije v Zvir-čah. Udeležba je bila zadovoljiva, prvi trije v ženski in moški konkurenci pa so dobili diplome in praktična darila. REZULTATI: Ženske; 1. Živanič Gordana — TOZD Predilnica (115 kegljev) 2. Sajovic Sonja — TOZD Konfekcija (84 kegljev) 3. Bijelič Štefica — TOZD Tkalnica (75 kegljev) 4. Šolar Jožica Gladoš Marjeta 6. Sefič Iseta 7. Urbanc Marjana 8. Tišler Manija 9. Servo Mira 10. Fornazarič Lidija H. Rozman Tatjana 12. Pejič Nada Moški: 1. Garič Peter — TOZD Ople-menitilnica (122 kegljev) 2. Klemenčič Ivan — TOZD Predilnica (120 kegljev) 3. Sajovic Branko — DSSS (119 kegljev) 'NuhanOvič Derviš — TOZD Oplemenitilnica (119 kegljev) 5. Ševič Marko 6. Liska Franjo 7. Savič Zoran 8. Urbančnik Jelko 9. Lakič Latif 10. Mušinovič Vilham 11. Đurinski Josip 12. Mali Marjan 13. Babič Silvo 14. Mašinovič Đevad 15. Šabič Mehmed 16. Ceicer Feliks Sevič Velko 18. Živanič Branislav 19. Janovié Boro 20. Brovč Miro Nalša želja je, da postane ta turnir tradicionalen in drugič s še večjo udeležbo. L. F. In memorinm Kruta usoda je zopet nepričakovano iztrgala iz naše sredine sodelavko, znanko in prijateljico Šetiko Hrnčič. Huda prometna nesreča je pretrgala življenjsko nit 29-letne Šefike, ugasnilo je mlado živjenje polno upanja, idej, želja in ustvarjalnosti. Kar verjeti ne moremo, da je ni več med nami, pogrešamo njen nasmejan obraz in vedrino s katero je pridno in vestno opravljala svoje delo v TOZD Konfekcija. V BPT je prišla leta 1973 in je najprej delala v tkalnici, kasneje pa je bila premeščena k posluževanju vezil-nih avtomatov. Ves čas njenega službovanja v BPT je bila dobra delavka in ni ji bilo težko prijeti za vsako opravilo, saj je rada opravljala svoje delovne dolžnosti. Kot dobro sodelavko in prijateljico jo bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavke ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in hčerke ŠEFIKE HRNČIČ se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in darovane vence sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcije in Konferenci OOS BPT. Njeni domači Nezgode pri delu v Nezgode na poti na delo Švab Anica, zaposlena v TOZD Tkalnica, je na poledeneli poti padla in se udarila v spodnji del hrbtenice. Smolič Lucija, zaposlena v TOZD Predilnica, je na poledenelem odseku ceste pred pošto padla in si zlomila desno roko. Mali Angela, zaposlena v DSSS, se je na avtobusni postaji v Tržiču spotaknila ob robnik in padla. Pri tem si je poškodovala glavo. Nepazljivost Šabič Asim, zaposlen v TOZD Tkalnica, sii je pri nakladanju blaga na voz poškodoval mezinec desne roke. Radanovič Boro, zaposlen v TOZD Tkalnica, si je pri pranju strojnega dela poškodoval prsh desne roke. Lakič Fatima, zaposlena v TOZD Tkalnica, se je pri čiščenju stroja vbodla v desno roko. Nezgoda na šivalnem stroju Papier Franoka, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je pri šivanju na Hnstroju vbodla v kazalec leve roke. Na palec mu je padel ploh Peternelj Vladislav, zaposlen v DSSS, se je poškodoval pri zlaganju plohov v lesnem skladišču. Ploh mu je zdrsnil iz desne roke in mu padel na palec leve roke tako, da mu je počila kost. Nezgoda zaradi poškodovanega valja MegMč Franöka, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je pri prenosu blagovnega valja zatrla trsko v levo roko. Nezgoda zaradi pretrga jermena Komac Ani, zaposlena v TOZD Predilnica se je poškodovala zaradi okvare predilnega stroja. Jermen, ki drži voz se je pretrgal tako, da je voz zdrsnil in jo udaril v palec desne roke. čiščenje stroja med obratovanjem Urbanc Marija, zaposlena v TOZD Predilnica, si je pri čiščenju stroja poškodovala dlan in mezinec leve roke. Nevarno transportiranje Borojevič Vojin, zaposlen v TOZD Belilnica, si je pri trans-pontiranju blaga z ročnim vozom priščipnil kazalec desne roke. Delal brez zaščitnih rokavic Meglič Aleš, zaposlen v DSSS, je pri opravljanju dela v kovaški delavnici prijel za vroč predmet, pri čemer si je opekel dlan in prste leve roke. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Änderte Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50340 int. 324 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. prvem tromesečju Nezgoda zaradi poškodovane svetilke Zupan Igor, zaposlen v DSSS se je pri poliranju prenosne svetilke vrezal v mezinec leve roke. Preveč rutinsko delo Cerovski Maks, zaposlen v TOZD Predilnica se je poškodoval pri nastavitvi pokrovčkov mdlkalnika. Pri delu je bil za trenutek nepazljiv tako, da mu je prstanec zašel v nevarno območje in mu je pri ročnem pomiku iztrgalo noht. Tudi kuhanje kave je lahko nevarno Žagar Stana, zaposlena v TOZD Tkalnica, se je z vročo kavo polila po nogi in pri tem dobila opekline. Kako nevarni so lahko valji na kalandru Triler Tomislav, zaposlen v TOZD Oplameoitilnica, se je poškodoval pri vpeljavi tkanine Kopien 145 om. Kljub varnostni letvi, se je z rolko preveč približal nevarnemu območju tako, da mu je roko potegnilo med valje kalandra, ki pa na srečo še niso bili pod delovnim pritiskom. Pri nameščanju varnostnih kljuk je pozabil na lastno varnost Tomšič Ljubo, zaposlen v DSSS, je s pomočnikom, ki mu je držal lestev pritrjeval varnostne kljuke na Mirna napravo, ki je montirana pod stropom Versamat Tkalnice. Za delo je potreboval neko dodatno orodje, po katerega je poslal pomočnika. Sam pa je z dedom na lestvi nadaljeval. Za zdrs lestve, ki je bila prislonjena na počevino klima naprave je bil dovolj samo napačen grilb in Tomšič je z lestvijo vred omahnil med stroje. Pri tem je dobil precej močan udarec v roko in nogo. Lahko pa si mislimo kakšne bi bile posledice, če bi z višine treh metrov padel ravno na stroj. Vodja službe za varstvo pri delu Bogataj Smiljan Kadrovske vesli V mesecu marcu so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Mlakar Darko iz JLA TOZD Tkalnica čoragič Sabiha Duratovič Zemka Džukanovič Nevena Vzdrževalno energetski obrati Zaplotnik Igor Janc Andrej — vajenec V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Sporazumno Šinigoj Boris Samovoljno Inajetovič Vehbija Invalidska upokojitev Aljančič Mira Umrli Mali Ignac Hrnčič Šefika Nocelu v spomin Bridko nas je pretresla žalostna vest, da je za vedno prenehalo biti tako dobro in plemenito srce našega dolgoletnega sodelavca Mali Ignaca. Čeprav smo vedeli, da je hudo bolan smo še vedno upali, da se bo še vrnil med nas svoje sodelavce. Toda ni mu bilo dano; čeprav je tako potrpežljivo prenašal vse hude in težke bolečine. Rodil se je 3. 8. 1929 v Podljubelju visoko pod Košuto v številni družini, kjer ni bilo ničesar v izobilju. Ko so bili bratje in sestre še zelo mladi in nepreskrbljeni mu je umrla mati. Vse te razmere pa so ga že v rani mladosti navajale na trdo in skromno življenje. Ker je bil vajen trdega dela je bil zelo aktiven in marljiv čan prostovoljnega gasilskega društva v svojem rojstnem kraju ter vedno pripravljen vsakomur priskočiti na pomoč. Prav zato pa je bil med člani prostovoljnega gasilskega društva in pri sosedih ter svojih sovaščanih zelo priljubljen. Zato bo praznina za njim še toliko bolj boleča in težka. Skromen, delaven in pošten je bil tudi med prvimi v povojnih letih obnove naše porušene domovine, ki jo je tako neizmerno ljubil in cenil ter bil pripravljen sodelovati v frontnih delovnih brigadah in je tudi tu prispeval svoj delež. Vedno je bil pripravljen pomagati in svetovati sodelavcem, zato ga bomo pri delu, katerega je tako skrbno in vestno opravljal zelo pogrešali. Kot dobrega, vestnega in poštenega sodelavca pa se ga bomo vedno radi in s ponosom spominjali. Njegovi sodelavci