DOLENJSKE NOVICE l/Iiajiij« H), ill vsíik(í!;ii meseni, Je tiwti «lun |»iii/,iii!í pa eu du» l>''<'je. " {'eiia jim Je s iioštiiino vrod /a celo leto iiain-ej K, za iiol letu 1 K. Naročiiitiii zsi Nemčijo, Hosiio in di-n^e evropske lir/iive znaša i K 5(1 li, za Amei'iko K. Dopise sprejema iirediiik, naročnino in :; oznanila pa tiskarna J. Krajec nasi. :: Državna obrtna šola v Ljubljani. Ker vzbuja državna obrtna šola med obrtništvom in občinstvom sploh vedno večje zanimanje in je sedaj čas, ko bc morajo starši že odločiti, v kateri zavod pos^ejo prihodnje leto svoje otroke, sd nam zdi umestno, da informiramo javnost o ustroju to^^a zavoda. Trihodi^e leto ho obsog-ala obrtna šola nastopne oddelke: stavbiio obnno Šolo; delo-vodsko šolo za inehanično-tehnične obrte; de-lovodsko šolo za elektrotehniko; mojstrsko Solo za stavbno in pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za lesno in kamneno kiparstvo; specialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in mode-lirsko šolo; žensko obrtno šolo in strokovni tečaji za izobrazbo učiteijstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Slavlmo-olM-tnii šola daje pomočnikom zidarskega, tesarskej^a in kamnoseškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaj^a uspešnejšemu delovanju in obrtovanju, in jih tudi »sposobna za mojstrske izkušnje. Stavbno-obrtna šola obseg:« pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaja, ki trajajo za vsakeg'a navedenih obrtov po pet meseeev (od dne 3, novembra do konca marca), tíolo je potemtakem moči dovržiti v treh, odnosno v dveh zimskih tečajih. Ponk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, zemljepisje, računstvo, geometrija, naravoslovje, tehnično risanje in projekcijski nauk, prostoročno risanje, fjradivoznanstvo, kamenoslovje, stavbarstvo, osnova in oprema poslopij, stavbno risanje, oblikoslovje, stroje-znanstvo, obratoslovje, stavbna mehanika, ki^i-govodstvo, državljanski nauk, higiena v stavbnem obrtu, nierstvo) in praktičen Za sprejem je treba prosilcu dokazati, da je star 17 let in da sc je izučil onega obrta, v katerem se želi (la\jo izobruževati. Vpisovanje v stavbno-obrtiio Solo se vrři v dneh tíí)., 30, in 31. okt. Stavtmo-dbi-tna šola daje absolventom možnost in podlago, da napravijo iKjiite za zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega mojstra; poleg tega skrajša odhoduo spričevalo tesarjem iu kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto, Absolventje stavbno-obrtne šolo dobe tudi službe železniških mojstrov (poduradnikov) pri c. kr. državnih železnicah, Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne ))omočniko; ako napravijo potem predpisane teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih oficijantov. Delovoiiskašoliiziimobanično-teliuičiie «ln'te (kovinske obrte) in delovotlska šola za clektrotelmiko pripravljata obiskovalce B eistematičnim poukom za njihov prihodnji poklic, (ia lahko postanejo samostojni mali obrtniki, delovodjo, monterji, strojni risarji i. dr. Učna doba traja dve šolski leti. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, gcogralija, knjigovodstvo in kalkulacija, državljanski nauk, matematika, naravoslovje, telin. prostoročno risanje, tehn, konstruktivno risanje, projekcijski nauk, projekcijsko risai^e, strojno risanje, mehanika, meh, tehnologija, stroje-znanstvo, elektrotehnika, merstvo, higiena) in praktičen (vaje v delavnicah). Xsl sprejem je treba dokazati, da je učenec star 17 let in da so je izučil kakega kovinarskega obrta (k^učavničar, kovač, urar i. dr.). Vpisovanje v ta dva oddelka se vrši 15. in 16. septembra. Odhodno izpričevalo delovodskih šol za meh,-telin. obrte in za elektrotehniko nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobo (pomočniško pismo, oziroma pomočniški iziiit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotičnega obrta, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se ob enem izkaže enoletna uporaba kot pomagalec (pomočnik), oziroma tvorniški delavec. Po službenem pravilniku za osobje, podrejeno c. kr. železniškemu ministrstvu, se za železniške mojstre, zgradliene mojstre, mostne mojstre, delovodje za plinove in električne naprave, za zavode in delavnice za im|)regnirauje, za vozne revizorje, višje sprevodnike, skladiščno mojstre, vozne in telegrafske mojstre zahteva kot šolska predizobrazba izpričevalo o absolviranju delo-vodske šole. illojstrska isola za stavlMio in pohištveno mizarstvo tiudi mizarskemu pomočnikii priliko, da so v svojem obrtu više izobrazi in so usposobi za i)reddoIavca, delovodjo aH samostojnega vodjo kakega obrtovanja. Daje pa tudi mizarskim mojstrom priliko, da razširijo in izpopolnijo svoje znaiije v praktičnem, risarskem in obrtno-trgovskem oziru. Pouk traja en cel letni tečaj. Pouk je teoretičen (teimično-konstruktivno risanje, dekorativno risanje, umetno oblikoslovje, konstrukcijski nauk, tehnologija, nauk o motorjih, obrtno računstvo in kalkiiiacija, knjigovod.stvo, spisje, državljanski nauk, higiena) in praktičen (vaje v delavnicah). Za sprejem je treba dokazila, da se je izučil prosilec pri mojstru ali da je H^solv^ral obfLtta ticiliiico, ki nadomešča mojstrski pouk, nadalje, da je delal najmanj eno leto za pomočnika, oziroma tvorniškega delavca v mizarskem obrtu. Vpisovaiqe se vrši 1.1^). in H>. septembra. Izpričevalo z uspehom (iovr.šene moj.strske šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo daje pravico do takojšnjega nastopa in samostojnega izvrševanja mizarskega obrta, ako je dotičnik izpolnil splošno zakonite zahteve. (Kouoe piihođujiti,) Ustanovni občni zbor novomeške podružnice „Slomškove Zveze". Pred štirimi leti se je ustanovila v Za-tičini podružnica „Slomškovo Zveze" za vso Dolenjsko. Od te podružnice se jo potem odcepila podružnica za litijski okraj kot samostojna jiedružnica, ostala pa je še podružnica za ostalo Dolenjsko. 10. t. m. pa so je vršil na občnem zboru te podružnice za Dolenjsko ustanovni občni zbor druge samostojne dolenjske podružnice „Slomškove Zveze" za novomeški okraj in desete podružnice „SI. Zv." Lepo je bilo zborovanje učiteljev in učiteljic v Zatičini, lepo tudi v Litiji, a tako lepega in tako bogato obiskanega zborovanja kake podružnice „Slomškove Zveze" ni bilo, kakor je bilo omenjeno v Novem mestu, v tej dolenjski trdnjavi liberalizma. Naši učitelji iu učite^ice se niso dali preplašiti od neumnih in grdih napadov od strani liberalnega časopisja pred zborovanjem, vedeli so tudi, da ne bodo imeli miru po zborovanju ; k|jub temu so prihiteli v velikem številu v Novo mesto, mnogo se jih je pa tudi opravičilo in poslalo zboro-valcem svoje pozdrave. Zborovanje otvori okrajni šolski nadzornik g. Štrukelj in pozdravi člana dež. Sol sveta prof. E. Jarca, zastopnika kapitc|jna gg. kanonika Zlogarja in Špendala, gg. katehete, čč. 00. frančiškane, g, profesorja Stoparja, člana okr. šolskega sveta g. Picka, kočevskega okr. S. nadzornika g. Novaka, ces. svetnika Horvata in vse navzoče gospode učitelje in gdčne. učiteljico. Na njegov predlog so Jzvoli predsednikom zborovanja g. nadučite^' titular iz Vavtevasi. Preide se k volitvi odbora novoustanovljeno podružnice. Izvolijo se predsednikom i'ran Štular, nadnčite|j v Vavtivasi, tajnikom o. Atanazij Ansser, učitelj v Novem mestu, blagajničarka Sure Marija, učiteljica v Gor. Sušicah, odbornikom dr. Ciril Ažiuan, katehet v Novem mestu, Vrhovec Stanislav, nadučitelj v Hinjali in Julija Berlan, učiteljica v Zagradcu. Po volitvi nagovori zborovalce prof. Jarc. S ponosom stojim danes v vaši sredi. Bili so časi, ko so bili naši učiteli bele vrane. Sedaj pa je prebit ta led, krščanska misel zmaguje. Ta dan je prijeten za nas, ni pa prijeten za nasi)rotnike. Videl sem okolu laziti Plrca, ki vleče na dan vso nesnago. Plačilo od nasprotnikov bo le golida gnojnico, od naše strani pa bo za vas najlepše plačilo zaupanje ijudstva, ki ga bo im^elo do vas, Jjjudstvo bode sedaj vprašalo: „čigav si? Ako si naš, ti vse zaupamo, drugače pa no." Od nas, zastopnikov tjudstva pa boste tudi vedno našli podiioro, ako boste z ljudstvom. Da so še ]ii rešilo učitelsko vprašanje, temu je kriva „Učiteljska tiskarna". Nek belokranjski pregovor pravi: „Ako ti mene s kamnom, kako jaz tebe s kruhom," Dežela ima j)ri])rav|jen denar za po.Šteno učite|jstvo, ki dela za ljudstvo" Iščite ozek stik z ljudstvom in delajte le v korist našega ljudstva. G, kanonik Zlogar pozdravi zborovalce v imenu kaj)ite|jna. Cerkev in šola sta v najtesnejši zvezi in se ne smeta ločiti druga od druge. Le v medsebojni slogi je mogoče doseči lepe uspehe, zakaj le tam se vzgaja mladina v pravem duhu, kjer oba ta dva faktorja skupno delujeta. Ne sme se bistriti samo um, mora se vzgojiti tudi srce. Šola je hčerka cerkve, to se vidi posebno še na Dolenjskem. Očitalo se je cerkvi, da ni bila prijate^ica učiteljev, a temu so bile krive le linančne razmere, ki so onemogočile, da bi zamogla cerkev jdačevati učitelje. Kapiteljski predniki so sami ustanavljali šole in jih vodili, za igimi so pa prišli frančiškani. Menim, da ga ni človeka, ki bi no priznal, da so frančiškani storili največ za izobrazbo dolenjskega ljudstva. Cerkev ne bo nasprotovala nobenemu pravemu napredku, to je pokazal prvi slovenski pedagog škof Anton Martin S]om.šck, pod čigar egido se vi zbirate. Delujte v njegovem duhu, cerkev vas bode vedno podpirala. Po končanem pozdravu predava nadučitelj Ivan Polak „O pazljivosti na podlagi eksperimentalne psihologije". Predavanje je hilo jako zanimivo, pojasnjeval je g. predavatelj z malimi skicami, ki jih je kazal navzočim. Nadzornik Štrukelj prebere pozdrav poslanca Jakliča, ki naznanja, da priredi „Slomškova Zveza" ob jiriliki katol. shoda v Ljub-(jaiii meseca avgusta kongres slovanskih pedagogov, Čehov, Hrvatov in Slovencev, in l>ovabi na tridnevne duhovne vaje za nčitelje, ki se bodo vršile v septembru v kiiezošk. zavodih v Ht, Vidu. G. dež. glavarju dr, Šnsteršiču se soglasno sklene poslati čestitke k petdesetletnici in zaupnico. Zborovanje pozdravita brzojavnim potom tudi novomeški g. prošt dr, Eibert in župan Mihelčič. Ob 1 uri popoldne je bil obed na vrtu župana Zurca, pri katerem se je nabralo za „Slovensko Stražo" 21 K. Zadnji je pozdravil zborovalce žtirnalist Pire s svojim psičkom na cesti. Občni zbor okrajne bolniške blagajne v Novem mestu se je vršil dne 29. junija 1913 ob liolu 10, uri dopoldne. G. načelnik Makso Petrič otvori občni zbor, pozdravi navzočo gg, delegate ter preide na dnevni red. Zborovanje pošetil je tudi vladni komisar g.Golia, Načelnik poroča obširno poslovanje za upravno leto 1912. Novomeški okraj je štel 4;i4 delodajalcev, trebanjski ^7, Žužemberk 03, skupno 594, kateri so imeli prijavljenih članov Najstarejši član je bil rojen 1. 1830., najmlajši 1900. Povprečno je bilo prijavljenih delavcev 2048, Tekom leta zbolelo jo 1489 članov, 1321 moških, 108 ženskih. Pri teh Se ni uštetih 233, ko med letom večkrat obolé, jih je bilo skupno 1722 bolnikov. Med temi je bilo 701 ambulantnih, kateri so prejemali samo zdravniško pomoč in zdravila, ostalih 1 Oii 1 bolnikov je bilo oskrbovanih skozi 14.513 dni z oskrbovalnimi dnevi bolnišnic in porodščino, ter prejeli podpore v denarju 14.479 K 54 v brez oskrbovalnih stroškov bolnišnic. Porodov je bilo 12 po 1Í8 dni, skupaj 336 dni. Povprečno pride na vsacega bolnika 14 podpornih dni. Za oskrbnino raznim bolnicam se jo plačalo 6316 K 50 v, za transport bolnikov 683 K 43 v. Za 17 umrlih članov se je izplačalo pogrebnih stroškov 806 K 28 v. Vseh dohodkov je bilo 45,996 K 48 v, stroškov 11.9(16 K 36 v, torej, prometa 87.962 K 84 v. Na globah se je prejelo 1469 K. Glede zaostalih doneskov se je Zabavi in pouku. Capin. (Konec) Pa kmalu mu pojasni vso zadevo „nori" letoviščar, „Stružnik," — zaène tujoc, — „ako se ne motim, bi bili veseli, če bi se mogli iznebiti tega dečka «In to Se vprašate? "reče nejevoljno Stružnik. ,.Moja največja sreča bo, če pride deček iz hiše, 50 kron dam tistemu še povrhu, ki mi ga vzame — „Hvala vam za te odkrite besede," — meni tujec nejevoljno. „Fanta vzamem seboj, če Ic hoče. Tistih 50 kron pa obdržite sami." „Fant mora z Vami«, se zarcii Struinik in udari s pestjo po mizi. „Povej mi, sinko moj," se obrne tujec do Jurčka, ki je po teh zadnjih dogodkih izgubil skoro popolnoma svojo razsodnost, ,.ali bi ti rad postal slikar, veš, to je imeniten mož, ki bi zmerom risal in s svojim delom prislužil veliko denarja ter postal znan daleč na okolu?" „Prav rad", reče Jurček, „če bom smel vedno risati, postanem tudi če treba črev|jar — „Potem je prav," odvrne gost smeje. „Ali pa greš z menoj — daleč proč odtod, v veliko mesto, kjer boš moral hoditi v šolo in se učiti risanja bo|j natančno?-* „Zakaj ne?" — zamrmra Jurček, „toda kdo bo pa doma svinjo pasel?" „Te ne bodo lakote poginile," seže Stražnik v besedo. „Takih pastirjev, kakor si ti, dobim vsak dan deset. Le pojdi in glej, da mi prideš od hiše, ti cajdn grdil" „Saj pojdem," vzdihne Jurček ponižno. „Gledal bom, da pridem hitro od hiše." „Prav, mali," prikima tujec. „Od to uro nadalje sem jaz tvoj rednik, a ne tak, ki te bo tepel, ampak tak, ki te hoče z ljubeznijo in prizanašanjem vzgojiti v človeka in umetnika. In vi Stružnik," nadaljuje obnyen b kmetu, ki zre topo ia ves začuden predse, „vi pa čnjte, kdo sem jaz, da ne boste rekli, prišel jo nek kupec, ki mi je vzel mojega rcjenca, da ga odpcUty bogve kam. Jaz sem profesor na slikarski akademiji v Monakovem, sam umetnik, dasi nimam te sreče, da bi imel tako veliko nadarjenosti, kakor ta fant tu. No ia sedaj se poslovite od otroka, — ki ste ravnali žnjim kot z neumno živino. Vtisnite si ga dobro v spomin, zakaj lahko pride čas, ko boste za-hrepeneli po tem obrazu, ki ga zdaj tako črtite. Kakoršen stoji sedaj deček pred menoj, takšen gre z menoj. Bos naj gre od vas in nič naj ne vzame seboj raznn teh desk tu. Les vam plačam jaz — tu vzemite ta zlat — risba je pa njegova last in znamenje, s katerim si bo osvojil ves svet. Z Bogom torej ! Ne bom vam delal Se nada|jnih pridig. Praznih rok sem prišel semkaj, z bogatim zakladom, s čistim, hvaležnim otroškim srcem odhajam odtod I " „Jej, jej," mrmra Stružnik, „ne vem, kaj se godi z menoj. Saj govorite kakor bi bilo tiskano . . . tako čndno mi je pri srcu, tako mehko. Gospod profesor, aH jo to resnica, Jurček, ta capin, sme z Vami? Jej, jej — taka sreča, saj sem vedno trdil, največji capini imajo največjo srečo. No, ]>a če že mora biti, tedaj pa Bog s teboj, Jurček, in spominjaj se svojega rednika in če se ti bo slabo godilo, nisi boljšega zaslužil. Za nič si bil — zanič boš. Z Bogom!" Kakor da bi bil nekoliko ginjen je hotel malemu capinu še enkrat podati roko, ta pa ves v strahu odskoči vstran, pograbi svoj prvi umotvor in gre s profesorjem ven v daljni svet. Zgoraj na pokopališču se še enkrat ustavi, da se poslovi od nje, ki mu je v življenju izkazala največ dobrega. Jokajo objame križ na gomili Stružnikove žene ~ potem pa prime profesorja za roko, da pohiti žnjim v novo življenje. Minnlo je deset let. „Capin" je postal med tem časom umetnik znan daleč na okolu, slavljen kakor malokdo v kraljestvu slikarstva. Delo, ki ga je prevzel profesor, da vzgoji to samoraslo cvetko do ono višine, na kateri se nahaja danes ta umetnik, ni bilo lahko. A jiognmno je šel profesor na delo in prej nego so je bilo nadejati se jo „capin" vživel v nove zanj nierodajne živ|jenskc razmere. Vedel je pa tudi vselej in povsodi hvalo svojemu dobrotnikn. Zato ga pa tudi ta vzame za svojega in pod skrbnim vodstvom svojega novega očeta se povspne mladi umetnik do tako stopiije, ki jo more doseči malokdo v slikarstvu. Najraje je slikal dogodke iz sv. pisma in pa Mater Božjo; zato so ga klicali povsod, kjer so potrebovali kako tako sliko. Tako se je tudi zgodilo, da so stopili skupaj možje občine K, na čeiu jim župan Stružnik, in so sklenili, da dado za novozidano župno cerkev slikati jiodobo Žalostne Matere Božje za veliki oltar — in sicer temu slavnemu umetniku Juriju iz Mouakovega. Kakor v nekaki omotici je držal mladi umetnik pismo svojega nekdanjega rednika v rokah, kateremu se gotovo niti sanjalo ui, da vložilo 36 vlo^ pri upravni oblasti v prisilno iztirjaiije. Neiztirljivî doneski so so odpisali v znesku ÍÍ64 K 83 v. Rezervni zaklad znaSa fil.045 K 30 v proti lanskenia 54.iifiG K 88 v, kateri je naložen v mestni hranilnici v Ki-dolfoveni, v poštni hranilnici ia za promet v blagajni. Zvišal ae je iz obresti in deloma od ciol)iienili glob. Bolniška kontrola je bila obširna, pa ni bila brezuspešna. iNašlo so jo več siiiiulantov, zlasti ob času, ko ni Ijîio dela, aJi na svojem domačem delu. Tistim se podpora ni izplačala; vendar sc je nialokateri pritožil na razsodišče, največ je od pritožb od3to[)ilo, kar jasno kaže, da je bilo poslovanje, kakor podpirai^e bolnikov po vsem točno in pravično. Zdravniške pomoči so se člani posluževali v Toi>licah pr dr. Konstantina Konvalinka, vokraju Trebnje pri dr.Einilu Watzke, v okraju Žuicmberk pri dr. Churainu, v tovarni Kog deloma pri dr. Bijhmu v Kočevju in Toplicah. Novomeški okraj je oskrboval bla^iajni zdravnik dr. Josip Strasek. i)cloilajalccv se je moralo ovaditi pri politični oblasti v 79 slučajih, kateri niso hoteli zglaševati svojih delavcev bla-fiajnim članom, ter prišli s tem .v izdatne jçlobc. Tekom leta so je vršil en redni občni zbor in več rednih sej. Zavezncj^a zborovanja okrajnih bolniških blajrajuic v Trstn sc je udeležila bolniška blagajna iio svojih delegatih. I>a bi zastopali koristi svojih blagajn, ni bilo mogoče, ker so bili v manjšini nasproti drugim delegatom. Dalje poroča tajnik iz računskega zaključka po.sanicznc postavke o dohodkih in stroških ter imovinskem izkazu, kateri se je brez ugovora odol)ril. 01) enem sc nahaja računski zaključek natisnjen med inserati, Nad-zorovalni odsek je prišel tekom leta v lisarno knjige in račune pregledovati. Razsot išče je razsojevalo tokom ujiravnega leta v 11 slučajih. Razen 9 odklonjenih pritožb je I po])ol-noma, I delno updilo. Nato so izreče uačel-ni.štvu absolutorij. Za tem se izvoli v načchiiStvo namesto enega odstopivSega člaua g, Krajger Ivan. V nadzorništvo od delodajalcev: gg. Buk Ferdo, Klemenčič Josip; od delojemalcev: gg. lležek Josip, Diirini Emil, Vehar Franc in Bele Xarol. y razsodisče od delodajalcev; gg.Jevšček Karoi, Šuliaj Alojz; od delojemalcev: gg. Appe Valentin, dr, Trampuž Franc in Medvešek Ludvik. Gospodarstvo. Poziv. Eno najhujših neprilik v kmetijskem obratu je dandanes pomanjkanje delovnih sil, zato je vsako sredstvo dobrodošlo, ki kmetovalcu na cenen način pomaga hraniti z delom. Tako sredstvo je tudi rigo anje, oziroma rahljanje zelnije z razstreljcvaujem z novim raz-streljivoni „dinamon I", ki je zato posebno pripravno in izvrstno, ker je njegova raba lahka, brez nevarnosti in cena. IJinanion sc rabi za rigolanje zemljo v sadovnjakih in vinogradih, za napravo jam za saduo drevje, za napravo jarkov, za hitro in ceno iztrebljenje štorov in korenin posekanega drevja iz zem^e itd. Podpisani glavni odbor namerava prirediti še to leto poučno tečaje za rahljanje zemljo potom razstroÇevanja in poziva vse družbene podružnice, ki so zanimajo za ta velevažni novi način obdelovanja zemlje, da takoj sjio-roče podpisanemu odboru, čo želijo za svoje ude imeti tak tečaj in čo imajo za iiraktično poskuse pripravno objekte na razpolaganje. Vso stroške teh tečajev poravna c. kr. kmetijska družba kranjska. Na podlagi do.šlib prijav bo podjiisani glavni odbor določil kraje, kjer 80 morejo že letos vršiti ti tečaji. Izbrali se bodo kraji, kamor lahko pridejo kmetovalci iz obširnejšega okoliša, torej tudi iz okoliša dveh ali več podružnic. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Razstava prašičev v Št. Jerneju. St. Jernejsko polje in kr.ško polje s svojo okolico sta najbolj sloveča kraja za dolenjsko pnisičjorejo. Po teh krajih je reja prašičev v pravem pomenu besede doma. Po teh krajih se izrodi največ praset in iz teh krajev prihaja največ živali v drnp kraje. Velik del Dolenjske, ]>a tndi drugi knijî se zalagajo s praseti iz ýt. Jerncjskega in krškega polja. Na tisoče in tisoče praset gro vsako leto iz tega dela Dolenjske na razne strani v kupčijo, v deželo pa prihajajo lepi tisočaki za prodano živali. Po prasetih, ki se zredijo poteh krajih, se ravna tudi prašičja reja po drugih krajih. Kolikor bolj.ša praseta nam ho dajalo Št. Jernejsko in krško polje, toliko več vspeha bomo dosegli vsi tisti Dolenjci, ki kupujemo praseta iz teh krajev. Zato je pa pred vsem potrebno, da se obrača vsa pozornost na te knije in da se prašičja reja zlasti po teh krajih pospešuje. Mnogo dobrega za povzdigo domače roje se je storilo dosedaj z oddajo dobrih mrjašče-kov in plemenih svinjic od strani c. kr. kmetijsko družl)e in deželnega odbora. Prvotno domače pleme se je na ta način v marsičem izboljšalo. Treba je pa na povzdigo reje vplivati tudi na druge načine. In v tem oziru je vse hvalo vredno, da priredi kmetijska družba leto-šnjo jesen s pomočjo deželne in državne podpore v Št. Jerneja razstavo prašičev, ki naj pokaže, kako daleč smo prišli z izboljšanjem naše reje in kaj nam je se storiti, da se povzdigne naša prasičjareja na tisto stopinjo kakor jo nahajamo danes po drugih deželah. Prav take razstave lahko veliko pripomorejo, da se naši svinjerejci bolj vnamejo za napredek in da tekmujejo med seboj za prvenstvo. Seveda bo treba, da ne ostane samo pri Icto,šuji razstavi, ampak da se take razstavo prirejajo od leta do leta, tako kakor jih ])rircjajo po drugih deželah, kjer je prasičjareja danes v polnem razvoju. Prašičja razstava v Št. Jerneju so priredi v torek ICi. septembra. Več o tem jo čitati zadaj med „Gospodarskimi drobtinanii". Na tem mestu pa so obračamo do naših gospodarjev in gospodinj s pozivom, da se te razstave kolikor mogoče udeleže, ne samo tisti, ki bodo pripeljali svoje živali na razstavo, ampak tudi drugi uaši gospodarji in gospodinje, da se pouče na lastne oči o razvoju naše dolenjske prasičjerejc in o tem, pri katerih gospodarjih se dobo bope plemene živali na prodaj. Ker se bodo pri razstavi plemene živali tudi prodajale, se nudi enemu in drugemu obiskovalcu ugodna prilika, priti do lepih in dobrih plemenih živali. Cela razstava naj pa z mnogoštevilno udeležbo in dobrim obiskom pokaže, da se zavedamo svojih nalog, da znamo ceniti važnost naše prasičjerejc, pa tudi vrednost in pomen takih priredb. —r— Zakaj se paša živine tako zelo priporoča? Paša živino se danes vse bo^ priporoča kakor pa pred desetletji. Poglavitno za to, da se živina — zmehkužena vsled hlevske reje — zopet utrjuje. Dognano je, da se živina tem bolj zmehkuži, čim botJ jo tiščimo v hlevih, in da nam daje tem slabši užitek, čim slabši so hlevi. Taka živina je najbolj občutljiva za razno bolezni, posebno za vso kužne bolezni, ki se prikazujejo v zadnjem času pri na.Ši živini, kakor n. pr. kužna bolezen na gobcu in ]>arkljih, nalezljivo vnetje spolovil, tuberkuloza itd. Posebno važno je, da so goved od mladega utrjuje in da pride na pašo. Važna je paša i>a tudi za odraslo goved. Koristi paše so dvojne. Veliko vredna je paša pred vsem za živino samo, kajti najbolj naravno se preživlja živina na paši. Zato so na paši najbo^' počuti in dajo tudi najboljšo ližitko. iMolzne krave nam na dobri paši največ molzejo iu dajejo najbolj.še mlečne izdelke. Pri paši se redno ubrejé, lažje storé, skratka vse življenje jo bolj naravno in zato bolj pravilno. Gibanjo na svežem zraku pri lahko prebavni krmi vse drugače vpliva na dober počut in na užitek pri živini kakor pa bivanje v slabih hlevih. Taka živina se pa tudi najbolj utrjuje in jc niijbolj varna pred nalezljivimi boleznimi. Posebno lepo se pozna korist paše pri mladi živini, ker se le ta na paši vse hitreje in lepše razvija, kakor čo je priklenjena pri jaslih. Njene telesne obliko postajajo vse praviinejše iu Jepše, ker se z zadostnim gibanjem sfiravljajo vse kosti v pravilnojšo lego. Po jilaninskih in drugih pašnih krajih dobimo danes najlepšo živino, prav zaradi gibanja na prostom zraku. Velika je pa tudi korist paše v gospodarskem oziru sploh, kajti reja aa paši je najcenejša in potrebuje najmanj dola, kar je danes pri tako težavnih delavskih razmerah jiosebno povdarjati. Srečni so krjiji, kjer imajo danes dobro pašnike. Tam zraste najlepša io najbolj (ira-gocona živina. Pri nas je položaj za jiašo manj upden. Marsikje se je aknpna paša odpravila, ker so se pašuiški prostori razdelili. Škoda takega početja so je jiokazala tudi v tem, da se je vsled tega število živine pri enem in drugem gospodarju znižalo na veliko škodo njegovega gospodarstva. Na vsak način je delati pri nas saj na to, da se spričo važnosti pa.še ohranijo saj ti pašniški prostori, ki jih imamo, in da se zbo^-šnjejo, kakor tudi, da se obračajo pašniki jired vsem za mlado živino. Kolikor slabši so na.ši hlevi, toliko bolj moramo skrbeti za to, da iride živina ven, v prvi vrsti mlada goved n v drugi vrsti goved za užitek. Kolikor mogoče naj se nudi naši živini prilika, da se zunaj pase. Res jo, da zgubimo s tem nekaj gnoja iz hleva, ali ta gnoj so lahko v dobro obrne za izboljšanje pašniških prostorov, ki ))0fcrebujej0 danes ravno tako gnoja kakor vsa druga zemljišča. Naši gospodarji vedo ceniti vrednost paše in zato gonijo živino tudi ven. Prav tako! Treba je pa, da za te pašniške jirostoro tudi kaj storimo, in da jih zboljšu-jemo, kajti kar storimo dobrega za pašnike, storimo ob enem tndi za napredek naše živinoreje. —r— Gospodarske drobtine. — Tecaj 'Ali iiiionilio sadja íii zeleiijiidi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 1. do 5, septembra s sledečim sporedom: V pondeljek 1. septembra od 2. do 4. ure: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarjenju sadja. — V torek 2. septembra od 8. do 10. ure dopoludne: Kipenje. Kisan e zelenjadi. Konserviranjo zelenjadi v kozare h in pušicah. Od 10. do 12. ure; Praktične vaje. Popoladne od 2. do i. ure: Naprava mezge (zalzna) mozge (povidla) in zdriza. Od 4, do G, ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. — V sredo 3. septembra od 8. do 10. nre dopoludne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kom[iota). Shranjevanje sadnih konserv. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. Po!>oludne od 2. do 4. ure: Naprava soka iz jagodičevja iu drugega sadja. Od 4. do tí. ure: Praktično vaje v sadni kuhinji. — V četrtek 4. sept,: Dopoludne od 8. do 10. ure: Sušerge sadja in zelenjadi. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sušenju. Pojtoludne od 2. do 4. uro: Obiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sodo v svrho kupčije. — V potek dne 5. septembra: Do-])oludne od 8. do 10. uro: Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja iu mošta. Kipenje mošta. Naprava očeta. Od 10. do 12. uro: Praktično razkazovairje v vinski kleti. Popoladne od 2. jo prejemnik tega pisma njegov nekdanji tako zaničevani „capin". „Res, čudno naključje" — meni profesor. „Jaz sem prepričan, da te bo tvoja umetnost maščevala." „Meni je tako čudno pri srcu; vse svoje zmožnosti hočem vliti v to podobo", odvrne Jurij, „Jaz upam, da dovršim to podobo izredno srečno, saj moj duh me še ni nikdar zapustil," In res, imel jc izredno srečo pri vsaki črti, ki jo je naredil s svojim čopičem. V nekaj mescih je bila slika gotova. Hvalili so jc po vseh časopisih in v vseh krogih, in kar trumoma so prihajali ljudje od blizu in daleč, da 80 občudovali ta najnovejši umotvor mladega mojstra. Nekega dne pride tudi odposlanstvo občino R. po naročeno sliko. Prišli so domači župnik, župan Stružnik in okrajni šolski nadzornik. Jurija ni bilo doma, ko jih pelje njegov služabnik v čakalnico, vso okinčano s slikami. Bila so tu dela modernih mojstrov, v sredi njih pa Jurijeva prva slika „Stružnik na pobarvanih deskah". Z velikim zanimanjem so gospodje ogledavali te umetniško zaklade, le župan je zdohal od dolgega časa in si je želel biti zopet zunaj v gostilni pri kozarcu dobrega piva. Naenkrat pa zagleda svojo sliko in kakor bi ga pičil gad, skoči pokoneu v veliko začudenje svojih spremljevalcev. Tudi ta dva se nista malo čudila, ko sta sledeč pogledu Stružni ko ve m u spoznala na sredqi sliki župana Stružnika. „Odkod pride slika semkaj?" vprašajo se hkrati vsi. Sluga jih jo moral razumeti; zakaj hitro začno praviti, kako je njegov gospod še kot mal deček na te desko naslikal svojega hudega rednika. „O moj Bog!" jeclja Stružnik po teh besedah. „Potem, potom je pa ta slikar — capin, moj nekiianji svinjski [lastir. No, tu som pa zopet eno lepo učinil." „To zna postati pa res prijetno", reče stari žujmik in zmaje z glavo. ,.Zdaj sem pa Se bolj radoveden, kakšna je naročena slika." „Ako jo želite videti, sledite mi v drugo sobo", odvrne služabnik. „Jaz i>o naročilu svojega gospoda profesorja ne smem nikogar ])ustiti noter, ako ni jioleg kak slikar; pri vas ])a lahko naredim izjemo." Z napeto radovednostjo slede vsi trije prijaznemu povabilu. Vsi-začudeni j^a kar ob-Btauojo, ko odgrne sluga pregrinjalo od slike. Tako krasne, tako veličastne si niso mogli ])redstavljati slike. Ne smemo torej nič zameriti Stružniku, ako jc pri pogledu to slike zaklical: „Vsi dobri duhovi hvalijo Gospoda svojega Boga.'Mati Božja, so mi zdi, je res odprla svoje oči." Ko so tako opazovali podobo, vstopi nenadoma mladi umetnik sam in pohiti takoj k staremu sivolasemu župniku ter mu krepko stisne roko. „Skoro ne morem verjeti", zakliče ta ves gaigen, „da si ti nekdanji rejonec Stražnikov Jurij. Pravi oče umetnosti, Bog jo bil s teboj. Daj, da ti častitam, moj sini" Ves v zadregi in osramočen pa je stal za žiijmikom žuj)an Stružnik in komaj za-državal solze ter s trepetom pričakoval trenutka, ko bo smel tudi on podati roko mladeniču, lepemu umetniku. In ko odstopi župnik ter jirodstavi župana, se ta ne moro več zdržati. Ves iz sebe pade pred Jurijem na kolena in se razjoče kot otrok. „Gospod župnik, to je res „capin", moj nekdanji svinjski pastir! Spoznam ga po glasu. Jurij, prosim te prav lepo, odpusti mi, da sem te kot pastirja pretepal kakor vrečo moke. Glej, nisem znal druzega in nisem mislil, da boš postal enkrat še tako slaven slikar." do 4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. Od 4. do 5. ure: Praktične vajo v vinski kleti. Predavanja od 1. do 4. septembra so name-rijena v prvi vrsti našim gospodinjam in dekletom; 4, in 5, pa gospodarjem. Tečaja se jo udeležiti vseh 5 dnij ali psi tudi samo prve 3 dni ali pa tndi zadnja dva dneva. Ker se sprejme z ozirom na praktične demonstracije le omejeno število udeležencev, se je trei)a priglasiti do 17. avgusta. Odda^enim in pod-l>ore potrebnim udeležencem iz Kranjskega, ki za podporo pravočasno )>o dopisnici jirosijo, povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K TiO v na dan. Veudar sc izplača podpora le tistim, ki se jiin je izrecno dovolila. Priglasilom je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičuik tečaja udeležiti. Priglasila in prošnje za podporo je nasloviti na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija-Kranjsko). — Konserviranjo sadja iu vsiikojako IMivi-inine za domač« u])oraho,tako je naslov knjižice, ki jo je spisal in založil dež, vinarski inštruktor v Ptuju J. Zupane. Kako važna je ta knjiga za naše gospodarstvo, kaže dejstvo, da je izšla že v tretji izdaji. Zato jo toplo priporočamo našim gospodarjem in gospodinjam, saj stane samo 1 K, a poštnino 10 v več. — liazslava jionilnine v Št. .hinieju. Samostojni perutninarski odsek C. kr. kmetijske družbe v Ljubljani priredi o priliki razstave prašičev v Št. Jerneju v torek, 16. septembra 1.1. razstavo perutnine v zvezi s premovanjem. Namen razstave je, pokazati dosedanji razvoj dolenjskega peratniiiarstva in spodbuditi naše gospodinje k nadaljnemu napredku v tej važni gospodarski panogi, V razstavo se pripušča vsa domača perutnina, kokoši, race, gosi iu )urani; od vsake najmanj po 3 živali, 1 samcc n 2 samici, n. pr. 1 petehn in 2 kokoši itd. Živali so morajo razstaviti v čednih, dosti velikih knrnikih. Kdor želi razstaviti svoje živali, se mora priglasiti do 15. avgusta 1.1. pri svojem županstvu ali pa pri kmetijskem društvu v Št. Jerneju in mora povedati, kakšno perutnino in koliko je želi razstaviti. Županstva po sodnih okrajih Kostanjevica, Krško, Mokronog in Novo mesto so naprošena, da sprejemajo do 15, avgusta priglasila k razstavi in jih potem pošljejo kmetijskemu društvu v Št. Jerneju. — Kazstava prašičev v Št. Jerneju. C. kr. kmetijska družba priredi v torek, 16. septembra 1.1. v St. Jerneju razstavo prašičev v zvezi s premovanjem. Namen tej razstavi je, pokazati, kako je dolenjska ]>rasičjereja v zadnjih lotih napredovala iu v ktori meri jo bo kazalo nadace pospeševati. V razstavo so sprejemajo le plemenski prašiči, namreč mrjasci in plemenske svinje, in sicer brejo svinje in svinje s praseti. Kdor želi kaj razstaviti in so poganjati za premije, mora svoje živali priglasiti do 15, avgusta t. 1. pri svojem županstvu ali pa pri kmetijskem dru,štvu v St. Jerneju in mora povedati, kakšne živali in koliko število žcH pripeljati v razstavo. Županstva po sodnih okrajih Kostanjevica, Krško, Mokronog in Novo mesto ao naprošena, lia zbirajo priglasila do 15. avg. in jih potem nemudoma pošljejo kmetijskemu društvu v St. Jerneju, ki mora pravočasno poskrbeti za napravo potrebnih ograj na razstavišču in za skujmi seznam vseh razstav^avcev. Politični pregled. Francoski liljeralcl so začeli zopet ro-goviliti proti katoličanom. Vlada je dala zapreti 58 katoliških šol, katere so vodili šolski bratje. Katoličani pa vladno prepoved niso kar tako mirno vtaknili v žep, ampak so po posebnem odposlanstvu pri predsedniku odločno protestirali proti vladni odredbi. V mnogih krajih zahteva ljudstvo, da se v šole zopet „Že zdavncj sem vam vse odpustil", reče umetnik ter vzdigne že precej osivelega Stružnika. „A bili so vendar lepi dnovi, ki sem jih proitivel pri vas." „Ne govori tako", se brani Stružnik. ,.To moram jaz bol^e^ znati. Toda, Jurček, sjedaj boš pa imel lepše dneve pri meni doma. Živel boš kot grof in deset korakov pred teboj se ti morajo ljudje odkrivati. Tak slikar, kakoršeu si ti, je človek, je človek — moj Bog saj še povedati no morem, kakšen človek je — pojdi Jurček, še nikdar v življenju te nisem pohubil, zdaj te pa bom, pa še dvakrat, če hočeŠ." Zupan občine R. še ni bil nikdar tako ])Onosen v svojem življenju kakor v trenutku, ko ga je tudi njegov capin poljubil. Samo ob sobi je umevno, da so Jurijevo sliko sprejeli doma z vao častjo in to tembolj, ker se je vsakdo lahko spomnil „capina". — Še dandanes romajo tja iz daljnih krajev Uudjo in pobožno molijo pred to krasno sliko. Stružnik, ki je od onega dne, ko so postavili sliko v cerkvi, nosil glavo še višje kakor sicer, je zdaj že mrtev. Tudi profesor je ired nekaj leti legel k večnemu počitku. Le Jurij še živi in dela in vso ga s|)oštuje in časti kot umetnika, sam so pa še vedno rad spominja na ono čase, ko so ga še imenovali „capina". —P— Vpelje katoliški pouk. ťo brozvoraki šoli je postaJa mlaiiiiia popolnoma poilivjana. Kjer ni strnbu božjega, iii poštenosti in sreče! — Francoska zbornica je končno vendar sprejela vladni predlOff, da se a letna vojaška služba spremeni. Za postavo je f^lasovalo 339 [)roti 223 poslancem. Po tej postavi mora vsak Francoz brez razlike stanu aanio čo je količkaj sposoben, služiti tri leta [iri vojakih. Šojmvc mlaiieniiie porabijo za trdiijavo in v [tisarne. — Francozi so izi>revidcii, da je za deželo nesreča, če se katoliške redove, usini-tjCTio sestre in duhovnike vrže na cesto. Tretjo največje francosko mesto, Marseille, je pred leti spodilo iz vseli bolnišnic katoliške usnii-Ijenke. To dni pa je IňO tisoč mestnih prebivalcev poíijíisalo prošnjo na vlado, naj se zopet nastavijo katoliške usmiljenke kot strežnico v bolnišnicah. Liberalci sami priznavajo, da je sedaj v bolnišnicah velikanski nered, ko strežejo navadni strežniki. Prava krščanska usmUjenost je le tam, kjer je globoka vera v Bofïa. Na lialkami. Slovani na Balkanu ae v pravom pomenu besetic koljejo med seboj. Ta druga balkanska vojska je bolj krvava kakor je bila prva — s Turki. Boljiarski vojaki so tako besni, da koljejo pri umikanj« vse, kar jim pride pod bajonet, in če je verjeti poročilom, niso posebno navdušeni vojsko proti Srbom, Vojsko proti Srbom bo proti volji ljudstva povzročili bolgarski generali in diplomati. Srbska armada se je v tej vojski izkazala in so bije s posebno hrabrostjo zlasti njihova artiljerija, ki odločuje srbsko zmage, Poprej silno ponosna Bulgarija je pa sedaj ponižana in v groznih stiskah, Bulgari so premagani, izgubili so vse večje bitke in so so morali umakniti na celi črti. Sedaj so že poslali v Niš mirovne delegate, ki naj se pogajajo za mir, Odrin so pa zopet zavzeli Turki, Med itusijo in Kitajsko vlada zelo napeto razmerje. Kitajci so v severni Mandžuriji jiostopali z ruskimi podaniki zelo izzivalno. V nekaterih krajih jo bila Kusom zabranjena jtrosta trgovina, liusija je nastojdla radi tega ])roti Kitajski zelo odločno, iiapretila je, da takoj zasede z oboroženo siio pokrajino Tsl-tsikarijo v Mongoliji, ako kitajska vlada ne ugodi ruskim zahtevam, liusija je imela ob kitajski meji postavljenih več tisoč mož, ki so bili pripravljeni, da zasedejo Tsitsikarijo, Kitajska vlada se je ustrašila Rusije in je zagotovila Kusom v Mongoliji popolno svobodo, Kljub temu pa Jiusija Še ni odtegnila svojega vojaštva od kitajske meje. Dopisi. Kiuidijii. Kako potrebna je bila naša pošta, kaže dejstvo, da se promet vedno množi. Nai»edovala bi bila gotovo še bolj, ako bi imela primerne prostore, Nedavno se je j)re-selila iz temnih sob Kovačeve hiše vFišerjevo, kjer imajo sobe vendar več svitlobe. Tu se je mogel napeljati tudi že prvotno dovoljeni brzojav. Dne 15, jul, je začel poslovati. Prvo brzojavko je odposlalo županstvo na poštno in telegrafično ravnateljstvo v Trst izrekajoč zahvalo, da se je vendar upoštevala želja ljudstva in upeljal potrebni urad, Kmalo je dospel nastopni odgovor: „Zahvaljujoč se za pOKor-Eoat izražam nado, da bode novo uvedeno obilno delovalo v prid in prospeh blagostanja ondot-iiega prebivalstva. Dvorni svetnik Pattay," JJasi 80 sedanji poštni prostori dokaj !)Oljši od prejšnjih, vendar šc ne zadostujejo modernim zahtevam. Culi smo, da namerava naša posojilnica na mestu prejši^jega Windischerjevega hleva zgraditi novo poslojije, v katerem bi se lahko nastanil poštni in telegrafični urad. Tudi iz prometnih ozirov bi bil ta prostor najpri-merniši. Pozdravljamo to srečno misel želeč, da se čim prej uresniči. S tem bi pridobilo dostojno obliko tudi ondotno križoccstje. Tz SiiUhi-a. V nedeljo (). julija se je tu vršila lepa slavnost. Prišle so namreč ta dan vse mladeniške Marijine družbe iz cele Belo-krajiue, vsaka s svojo zastavo, k dekanijskemu shodu. Slovesen sprojem gostov jo bil ob Vi uri dopoldne pri šoli. Tu jih jiozdravi domači načelnik Janez Jlihelič v izbranih besedah ter jim končno zakliče trikrat „živi«, nazdar!*' Nato so korakali mladeniči, bilo jih je čez 100, v procesiji med slovesnim potrkavanjem zvonov v lepo ozaljšano cerkev sv. Jožeťa, kjer ae je vršila služba božja. Slavnostni govor je imel mladinoîjub g, župnik iz Semiča Stanko DOstal, ki je.lepo spodbujal mladeniče k gorečemu češčenju Marije Device in posnemanju njenih čednosti. Slovesno sv. mašo je služil domači g. župnik. Asistirala sta mu cč, gg. kaplana Pavlin Bitnar iz Podzemlja in Anzelm Polak iz Semiča. Vso pobožnost jo poveličevalo tucii lopo petje na kom pod vodstovom bivše učiteljice sedaj omoženc gospe Pibernikove. — Popoldne po končani službi božji se jo vr.šil mladeniški tabor na prostem pri župnišču, kjer jc bil postav^eii oder za govornike, igralce in pevce. Prvi nastopi g, župnik Jak. Paviovčič, ki v ]>oliudneni in navdušenim govoru pojasni Konstantinov jubilej. Na to deklamuje mladenič Anton Krašovec lepo ilarijino pesem, 1^0 pesmi so pa uprizorili semiški lantje dve igri: „Vaški skopuh" in „Krčmar pri zlatom rogu". Vsi igralci so kazali veliko spretnost in izurjenost. Mod posameznimi točkami je izvajal metliški mladeniški zbor pod vodstvom vi'lega organista g, Aloj. Mihelčiča krasne pesmi. - V'sa slavnost se je vršila ob lepem vremenu v najlepšem redu ter ostane mladeničem in celi župniji gotovo v trajnem spominu. Mladeniči belokranjski, le tako naprej, ostanite vedno zvesti veri, domu in cesarju I — DomaČe in tuje novice. Diainiiiitno mašo bo slovesno daroval v nedeljo dne 3, avg. 1.1, v tukajšnji kapiteljski cerkvi prečastiti g. kanonik h'ranc Povše. Rojen je bil g.kanonik dno 24.,avg, 1829 v Trebelnem, v mašnika posvečen ])a 31, jul. 1853. in je drogi najstarejši duhovnik v školiji. K temu njegovemu jubileju naše najiskrenejše čestitke ! Si'cIm'iio poroko je obhajal 7. t. m. visoki par fml, ekscelenca baron Kechbach, bratranec tukajši^jega okr. glavarja, vladnega svetnika Viljem Kechbacha, v St, Vidu pri Za-tičini. Te slavností so je udeležil tudi naš prevzv. vladika knezoškof ljubljanski, superior itisgr. Jaklič in mnogo drugih visokih gostov. Visoki dvojici, ki je izkazala že veliko dobrega ljudstvu, tudi naše iskrene čestitke! Sliod S. L. N. v Novem mestu. Prihodnjo nedeljo dne 27. t, m. ob 8. uri zvečer priredi S, L, S. javen shod v rokodelskem domu v Novem mestu. Na tem shodu bo poročal g. drž. in dež, poslanec Evgen Jarc. Podal bo avtentična razkritja o obrtni šoli. — Poročal bo tudi o dolenjski železnici. Vabite se na ta shod vsi, zlasti pa obrtniki, da se ga udeležite v velikem številu. Čuli boste o dveh za Novomeščane jako aktualnih in važnih zadevah, .laven shod. Državni in dež, poslanec g. E, Jarc priredi jtrihodnjo nedeljo 27. t, m. ob 4. uri jiop. javen ljudski shod pri g. Ant. Osolniku, posestniku na Jiuhaberju, Ker bo shod važnega pomena, se vljudno vabijo vsi gospodarji in drugi. Itirniimcev in birinank je bilo protečeno nedeljo 20. t. m. v Smihetu pri Novem mestu birmanih 513, v celi novomeški dekaniji skupaj pa 3469, [tlatnro na novomeški gimnaziji je delalo 14, in 15. t, m. ir> maturantov. Napravili so jo z odliko 2, 8 povoljnim uspehom 12, eden pa je rej)rol>iran za pol leta, —■ V prvi razre(l je bilo do sedaj sprejetih 41, Tnkajšno žensko bolnico je 24, t, m. iiišpiciraJ ilGžolni odbornik dr. /;ijc in so o njej prav pohvalno izrazil. Umrli so v Novem mejili. 13, t, m. Jožeta Hočevar, hči žel, čuvaja, 5 let; 14, t, m. Anton Kositia, tirni mojster v p,, 79 let; 20, t. m, Jera Kos, hči užitkarice, 34 let. Iz politične shižlio. Prov, dcželnovladni koncipist g, Gustav Golia v Novem mosta je imenovan za deželno vladnega koneipista v Ljubljani, deželnovladni konceptni praktikant dr. Viljem Pfeiťer v Krškem ])a za provizo-ričnega deželnovladnega koncijiista. Koucipist dež. vlade Ludovik Klobčič v Ornom^u je prestavljen na okrajno glavarstvo v Postojni, na lyegovo mesto pride konceptni praktikant dr. K, Tekavčič od deželne vlade v Ljubljani. Društvo absolventov krnnjskik kme-tijskili šnl ima svoj občni zbor v zvezi s poučnim izletom in predavanjem dne 3, avg, v Medvodah. Zborovanje se vrši v gostilni pri kolodvoru in se ])nčne ob 10, dopoludne s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Volitev dveh pregledovalcev računov in njih namestnikov, 5, Volitev odbora. (J. Sprememba pravil, 7, Slučajnosti. Po zborovanju je skupni obed. Popoludne ob 2, uri je poučni izlet na deželno pristavo Robež pod vodstvom strokovnega učitelja. Velesl. dež, odbor je dovolil v to svojo podporo. Ker je zaradi skupnega obeda in zaradi preskrbe voz na Kol)ež potreba pravočasno izvedeti za število udeležencev, naj ae cenjeni tovariši zglaso zadiyi čas do 25. julija pri g, Iv. Pipanu, posestniku v Vižmarjih, p. Št, Vid pri Ljubljani, K polno-številni udeležbi vabita za odbor: Rakoše, Mr var. Itokoilelska zndinga za soditi okraj novomeški naznanja svojim članom, da bo dne 15, in 24, avgusta preizkušnja za poma-galce krojaške obrti v dvorani društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. Pomočniki, ki so redno dovršili učni čas pred 16, febr. 1908, imajo pravico podvreči se prostovoljno preizkušnji za pomagalce. Za preizkušajo je vložiti koleka ])rosto prošnjo pri zadružnem načelstvu najkasneje do 5. avgusta 1.1, in je treba priložiti učno, od obrtno Šole in delavsko izpričevalo. Vsa druga podrobna pojasnila daje zadružno načelstvo. — Rokodelska zadruga za sodni okraj novomeški. Anton Sedlar, t, č. načelnik. Zli katoliški shod v Ljnliljiini se vrše velikanske priprave. Prijiravljalni odbor dela zlasti tudi na to, da bi bilo na shodu kolikor mogoče veliko udeležencev v narodni noši. Naprosil jc tvrdko Regoršek v Stritarjevi ulici v Ljubljani, da je založila mnogo lepega in cenenega blaga za vsakovrstno narodne noše. Pri tej tvrdki se naročajo avbe in se dobe tudi pravilna navodila za ženske narodno noše, kakor je določil odlwr, pri tvrdki Ohi]) na Starem trgu pa za moško narodne noše. Tvrdka Kegoršok ima tudi krasno izložbe za narodne noše in so skupino narodnih noš v izložbi vedno menjavajo. Pri pasarju Iv. Kregarju na Eliza-betni cesti v Ljubljani se pa lahko naročajo pasovi za žensko narodno noše. Določeno je, da se smejo slavnostnega sprevoda 24, avg, udeležiti le tiste ženske, ki imajo prave narodne noše, moški pa vsi brez izjeme. Za ženske, ki nimajo narodne noše, pa îiodo imele vstopnice, bo pripravljalni odbor določil poseben prostor, da si bodo lahko ogledale slavnostni sprevod. Vstopnice bodo dobili samo tisti, ki jih bodo i)ri župnih uradih naprej plačali. Vsi ndeležniki dobo tudi poseben časopis : „Ljubljana ob hrvaško slovenskem katoliškem shodu", v katerem bodo vse podrobnosti. Z Dolenjskega pojde poseben vlak na katoliški shod in sicer iz Novega mosta v nedeljo 24. avg. ob 3. uri 57 minut zjutraj (poskrbelo se bo, da bo ta vlak odpeljal s postajo Straža-Toplice), Iz Kočevja pa ob 4. uri 6 minut zjntraj. Ta dva vlaka se združita na Grosupljem in prideta v Ljubljano ob 7. uri zjutraj. Odhajata pa iz Ljub^ane ob 9. uri 6 minut zvečer. Cene se določijo, ko se izve natančno število udeležencev. Natančno vozne redo kakor tudi ceno za posamezne postajo dobo vsi udeleženci v pravem času v roke. — Dolenjci in Belokranjci, 24. avg. vsi v Ljtibljano z družbenimi in društvenimi zastavami in v narodnih nošah na katoliški shod ! Ne zaostajajte za Gorenjci in Notranjci! Soteska 18. jul. Pri nas bo v nedeljo po sv. Jakobu (prihodnjo nedeljo) tretji veliki romarski shod. Posebno na ta shod pridejo ljudje od daleč priporočit se sv. Erazmu. Duhovno opravilo bo ob 6. in ob 10. — Slikarsko delo v naši cerkvi je v splošno zadovoljnost izvršil g. Jožef Božič iz Ljubljane, 1/ seje deželnega odbora kranjskega dne 7» t. jn. Deželni glavar je posredoval pri ministrstvih radi državnih podpor in državnega melioracijskega zaklada za vodne preskrbe na Kranjskem. Radi rešitve toga vprašanja se bo sklicala konferenca, h kateri bo povabljen tudi dež. odbor. Izdela se načrt in proračun za preložitev okrajne ceste Žmarjota-Zbure. Odobri se zapisnik o OL^kupu sveta pri zgradbi mostu čez Kaduljo v Oučji mlaki pri Mokronogu, Sklene se tudi zavarovanje proti nezgodam gasilcov, ki ao včlanjeni pri kaki od dež, odl)ora priznani gasilski zvezi. Prva matiini je bila letos na kn, šk. privatni gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano od 5. do 9. t. m. Delalo jo je 30 osniosolcev in jo izvršilo s sijajnim uspehom 15 z odliko, 15 pa soglasno z dobrim uspehom. Izpraševalni komisiji je predsedoval c, kr. vladni svetnik dr. Franc Detela, bivši ravnatelj novomeške gimnazije, ki se je o maturantih kakor tudi o profesorjih na knezošk. gimnaziji jako pohvalno izrazil. Preureditev larne meje. O, kr. dež, vlada v Ljubljani jo z razpisom dne 30. maja t, 1-, št, i 1.517 sporazumno s knezoSkořijskim ordinarijatom dovolila, d^a se izloči vas Dečja-vas iz žnpnega okoliša Žužemberk in i)riklopi župnému okolišu Zagradec. Ta preureditev farnih mej se je izvršila 1. t.. m. Avtoniobilna /veza Novo mesto-lïro-ži(',e, Velei)osestnik Leojiold Apat s Štajerskega je vložil prošilo za avtemobilno zvezo Novo mesto - Št, Jernej - Kostanjevica - Cerkljo-Brežice. Da bi ))ila le kmalu prošnja ugodno rešena, saj ta zveza je neobhodno potrebna. Stnda jc iidai'ilii pretočeno nedeljo 20. t. m. popoludne v Hajdorjev kozolec v Br.šliuu, V njem je bilo veliko krme, a je vso iiogorelo do tal. Posestnik kozolca je bi! zavarovan za 1500, za katero svoto se je zavaroval pred kratkim. Nesreča. Kakor so že „Dolenjsko Novice" poročale, da je na 2, junija med Mačkovcom in Novim mestom povozil neki voznik Antona Rataja in ga težko poškodoval tako, da je poškodovanec moral v bolnico, so še do danes ni zvedelo za dotičnega voznika. Prijazno so prosi vsakdo, ki bi vedel pvedati, kdo da je oni^ voznik, naj to naznani Antonu Rataju v v Št. Petru pri Novem mestu, za kar dobi nagrado 100 K. Sejmi. 28. jul. v Kostai^ovici, Lukovki in na Toplicah. 1. avg. na Vinici, 4. avgusta sejmica v Novem mestu, 9. avgusta v Žužemberku, 11. avg. v St. Lovrencu. Kranjska deželna gasilska zveza jo imela svoj prvi občni zbor 13. t, m. v deželnem dvorcu v Ljubljani. Zbora se jo vdeležilo 85 delegatov, ki so zastopali 72 izmed 82 včlanjenih gasilnih društev z 2100 rednimi člani. Odobrila so so pravila in izvolilo sledeče načelstvo: Predsednik A. Belec, Št. Vid nad Ljubljano, podpreds, Andrej Mejač, Komenda, odborniki: Jakob Jan, Gorje, Fran Juvan, Gameljno, Ivan Rakoše, Straža, Franc Tršar, Vrhnika; namestniki: Franc Jakelj. Dovje, Julij Slapšak, Radovljica, I. Fabjan, Črnomelj, Franc Illadnik, Idrija. Doneski društev se določijo za 1. 1013 10 vtn. od člana za 1. 1914 pa letno 20 vin. od člana. Določi so nova obleka za člane po češko-poljskem vzorcu, a so nabavi šele, ko se porabi stara; barva nove obleke je temno-modra. Nova zveza bo izdajala „Gasilski Vestuik", za 1.1914 izda „Gasilski koledar," Končno se izvoli prvim častnim članom nove Kranjske deželno gasilsko zveze deželni oirbornik dr. V. Pegan. I'ri'poved orožja. V zadnjem času so se vsled neprevidnega ravnanja s strelnim orožjem po nedoraslih osebah ponovno pripetile težke nesrečo. Da so taki dogodki zabranijo, je deželna vlada otrokom in nedoraslim osebam do 16. leta brez izjeme posest strelnega orožja in streliva prepovedala, izvzemši slučaje, v katerih se morejo izkazati z orožnim listom, glasečim se na dotično ime in na dotično orožje. Prestopke te prepovedi bo kaznovalo sodišče. Itlago za slovensko narodno iioSo. V izložbenih oknih tvrdko Regoršek v Stritarjevi ulici (stari Hpitalski ulici) v Ljubljani se vidi tri polna okna pristnega blaga za slovenske narodne nošo. Blago je v vseh barvah in kakovostih in so tudi cene nizke. Priporočamo, da si vsak in vsaka, ki more, za katoliški shod nabavi narodno nošo, ki je nekaj trajnega in za slavnosti nekaj posebnega, časti-toga. Častimo, kar ao nam lopoga zapustili naši stari. Jjoterija, v kateri vsakdo zadene I V mislih imamo turške srečke, po kojih igralnem načrtu mora vsaka srečka zadeti vsaj 400, v srečnem slučaju pa tudi 400.000 zlatih frankov. Kupnina za to izborno srečko znaša samo K 4'7!> mesečno in pomeni to vplačevai^jo toliko, kot nalaganje denarja v hranilnico, katerega lastnik turško srečko brez ozira na dobitke dobi, če hoče srečko zopet prodati. Kdor hoče tedaj z majhnim rizikom poskusiti svojo srečo s srečkami, v srečnem slučaju tedaj obogateti. v najneugodnejšem slučaju pa dobiti večji del ali v doglednom času vsiod naraščajočo kurzne vrednosti tudi ves vplačani denar nazaj, ta naj takoj naroči izborno turško srečko, da zamore biti deležen že prihodnjega žrebanja dno 1. avgusta t. L, pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov in pa več nadaljnih dobitkov po K 30.000, 10.000, 2500, 2000 in 1000 frankov. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g, Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredno loterijo in dajo zanesljiva in točna zadevna [»ojasnila. Nove do])isniee. S. 1, julijem t, 1. so prišle v promet do])isnice, ki stanejo 10 vin. Namenjene so iztirjevanju zneskov do 10 K. liazlika med iztirjatvijo po navadni dojusnici in po naložni dopisnici je ta, da prejme iz-tirjevalec gotovo potrdilo o svoji tirjatvi; če no prejme zneska, dobi vrnjeno dopisnico. Vsaki dopisnici je piiklopljena nakaznica. Ko stranka izpopolni oba dela, to je prostor, ki je obdan z debelo rdečo črto, odda isto lahko kot navadno pošiljatev v poštno skriiijico. Za vplačani znesek dobi prejemnik levo stran do|)isnice kot potrdilo. Od zneska si odtrga 20 vinarjev poštni urad za odpošifjatev denarja. Dopisnice utegnejo biti veliko važnosti pri vsakem gospodarstvu, kjer se redno vršijo blagajniški računi. Priloga. Današnjemu listu smo pridejali razglas o prodaji lesa oskrbništva graščino Kuperčvrh. Raznoterosti. Srednja starost Ijndi. Ako no bi noben otrok umrl in bi živeli vsi ljudje enako dolgo, bi dosegel vsak človek povprečno 38 let, pred sto leti pa samo 33 let, to pa zaraditega, ker so sedaj zdravstvene razmero bolje. V raznih državah je ])a povprečna starost tudi različna: Švedsko in Norveško 60 let in 2 mesca ; Dansko 48 let -in 2 mosca; Irsko 48 let iu 1 mesec; Angleško in Škotsko 45 let jn 6 mescev; Belgija 44 let in 11 mescev; Švica 44 let in 4 mesce; Holandska 44 let; Eusija 43 let in 7 mescev; i^'rancoska 43 let in 6 mescev; Pruska 39 let in 4 mesco; Italija 39 let iu 2 mesca; Portugalska 36 let; Rumunija 35 let in 11 mescev; Grška 35 let in 4 mosco; Avstrija 34 let in 2 mesca; Bolgarija 33 let in 7 mescev; Turčija 33 let in 5 mescev; Španska 32 let in 4 mesce. Kakor videti, je povprečna starost ^udi v Avstriji na precej nizki stopinji, troba bo torej še več zdravstvenih naprav, da dosežemo povprečno število 38 let. V nedeljo zvečer, dne 27. julija bo takoj po shodu S. L. S. občni zbor tukajšnje podružnice „Slov. Straže.'* Kratkočasnice. Na lovu. Prvi lovec; „Pes mojega gospodarja je bolj pameten kakor sam gospodar". Drugi lovoc: ,,Verjamem, saj som jaz tudi že imel takega paa." Iz šole. Dijak brzojavi po srečno prestani skušnji; „Nehajte moliti, zdelal som." Krivica. „Pomislite, moj gosiiod mi je rekel, áa sem star oseJ!'' „Kako se more vendar take iznebiti, saj ste v najtioljšib letih?" Sti-aJi j>r(i(l Ziikoiiojii. Prileten samec svojemu prijatelju: „V Vezuvovem žrelu sem žo bil, toda v zakonski jarem se pa no upam stopiti." Različni vpliv. Ona; „Nova obleka me je naredila veliko mlajšo". On: „Meni pa precej sivih laa". Loterijske številke. GRADEC, 9. julija 35 33 71 43 13 TRST, 16. julija C2 76 6» 54 57 GRADEC, 23. julija 55 70 78 16 14 Zahvala. Za ÍSO pTcnirioso dokaze srĚntiga ko-('aitja ob noiadoinestljivi izgubi oa^cgn nopozaljnofta BoiirOf^a, DÍeta, staroga oĚeta, Ijrata in strk'a gospoda Anton-a Kosina žel. tirnega mojstra v. p. BO toin jjotom prav iskreno zaliviiljHjoiiiO VBOm, ki so lajSali ranjkcmu zadnje tožko dni B tolažiltio besodo in z dobrimi deli, iu ob enem vsem, ki bo Hjirouiili ranjkega k zadnjemu poèitku. NQVOMESTO, dLe IH. julij« 1913. 130 Žalujoča rodbina Kosina. Važen oglas „Sloven. Straže!" Čitajte! v današnjih težavnih razmerah zjunorete oboi,'iileli le s srečko! i2n-3-3 je v to svrho najpripo- Turšlia srečha ročljivejša srečka, kor iinn àcst žrebanj vssko Iclo, ker KnniajD ffl^vni dobitki vHako lelo 400.000, 400.000 400.000, 200.000, 200.000 in200.000zlatihfrankov, kor veaka Hrcika mora /aduii najmanj 400 frankov, kor jo tedaj /anjo izdan denar varno naloiun kot v hranilnici, ker igra «o dolgo vrsto let iti obdrži kupce po izplaCilu kn|iniiie trajno igralno pravieo brez viiseega oa-daljnega v|dfti'ovauja, ker zmiia tiieseiini obrok samo 4 krono 75 vin, in ker zadobi kiipeo io po vplačilu prvega obroka izkljufno igralno priivico. Pninnl l'ribodnjc žrebanje fie vrài 1. avgusta 1ÍH3! rUůUr! fllavni dobitek 400.000 frankov! Po žrEbanjili izhajajo slay, porotila o uzdignjenlh štEvilhah Vaino! Sprejemajo so tudi priglasila k nakiijm areiîk ttťtítrijske državne razredno loterijo! Pojnsni!» dajo in narofila sprejema za „Sloveufiko Stra-, io" g, Valentin Urbanfič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Močne, bele papirnate vrečice vso velikosti in vsako množino razpoSilja prav po nizki ceni. Zahtevajte cenik! 135 1. Požene], Ijjubtjana, Cojzova cesta 1. A. Kokalja nasi. Josip Zapore, kamnosek v Brsljina, se priporoča proč. (iu-hovsčiiii in si, občinstvu za vsa v hamnosešlio stroko spadajoča dela priporoča zlasti iiagrobt)0 spomenike iz raznovrstnega marmorja, ki jih bo imel odslej vedno v zalotfi, tako da bodo lahko vsakem« cei^enemu odjemalcu bitro postregel z iiajbopimi izdelki. Za obila naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem Josip Zayorť, kamnosek. Odda takoj po primerni ceni tudi :-: lepo prostorno stanovanje :-: zi-aven zoleiijavski TJ't. in-3-I Pisarja ali pisarico, ki zna kakor ročno, tako tudi strojno lepo in pravilno slovensko in nemško pisati, event, tudi stenografirati in se razume tudi na ciniga pisarniška dela, sprejme s 1. septembrom 1.1. neka novonieSka pisarna. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje z navedo referenc sprejema do 25, avgusta upravništvo „Dol. Novic" pod Šifro „Pisarna", Na prodaj je iz proste roke po vnicliii «eni v Novem iiiesln: Hiša v tiobrem gtanu. Zraven spadata dva bleva, dva vrta, njiva in hosta. V hiši ae nahaja nad 30 let ko-laraka obrt z lepo delavnico. doiiro obdelan, s zidanico. Vinograd, Hosta v Brezovem pod Trško goro. Kupi se lahko vse skupaj ali pa tudi posamezno. Ali se pa tudi odda v najem. Natančneje se izvé pri Franc Murgcljnu v .Novem mestu. Pred Bodnijo št. 5. 184-3-2 « » Steckenpferd-ovo iiiijido mlečno milo • * od Bcrgmatiii & Co., Tesciien a. Elbe ostane siej ko prej nedosegljivo sredstvo proti pegam, kakor tudi neobhodno potrebno za raeijo-nalno gojitev koie ter nežnosti, kar neovrgljivo dokazu C nebroj, vsak dan nam doJIih zabvatuik pisem. Dobi so po 80 v komad * lekarnah, drožcri-jah, prodajalnah diiav i. t d. Istotako «e priporoCa Borgmaunova lilijina krema „Manora" kot fudo-vito sredstvo za gojenje nežnih rok; dobi se v tubah 70 v povsod. 45-24-11 urBjeno TISKflRNfl na Dolenjslteni. Iti ízgotauijíi vsakoupstne tiskovine točno :: in Mno, je tordlia :: ]. Krajec nasi, v Novem mestu, Iti ima tudi prav dobro s: :: urejeno :: :: hnjiooueznico, if! izvršuje vsa navadna, Italior tudi vsa najfinejša dela solidno, točno in ceno. Lepe, polletne, za pleme prav sposobne = svinjice = inešaitc llosťliove pasmo prodaja Langerjevo oskfbniStvo v Bršljinu pri Novemmestu. 140 1 127-2-2 Posestvo na prodajal;; proste roke prodam posestvo blizu Nov. mesta na Brodu. Več se izve pri meni ravno tam. Franc Jtleglič. Hiša je na prodaj v žabji vasi, četrt ure od Novega mesta. Hiša je zidana, Se na novo napravljena z opeko krita, inia 2 sobi, kuhinjo, dve kleti, hlev za pra.šiče, pred hišo veliko, lepo vinsko trto, velik vrt z drevjem in posajen s 6 merniki kromi)irja, IV2 litra korenja, ze^ja in druge zelenjavo. Cena se izve pri lastnici Neži Zoltec, ravno tam. 12e-u-a Naznanilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjam, da sctti prevzel s l.jitlijeni staroznano gostilno pri „Skabernetu v ItiKloMoveiii II. fit. kakof tudi da bom otvoril z 19. jul. ravnotam - mesnico« Potrudil se bom cei^enim gostom kakor tudi odjemalcem mesa z izborno pijačo in jedjo ter vedno svežim, in dobrim mesom po najnižji ceni postreči. Spoštovanjem i32-a-2 .Jernoj Fabjiin, goat, in mesar. Steckenpferdov BÂY-RUM od Bergmann & Co., Tetschen a. Elbe ostane slej ko prej najboljše sredstvo /.a pospeJevanje rasti las, proti prhljaju, predčasnemu oaivljooju in izpadanju las ter okrepčuje iasiio koroiiine. Mnogobrojna iri^nanja. Dobi ae v stokleiiicah il 2 in 4 K v vseh lekarnah, drozerijith, protiajalnaii diàav in brivnieah. 45-10-(J Slavnenul občinstvu uljudno naznanjam da sem prevzela s I. julijem t. 1. staroziiano kavarno na glavnem irgu. Potrudila se t)om zadovoljiti cenjene goste s točno, solidno postrežbo ter se priporočam za mnogobrojni obisk. Spoštovanjem E. Smola. iai-2-a Okrajne bolnišne blagajne v Rudolfovem za čas od 1. januarja do 31. decembra 1912. Dohodki V plaći sni ' h Imrcni leli if iii> \;ihriiii Skupaj Stroški l/plaii Hni Ulinrr» li la iP nt ii|)lj():ii Skupaj K . K li K b , "k ■ h K b K b 1 Tokoiii prispevki èlanov..... 23704 IJ3 i>218 31 28922 34 1 Holnišiino in porodniseina...... 14309 20 302 ' 52 14611 72 2 Tekoèi priajievki delodajalcev . . . 11852 01 2150!) 15 144S1 Iti' 2 Zdravniki in boluiika kontrola , , . . 87ÏÎÎ 87 1G04 _ 0783 87 3 Drugi dohodki: 3 Zdravilu in udravilski prijioiiioňki . . . 2753 83 357 81 3111 til a) pristopnine......... 3 24 — — 3 24 4 Oskrbni stroški bolniemn in prevoz) . . 64Ó4 23 361 2Ó G813 48 b) globe.......- . . Ufilt — — — M Gît — 5 758 28 — — 758 28 e) razni dohodki........ 7fiO 321 K) 10M2 09 ti Doiienok k zavezi okr. tioln. blagajn . . 144 : 13 _ — 144 13 -1 Obresti........... 2000 B3 3y 2040 7 Tjiravtii stroJki.......... 6154 11 'J 73 5163 84 5 Rezervni /aklad koneoui projinogii leta — „ — — 540(ifi sel 8 Drugi 1 a> odpisani prispevki .... — „ — — 254 83 ti Na rafun druiili boln. blagajn . . . i;s tjO — — 13 tiO' izdatki i b)ru!!ni izdiUki...... 938 84 IG itH 9Ó5 L 82 i) Sedanji rezor, zaklad (koncem raé. leta) . — — — — (J1045 8(1 tO Na rai;. dru/i!i boln. blagajn..... 13 60 — — 13 fiO .Skupaj . . . 102658 r>i Skupaj . . . 11)2658 1 51 Izkaz imetja z 31. deceiiibi'oin 1^)12. Imetek (iotoviuft dne 31. dénombra 1912 . . ........ Hranilne vloffo z \ a) v poStui hranilnici...... tekoiimi obrestmi J b) v mestni hranilniei v liudoltovem Zastanek bkgajnih prispevkov po odpisanih, noiztirljivib ]ia/-no tirjatve................ K a848 08 76(( 34 fina 321 Dolgovi a) blagftjniinib ilanov b) zdravnikov . . . e) lekarn .... d) bolnic .... e) ra/ne..... Sedanji rezervni aaklad..... Neplaiaae torjatve 183 ííkupaj , . . 63097 ĎU Sprejeto pri obrnem zlioi-n delegatov JniiiJa H)i;i. Za upravni odbor: načelnik: fllaksc» Petričj 1'.. t. Bkupajj Za uadKiraluiJodbor; prvomestnik'; l.«