LETO LXV
Foltnlna plaîana v gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 3. januarja 1937
Stev. ?a
Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III
S£OVEJSEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.144 za inserate; Sarajevo štv 7563, Zagreb štv. 34.011, Prasra-I Hinaj 24.707
U pra vn : Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni a red niš t va in uprave: »-92, 29-9Ï, 29-94, 29-99, 29-96
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Položaj našega jezika
Minister dr. Korošec, ki se more opirati na do sedaj dosežene velike uspehe eedanjega režima v smeri takô notranje utrditve kakor zunanjega prestiža naše države, je v svojem upapolnein novoletnem pozdravu narodom Jugoslavije z eno potezo zarisal tudi pot, po kateri namerava naša državna notranja politika hoditi v naslopivšem letu do svojega končnega cilja. Kazun gospodarskih in socialnih vprašanj, ki jih bo treba reševati v duhu temeljitih reform, za katere nam nujajo zgled velike države Evrope in Amerike, hoče vlada postopoma demokralizirati politično zakonodajo predvsem z več ali menj globokosežno izpremembo volivnega, potem pa tiskovnega in društvenega zakona — če mogoče, v najtesnejšem in kar moči prijateljskem sodelovanju s Hrvati.
To izjavo je gotovo vsa naša javnost z velikim veseljem pozdravila, ker pomeni, da bo vlada sedaj, ko se je naše od diktatorskih režimov čisto razrvano, demoralizirano in zanarhizirano politično življenje pomirilo in zopet na normalni črti ustalilo, odprla svežemu zraku demokracije dohod v stavbo našega javnega delovanja, dokler ne bo razmaknila oken na ves stežaj, kakor je to naša želja in trdno zastavljen cilj dr. Stojadinovičevega režima samega. Dokler se ta cilj, ki zahteva še zelo trdega de'.a v potu obraza, ne bo po sporazumu jugoslovanskih narodov oziroma njihovih političnih voditeljev in strank, ki imajo ljudstvo za 6eboj, končno ustvaril, pa je tudi na osnovi sedanje, po centralističnem duhu izkažene ustave mogoče — »eveda v zelo ozkih in niti oddaleka ne zadovolju-jočih mejah — na raznih točkah razrahljati togi oklep, v katerega 90 od protinaravnega unitarizma obsedeni politiki in stranke prošlosti stisnile narode Jugoslavije, da ljudstvo ni moglo po avtonomnem samouveljavljanju uveljaviti svojih ustvarja-jočih političnih in kulturnih zmožnosti ter je zato tudi država sama skoro čisto ohromela. Sedanja vlada je že veliko storila, da se ljudstvu vrača zaupanje v samo sebe in v državno vodstvo in da se narodi Jugoslavije začenjajo zavedati svoje veljave, ko vidijo, da se njihova enakopravnost začenja realizirati v državni politiki. Toda ostalo je ïe veliko tega, kar še ni epravljeno s poti in kar kot dedščina celih petnajst, šestnajst let zgrešene politične miselnosti in prakse ter birokratične trdo-tivosti slejkoprej močno ovira razmah prave ljudske vladavine in se našim državnikom opleta okoli nog, da ni mogoče doseči cilja v takem tempu, fcakor bi bilo želeti.
Tudi to bo seveda zahtevalo še velikega truda, o uspehu pa ni dvomiti, če bo sedanji režim kljub vsem oviram nadaljeval svojo pot s tisto trdno odločnoetjo in previdno vztrajnostjo, ki mu je svoj-aka in ».aradi katere ga vei občudujejo. So pa stvari, ki se lahko storijo takoj in brez večjih političnih težav, ker jim načeloma ne stoji nasproti nobena ovira ne v ustavi ne v obstoječih drugih zakonih, pač pa zahtevajo odločnega posega odzgoraj, ker gre za odpor ali recimo za zakon vztrajnosti, ki vlada vsemu birokratičnemu poslovanju centrale. Mislimo predvsem na slovenščino, ki jo centralistična birokracija slejkoprej ne vpošteva, kakor bi jo po ustavi sami morala, in v velikem obsegu naravnost ignorira; kjer pa jo rabi, vzbuja avtomatično vtis, kakor da jo le tolerira. Da v tem oziru ni opaziti nobenega izboljšanja — kar se namreč tiče centrale — kaj še preokreta, to ne spada med razveseljiva dejstva na črti splošne tendence k temeljiti preusmeritvi naše državne politike in uprave, in slovensko ljudstvo ne bo moglo nobene reforme smatrati za končno zadovoljitev tega, do česar ima kot samosvoj narod pravico, če ne bo slovenski jezik v državni upravi imel tiste veljave, ki mu kot ravnopravnemu državnemu jeziku gre.
Zdi ee, da se vodivna birokracija ne zaveda, kakšne osnovne važnosti je za slovenski del države, ki se po perverzni ideologiji minulega diktatorskega režima imenuje »dravska banovina«, jezik, ki se je za njegovo veljavo in enakopravnost boril naš narod oziroma njegovi voditelji od Napoleonovih časov dalje. Uspehi, ki jih je naš mali narod v tej borbi za svojo individualnost in kulturo ter njen jezikovni izraz dosegel, so lem večje vrednosti, ker so bili doseženi proti odporu tujega, slovanstvu načeloma nasprotnega režima, kateremu bi bil marsikateri drugi tako maloštevilni narod kot je naš, skoro gotovo podlegel. Tembolj je obsodbe vredno, če jugoslovanski centralni birokratizem v lastni narodni državi nima smisla za zakonito pravico in dostojno mesto našemu jeziku v javni upravi, v javnih dokumentih in napisih ter občevanju. To je zato, ker je ta birokratizem slejkoprej infi-ciran po tako zvanem jugoslovenskem unitarizmu, ki je proti ustavi sistematično in postopno izpodrival slovenski jezik in ga v mnogih panogah že popolnoma likvidiral. Slovenski jezik nima prostora na državnih bankovcih, je skoro popolnoma izginil s tiskovin finančne, poštne in železniške uprave, v naših železniških vozovih so srbsko-cirilski, hrvatski, francoski, italijanski in nemški napisi in objave, dočim o slovenskih še sledi ni več, na naših srednjih šolah imamo izključno srbskohrvatske dijaške knjižice, naše občinske table pa so pravi primer unitaristične psihopatologije časa in režima, kojega sledi bi vsaj na tem področju bile že davno lahko izginile.
Ta birokratizem v centrali, ki je že odslužil in je daleč zaostal za napredujočim časom in političnim razvojem, je tudi v vseh drugih ozirih slejkoprej velika ovira demokratizaciji naše države po intencijah sedanje vlade, ker si lasti odločilen vpliv, ki mu ne pripada in katerega dosega pa najrazličnejših stranpotih. Tudi ne smemo verjeti, češ da tukaj ni toliko slabe namere kolikor zaostalosti, okornosti in dedne obremenjenosti po bivši tradiciji. Nekaj tega že obstoji, toda po največjem delu imamo tu opraviti z načelno ljudskemu režimu nasprotujočo miselnostjo, ki je za Časa diktature bila vsemogočna in so ji bili narodi Jugoslavijo izročeni na milost in nemilost. Toda skrajni čas je, da se ta miselnost korenito izpremeni in da unita-ristična birokracija postane orodje splošne ljudske politike ali pa napravi mesto novi. Kar se nas Slovencev tiče. pa je zahteva po prvenstvenosti našega jezika v področju našega narodnega teritorija in po njegovi enakopravnosti po vsej državi prva in glavna narodna politična lahtera. kakor je bila več ko sto let že pred ustanovitvijo naše svobodne narodne države.
tO trgovinskih pogodb v enem letu
Rekordno delo dr. Stojadinovičeve vlade
Belgrad, 1. jan. AA. Leta 1930 smo sklenili 10 trgovinskih pogodb, ki urejajo večinoma tudi plačilni promet. Po vrsrtnem redu smo te pogodbe sklenili:
S Španijo 15. maja, z Grčijo 22. avgusta, z Romunijo 11. septembra (petrolej in baker), i Nizozemsko in Italijo 25. septembra, s Turčijo 26. oktobra, s Češkoslovaško 10. nov., i Vel. Britanijo 27. novembra, in končno s Francijo in Madžarsko 8 in 17. decembra.
Poleg tega je leta 1936 bilo več sestankov gospodarskega sveta Male in Balkanske zveze, in mešanih gospodarskih odborov z drugimi državami. Na teh sestankih so sklenili razne določbe, ki izpopolnjujejo obstoječe trgovinske pogodbe. Gospodarski svet Male zveze se je na pr. sestal v Pragi od 24. februarja do 3. marca in v Bukarešti od 12. do 19. oktobra. Gospodarski svet Balkanske zveze se je zbral na Bledu po sestanku odbora Nemčije in Jugoslavije najprvo v Zagrebu marca meseca in kasneje v Draždanih od 10. do 20. okt. Bila sta tudi dva sestanka jugoslov.-madžarskega gosjMxlarskega odbora v Budimpešti od 15. do 25. oktobra in v Belgradu od 6. do 17. decembra.
Sklenili smo torej 10 trgovinskih pogodb in 8 protokolov o zasedanjih mešanih gospodarskih odborov. Vse te pogodbe in protokoli eo razširili in zboljšali osnovo za našo trgovinsko izmenjavo s tujino. Večina teh je dala našemu gospodarstvu posebne ugodnosti, ki jim je treba v glavnem pripisati zaslugo za gospodarski napredek leta lfW>.
V letu 1937 bodo po vsej priliki: sestanki gt>s|>odarskega sveta Male zveze v Belgradu, v prvi j>olovici februarja, in gospodarskega sveta Balkanske zveze v drugi polovici marca. Razen tega bosta v prvi polovici leta sestanek jugoslov.-nemškega odbora, in v drugi polovici sestanek jugoslovansko-madžarskega odbora. Pred durmi je dalje sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo, ki naj stopi namesto sedanje začasne ureditve, in pa sklenitev dopolnilne trgovinske pogodbe s Francijo, ki naj reši še taka vprašanja, ki niso v pogodbi od 8. decembra. Prav tako bo prišlo do nove trgovinske in plačilne pogodbe s Švico, s katero so se začeli decembra tneeeca v Belgradu pogajanja. Končno nam prinese leto 1937 po vsej priliki novo trgovinsko pogodbo s P o 1 j s k o , dalje s severnimi dražavami in po vsej priliki tudi z Zedinjenimi državami.
„Konigsberg" na lovu za rdečimi ladjami
Bayonne, 2. jan. e. Havasov dopisnik objavlja naslednje podrobnosti o dogodku med «Suto-noin» in nemško križarko «Kônigsberg»:
Nemška križarka je ustavila španski parnik in zahtevala, da mora parnik odpluti v luko, ki je v rokah nacionalistov. Na nemško križarko je ntoral priti poveljnik parnika in bi moral tam podpisati izjavo, da je bil njegov parnik odveden drugam zaradi postopanja s parnikom d'halos» v Bilbau. Ko se je poveljnik vrnil na svoj parnik, je okrenil hitro na desno in plul z vso hitrostjo proti španski obali. Pred pristaniščem Santona je nasedel. Medtem se je približala neka vladna vojna ladja in nemška križarka se je umaknila. «Suton» ni utonil na obali, ampak je odplul v Santander.
Berlin, 2. jan. c. Nemško ministrstvo vojne mornarice je objavilo snoči, da je nemška križarka «Kônigsberg» ustavila španski parnik <Su-ton». Storila je to kot protiukrep proti zaplenitvi parnika «Phalos» in proti temu. ker so španske oblasti v Bilbau pridržalo nekega potnika s «Pha-losa». Suton je pred Santono nasedel. Križarka je najprej oddal za parnikom dva slepa strela, nato pa še nekaj ostrih strelov okoli bežečega parnika. Ni res, da bi moral kdo priti na nemško križarko. V Santoni so mornarji «Sutona» svoj parnik zapustili. «Kônigsberg» je nadaljeval svojo pot.
Berlin, 2. jan. b. O sporu glede ladje »Suton« ee izvedo sledeče podrobnosti. Na omenjeno špansko ladjo je nemška križarka »Konigsberg« naletela v španskih teritorialnih vodah. Poveljnik nemške križarke je da! ladii signal, da se ustavi. Ladja pa je kljub temu nadaljevala pot, kakor da ee ni ničesar zgodilo in se sploh ni zmenila za znake nemške križarke. Zaradi tega je poveljnik križarke pustil izstreliti dva slepa topovska strela. Tudi to ni pomagalo. Ladja »Suton« je mirno nadaljevala pot po morju. Nato je poveljnik nemške križarke izdal nalog za izstrelitev nekaj oetrih strelov proti ladji, ki se je ustavila. Predno so mogli ljudje z ladje »Konigsberg« preiskati špansko ladjo, je že odplula zopet daljein naletela na morske čeri blizu obale. Ladja se je tu razbila in potopila. Posadko sta rešila dva čolna, ki sta priplula na pomoč, vendar pa niti en član španske ladje ni odšel na nemško križarko, ki je nato nadaljevala not.
Pariz, 2. januarja, b. Zadnji dogodki na morju pred Bilbauom in odgovor nemškega zunanjega ministra von Neuralha angleškemu in francoskemu poslaniku v Berlinu, ka:kor tudi nemška definicija komunistične vlade v Španiji jc razbila skoraj vse upe za dosego kompromisa. Splošno gledajo pariški politični krogi na sedanje stanje kot zelo resno m se računa z novim francoskim ali na celo skupnim francosko-britanskim korakom v Berlinu.
Pertinax piše v glasilu francoskega generalnega štaba v »Echo de Pariš«, da so državne
f)isarne v Evropi zelo vznemirjene ter se postav-ja vprašanje, če Hitler zares zastopa stališče, da so v Španiji ogroženi življenjski interesi njegovega režima in vlade v Nemčiji. Ce Hitler vztraja pri takšnem stališču, potem je bodočnost zelo črna. Ne sme se pozabiti, da je resno ogrožen mobilizacijski načrt francoske armade. Zaplemba ladje »Suton« je najboljši dokaz, da se Nemčija ne namerava odreči politike, ki io je uvedla v Španiji. Vse (o se dogaja, ne da Di se upoštevala najosnovnejša načela mednarodnega pomorskega prava. »Populaire« (glasilo socialistov) zelo napada Nemčijo ter obeoja nemški mor:-ki rop, ki dokazuje, da se je sedaj Nemčija odločila, da z vseim sredstvi podpira šnanske nacionaliste tako, kakor Sovjeti podpirajo komuniste. Ce bo Nemčija 6 to politiko nadaljevala in sledila Rusiji, potem evropski mir še nikoli ni bil tako ogrožen kot redaj. Nasilne metode, ki si jih poslužuje danes Nemči;a v Španiji, so dokaz tradicionalnih metod pru?ke diplomacije «L'Oeuvre» poroča, da bo nemški odgovor na angleško-francoski korak prispel v Pariz ali London šele 4. ali 5. januarja. Von Netirath je ie opozoril francoskega poslanika François Pon-ceta, da se Fiihrer ne bo mogel pomiriti z dej-stwm komunist'čne republike v Španiji. Ko je rrancoie Poncčrl vprašal V vn i Ncurs tha, kakšen
je kriterij nemške vlade do komunistične vlade, je odgovoril: »Vsako vlado v Španiji bomo smatrali za komunistično, če bo imela na njo vpliv Moskva. Jasno je, piše »L'Oeuvre«, da je takšna definicija do komunistične vlade izredno smešna in dopušča Nemčiji tolmačenje, ki ji je najbolj po volji. Takšna definicija bi mogla dati nemškemu Fiihreiju povod za »legalno intervencijo« proti Vladi v Valenciji, za katero trdi, da je orožje Mokve.
Nemški odgovor
glede „prostovoljcev"
Berlin. 2. jan. b. Nemški dogovor na franco-sko-britanski korak o pošiljanju prostovoljcev v Španijo ee bo zaradi poslabšanja položaja zaradi zaplenjene ladje cSutona» bržkone zavleliel še za teden dni. Omenjeno ladjo je zaplenila nemška križarka «Konigsberg» na morju pred Bilbao. — Nemškim uradnim krogom ni ničesar znanega o smeri, v katero sta odpluli obe ladji. Splošno so prepričani, da nemška križarka španske vladne iadje ne bo odpeljala kako nemško luko, ker so te luke predaleč, temveč jo bo prisilila, da pristane v kakšni nacionalistični luki. Akt nemške križarke se smatra kot represalija Nemčije zaradi tega, ker so vladne ladje zaplenile del tovora z nemškega parnika «Phalos» in ga tudi na grožnjo poveljnika «Konigsberga» niso hotele vrniti. Po vesteh iz Londona vlada v angleških [>o-litičnih krogih zaradi novega incidenta v španskih vodah veliko razburjenje in bojazen, da pride do novih težkih incidentov, ker bi nemške ladje v primeru kakšnih represalij vlade v Valenciji brez dvoma takoj reagirale in izvršile točna navodila svoje vlade, ki so vseskozi agresivna. Veruje se, da bo britanska vlada sedaj izvršila nujno posredovanje med Berlinom in Valencijo. da se spor odstrani na ta način, da oblasti v Bilbau vrnejo zaplenjeni tovor nemški ladji «Phalos», nemška vlada pa da vrne vladi v Valenciji njeno ladjo cSuton». Na španski ladji šteje posadka 32 mož. Ni še znano, kam ploveta obe ladji.
Bolezen
sv. očeta
„Nespremenljivo hudo..." „Sveti oče je pripravljen ..."
Vatikansko mesto, 2. decembra. TG. Sedaj ie začela tudi že italijanska uradna agencija Štefani, ki je doslej pomirjevalno pisala o papeževi bolezni, objavljati poročila, ki eo mnogo bolj zaskrbljena iz izražajo strah vatikanskih krogov, da sveti oče bolezni bržkone le ne bo mogel premagati. Zadnje poročilo agencije Štefani ee glasi:
Sveti oče je prebil sorazmerno mirno obe noči, Silvestrovo in novoletno. Celo spati je mogel nekaj ur, kar je blagodejno učinkovalo na njegovo razpoloženje. Davi se je zglasil v bolnikovi sobi kardinal Pacelli, ki je papežu poročal o važnejših poslih. Zdravstveno stanje se torej prav za prav ni spremenilo niti na boljše niti na slabše. Toda če hočemo dati pravilno sliko o razvoja papeževe bolezni od 4. decembra dalje, ko je prvič zaprosil za zdravniško pomoč, pa do danes, se mora na žalost reči, da je odporna sila svetega očeta strta. Sveti oče je pred tremi leti začutil tudi prve zle posledice poapnjenja žil, kar neugodno vpliva na potek njegove sedanje bolezni, ki krvni obtok skoraj onemogoča. Ko se je papež prve dni ▼ decembru nekoliko odpočil, ker so mu predpisali posteljo, se je sicer pokazalo rahlo izboljšanje in bolnik je tnogel zavžiti tudi nekaj solidnejše hrane. Toda izboljšanje je bilo le navidezno in kratkotrajno, ko so se po nekaj dneh odprle žile na no-}! ter se je začelo razvijati nevarno vnetje. Stanje svetega očeta je »nespremenljivo«, toda to se mora razumeti tako, da je »nespremenljivo hudo in ogrožajoče«. V sedanjih okoliščinah bi bil vsak optimizem, da se bo sveti oče še opomogel in da bo okreval, pretiran. Odporna sila svetega očeta z napredovanjem vnetja, t razširjanjem zastrupljanja in z zastajanjem krvnega ob-tokt vedno bolj pada. So dnevi, ko udari puis še SO krat na minuto, a so drugi dnevi, ko se puis dvigne na 120. Sicer trenutno ni nobenega povoda za strah, da pride do katastrofe vsak trenutek, toda tudi vsak optimizem na kakšno izbolišanje je odveč. Navzlic velikim bolečinam, ki jih sveti oče prenaša in navzlic vidnemu padanju odpornih sil nekdanjega plezalca po najvišjih vrhovih Alp, se papež še vedno zanima za tekoče vladarske posle. Njegova okolica ga more stalno poučevati o razmerah v cerkvi in v mednarodnem svetu, vatikanski list »Osservatore Romano« pa bere še sam. Vse novice, kl ma jih brez prikrivanja sporočajo iz širnega sveta, pa mu težko legajo na srce. Sveti oče predvsem sprašuje o položaja v Španiji in ▼ Ruslii. Sveti oče si je tndi gleda svojega itanja popolnoma na jas-nem in gleda bodočnosti nasproti « čudovito mirnostjo duha. Sveti oče je pripravljen... Zato hoče vladati do zad» njega svojega diha.
шанвнннннишсннв
S španskih bo;išč
Madrid, 2. jan b »United Press« poroča, da Je snoči na novega leta dan prišlo v Madridu do krvavih bojev na nož. Najhujše bitke so bile nn sektorju Villa Verde, kjer so nacionalisti hoteli zavzeti močne vladne postojanke. Ravno ob 11. so hoteli nacionalisti z močnimi silami prodreti v vzhodno smer Slišalo se je močno grmenje topov in reglanje strojnic tudi okrog Casa del Campo in Uzeras ter v univerzitetnem okraju. Vse borbe so trajale do zgodnjih jutranjih ur, vendar pa še niso prispele vesti, kako so se boji končali.
Pariz, 2. jan. b. »Echo de Pariš« poroča, da je vrhovno vodstvo rdečih čet zbralo v Aragoni velike količine materijala in nekaj tisoč mož. ker hoče eredi januarja pričeti na tem odseku močno ofenzivo proti Huesr.i in Saragosi. Generalni štab rdečih Čet je namreč prepričan, da bodo uspehi na teh bojiščih znatno vplivali na splošen strateglčni položaj. Napndi miličnikov v smeri proti Teruelu so se že pričeli. Neki francoski častnik iz generalnega štaba mednarodne brigade v Madridu, ki se trenutno mudi v Parizu, je izjavil, da razpolagajo miličniki sedaj z izvrstnim in izdatnim vojnim mate-rijalom. Število težkih in lahkih tankov se je od novembra lanskega leta pa do sedaj popetnajstorllo.
Mir v Sredozemlju
Snoči podpis italijansko-angleške pogodbe
Rim, 2. jan. b. Davi sta v beneški palači podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano in britanski veleposlanik sir Eric Drumond diplomatske dokumente, na temelju katerih je zaključen med Italijo in Veliko Britanijo gentlemanski sporazum. Takoj nato je bilo objavljeno sporočilo, v katerem se trdi, da je italijansko-britanski gentlemanski sporazum sklenjen v tem smislu, da bosta obe državi spoštovali vzajemne interese na Sredozemskem morju. Tekst sporazuma bo objavljen naknadno. V tekstu sporazuma ni nobene besedice o priznanju aneksije Abesinije po Veliki Britaniji in tudi ne o pomorskih silah obeh držav v Sredozemskem morju Dalje tekst ne omenja španskega problema, razen svečane obljube Italije, dn bo spoštovala status quo na zapadnem delu Sredozemskega morja, da takoj zbriše vsak dvom glede Bnlenrskih otokov. Uradno objavo te pogodbe pričakujejo šele prihodnji teden.
V zvezi s Španijo
Rim, 2. Jan. b. V prvih komentarjih povdar-jajo tukajšnji politični krogi velik pomen italijan-sko-britanskega gentlemanskega sporazuma, ki ureja položaj na Sredozemskem morju. Ta Rpora-zum bo doprinesel k okrepitvi vseh vprašanj, ki so v zvezi s stabilizacijo razmer tako na Sredozemskem morju, kakor tudi v vsej Evropi. Znano je, da je bilo za «klenilev italiiansko-hritnnskega
gentlemanskega sporazuma še pred par dnevi treba odstraniti zadnje ovire, ki so se pojavile, ker je Velika Britanija stavila svoje zahteve glede ureditve vprašanja španske krize. Zaradi tega je itulijnnska vlada dostavila nevtralnemu odl>oru v Ix)ndon že snoči svoje stališče. Rimska vlada je s svojo izjavo hotela spraviti svoje stališče v sklad z namero britanske vlade v bližnji bodočnosti. Z italijansko noto je vsekakor prejudiciran italijanski odgovor na franrosko-britanski predlog gledo odpošiljati jn prostovoljcev v Španijo, s lem pn tudi nadnjjnje stališče Italije do španskih dogodkov, ki t>o nekako slično nemškemu in portugalskemu. Italiji je mnogo ležeče na tem, da dokaže svetu, dn je njena zunanja politika po|>olnoma samostojna. Rešitev španskega vprašanja je za Italijo največjega pomena, ker je od nje odvisen položaj tudi na Sredozemskem morju.
Kim, 2. januarja. AA. (Štefani.) »Lavoro Fasciste« pravi, da se danes pridružuje os Rim— London osi Rim- Berlin, kl se je utrdila zaradi normaliziranja razmerja med Italijo In Veliko Britanijo.
Dunajska vremenska napoved: Vdor zapad-nega vremena.
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblnčno vreme z meglo v dolinah in kotlinah. Ponekod Ik> deževalo. Temperatura brez posebno Izpremembe.
Predlog zakona o sodnikih
Belgrad, 2. ian. m. Pravosodni minister ie izda,! predlog zakona o sodnikih rednih sodišč ter ga je predložil v razpravo ministrskemu evetu. Kakor hitro bo ministrski svet zakonski osnutek sprejel, ga bo pravosodni minister takoj predložil v razpravo narodnemu predstavništvu.
Položaj sodni!:ov
Prvo poglavje novega sodniškega zakona govori o doeegi sodniškega položaja. Po novem zakonu se smatra za sodnika rednega sodišča oseba, ki je po predpisu zakona postavljena za sodnika ali starešino okrajnega in okrožnega sodišča ali za sodnika, podpredsednika aLi predsednika ape-'acijskega ali kasacijskega sodišča. Za sodnika prednjih eodišč je lahko postavljen jugoslovanski državljan, diplomiran pravnik • položenim sodniškim ali odvetniškim izpitom, ki je dovršil 26 let ter izpolnil splošne zakonite pogoje za državno službo. 2ene ne morejo biti sodniki.
Drugo poglavje govori o sodniškem izpitu ter določa, da ima pravico polagati sodniški izpit vsak, ki poleg drugih zakonskih pogojev za državno službo dokaže, da je po končanem študiju na juridični fakulteti položil diplomski izpit, služboval tri leta kot sodniški pripravnik pri rednem sodišču ali da je služboval dve leti kot sodni pripravnik pri rednem sod'šču in tri leta v administrativni službi, ali pa je prebil v stalni službi pri odvetniku kot odvetniški pripravnik dve leti in eno leto kot odvetniški pripravnik na praksi pri rednem sodišču, la da je dve leti služboval pri državnem pravobranilstvu in eno leto pri rednem sodišču, aLi pa je bil docent na pravni fakulteti in sJužil eno leto kot sodni pripravnik pri rednem sodišču. Sodniški izpiti so polagajo pri apelacij-ekem sodišču pred posebno izpitno komisijo, v kateri je tudi en odvetnik. Za polaganje izpita kandidati ne bodo plačevali nikakega ћопогатја. Na koncu vsakega leta bo za prihodnje leto pravosodni minister na predlog predsednika apelacijskega sodišča postavil člane izpitne komisije ter njihove namestnike. Člani te komisije bodo iz vnst sodnikov apelacijskega sodišča, člana odvetnika pa bo predlagala pravosodnemu ministru Odvetniška zbornica, in sicer štiri kandidate. Izpit je pismen in ustmeo.
Postavljanje sodn'kov
Tretje poglavje govori o postavljanju sodnikov ter posamezni členi toga poglavja določajo, da ho za vsako izpraznjeno mesto sodnika okrajnega, trgovskega in okrožnega sodišča in starešine okrajnega sodišča pravosodni minister razpisal najdalje v roku petnajstih dni po izpraznjenju tega mesta natečaj v »Službenih Novinah". Podrobna navodila o tem natečaju bo še predpisala posebna uredba. Od prijavljenih kandidatov bo pristojno okrožno in apelacijsko sodišče na svoji seji izbralo po dva kandidata, od katerih bo pravosodni minister enega predložil kralju v potrditev. V slučaju, da se za gotovo mesto sodnika okrajnega sodišča prijavi manj kot pet kandidatov, bo izbiro izvršilo okrožno in apelacijsko sodišče po službeni dolžnosti in seznam izbranih kandidatov predložilo pravosodnemu ministru. Minister predlaga kralju predsednika okrožnega in trgovskega sodišča, predsednika, podpredsednika in sodnika apeiacij-skega sodišča, sodnika kasacijskega sodišča na podlagi izbire sodišča, pristojnega po tem zakonu, fravosodno ministrstvo bo imelo seznam oseb, ki «c lahko postavijo za sodnike okrajnega sodišča, starešine okrajnega sodišča ter sodnike okrožnega in trgovskega sodišča, za predsednika okrožnega -odišča in sodnika apelacijskega sodišča, za podpredsednika apelacijskega sodišča in sodnika kavcijskega sodišča ter predsednika apelacijskega sodišča. Pravosodni minister bo v začetku vsakega leta dostavil prepise teh seznamov okrožnim in apelacijskim ter kasacijskiin sodiščem v izbiro po predpisih tega zakona. V teku leta pa bo sporočil vsako spremembo, ki bi se eventuelno zgodila. Za vsako izpraznjeno mesto predsednika okrožnega in trgovskega sodišča ter sodnika apelacijskega sodišča bo kasaeijsko sodišče na svoji redni seji in apelacijsko sodišče na svoji seji predlagalo po dva kandidata iz seznama pravosodnega ministrstva, od katerih bo minister predložil enega kralju v potrdilo. Za vsako izpraznjeno mesto sodnika kasacijskega sodišča, podpredsednika in predsednika apelacijskega sodišča bo kasaeijsko sodišče na svoji seji iz seznama kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbralo (K) štiri kandidate, od katerih bo pravosodni minister enega predložil kralju v potrdilo. Predsednika in podpredsednika kasacijskega sodišča postavlja kralj na predlog pravosodnega ministra (K> predhodnem zaslišanju ministrskega sveta.
Stannost sodnikov
Četrto poglavje govori o stalnosti sodnikov. I>o tem zakonu so sodniki neodvisni ter v izrekanju pravice na svojem področju niso ]x>d nobeno oblastjo. Sodijo po zakonu in imajo pravico ocenjevati zakonitost izdanih uredb. V svojem poklicu so sodniki stalni in nepremestljivi. Sodniki ne morejo biti razrešeni svojega poklica ter iz nobenega razloga odstranjeni iz službe in položaja brez lastne volje in brez pravnomočne razsodbe izrednega sodišča ali disciplinske razsodbe kasacijskega sodišča. Sodniki ne morajo, tudi ne začasno, biti prestavljeni v drugo plačano ali neplačano javno službo brez svojega pristanka in odobritve kasacijskega sodišča, izvzemši slučaj tj II uredbe o rednin sodiščih. Sodniki se ne morejo baviti s poklicem, ki je v nasprotju s častjo in dostojanstvom njihovega položaja ali ki bi jih moglo ovirati v vestnem in točnem službovanju. Sodniki ne ntorejo kandidirati na nobeni politični listi. Sodnik, ki bi kršil to določbo novega sodniškega zakona, bo disciplinsko kaznovan.
Peto poglavje govori o premestitvi sodnikov ter določa, da sodnik lahko napreduje v \ išji položaj samo po pismenem pristanku. Sodnik je lahko prestavljen iz enega sodišča v drugo, če вг sodišče ukine ali poveča in se potrebuje večje Vevilo sodnikov. V tem slučaju se bo sodnika, če se mu ne bo moglo dobiti mesta v drugem sodišču ali če sam ne pristane, da sprejme neko mesto v drugi stroki, po preteku enega leta upokojilo. Sodniki ne morejo biti istočasno na istem sodišču skupaj s sodniki, ki so jim sorodniki po krvi do četrtega kolena. Nadalje ne morejo biti skupaj s sodniki, če so jim v svaštvu in botrin-stvu. te se med sodniki pojavi tako sorodstvo ter ne ne doseže med njimi sporazuma, se bo premestilo onega sodnika, ki bo dal povod za tako sorodstvo.	.	.	,, j
Šesto poglavje govori o upokojitvi sodnikov in o izgubi sodniike službe Po novem zakonu bodo lahko ostali sodniki v službi do izpolnitve sede med esetega leta. Po tem času ne sme sodnik več izvrševati službe ter se mora upokojiti tudi brez svojega pristanka Pred tem letom se sodnik lahko upokoji samo na pi meno prošnjo „ 6ve»,j Vasacijskrga sodišča in to v slučaju, če telesno ali duševno Tako oslabi, da ne more več izvrševati službe
Oslabljeno zdravstveno stanje morajo potrditi trije uradni zdravniki. Drugače ee pa upokojitev ali odpustitev sodnikov izvrši samo kot kazen, ki
jo izreče disciplinsko sodišče. Če je sodnik trideset let v državni službi, ee mora upokojiti, če sam zahteva. Sodnik lahko vedno poda ostavko na svoj položaj. Ta ostavka se mora sprejeti. Sodnik in sodni pripravniki dobe pravico do osebne pokojnine po dovršitvi desetih let službe. Osnova za določitev osebne pokojnine je plača, ki jim je pripadala v času upokojitve. Po dovršitvi desetih let službe dobe sodniki 40% pokojnine od svoje plače. Do dvajset let službe ee poviša pokojnina za vsakega pol leta za 1.40% plače. Po končanih dvajsetih letih službe se poveča pokojnina za vsakega pol leta za 0.90%.
Sedmo poglavje govori o disciplinskem p o s t o p k n. Disciplinsko sodile je pri apelacij-skem in kasacijskem sodišču. Sestoji ii štirih sodnikov in predsednika.
Osmo poglavje razpravlja o n a d « o r u n » d sodišči. Vrhovni nadzor nad prvo in drugostopnimi sodišči vrši pravosodni minister osebno. Nadzor nad okrožnim, trgovskim in okrajnim sodiščem vrši minister po sodnih inšpektorjih. Neposredni nadzor nad okrajnim sodiščem vrši okrožno sodišče in nlegovi predstojniki, nadzorstvo nad okrožnim sodiščem apelacijsko sodišče in njegovi predsedniki, ki imajo pravico, da nadzorujejo tudi okrajna sodišča. Vrhovni nadzor nad kasacijskimi sodi?-či imajo njihovi predsedniki. Za sodne inšpektorje so lahko imenovane osebe, ki imajo najmanj pet let sodniške službe. Tajnih sodnih inšpektorjev je osem ter imajo položaj apelacijskih sodnikov. Sodne inšpektorje voli kasaeijsko sodišče za vsako mesto po dva kandidata. Od teh predloži minister enega kralju v imenovanje. Dolžnost sodnih inšpektorjev obstoja v tem, da vršijo pregled sodišč ter o tem poročajo ministru.
Plače
Deseto poglavje govori o plačah ter določa, da mesečno dobi sodnik in starešina okrajnega sodišča ter sodnik okrožnega in trgovskega sodišča za prva štiri leta službe 2380 Din, za naslednja štiri leta 2770 Din, za nadaljnja štiri leta 3130 Din, po dvanajstih letih službe 4010 Din, po šestnajstih letih 4940 Din. Mesečna plača predsednika okrožnega in trgovskega sodišča ter sodnikov apelacijskega sodišča znaša po prvih štirih letih službe 4940 Din, po naslednjih štirih letih 5470 Din. Mesečna plača predsednika apelacijskega sodišča 5470 Din, sodnika kasacijskega sodišča in predsednika apelacijskega sodišči po prvih štirih letih 62CO Din, po naslednjih štirih letih 6850 Din, plača predsednika kasacijskega sodišča znaša 6850 Din, predsednika kasacijskega sodišča v Belgradu, predsednika oddelka B kasacijskega sodišča v Novem Sadu, predsednika Stola sedmorice v Zagrebu, oddelka B, trgovskega sodišča v Sarajevu in velikega sodišča v Podgorici znaša 7500 Din. Mesečna plača sodnega pristava prva štiri leta znaša 1810 Din, nadaljnja štiri leta 2050 Din, mesečna plača tajnika pri okrožnem sodišču znaša za prva štiri leta 2050 Din, nadalje 2380 Din, po osmih letih 2770 Din. Mesečna plača tajnika -višjega sodišča znaša po prvih štirih letih 2380 Din.
Mesečna plača tajnika višjega sodišča znaša za prva štiri leta službe 2380 Din. za druga leta službe 2770 Din. Po osmih letih službe 3130 Din. po 12 letih 4010 Din. Mesečna plača prvega nika znaša 4940 Din. Kazen plače prejemajo sod-.-niki poseben dodatek, ki znaša za sodnike prvostopnih sodišč in starešin okrajnih sodišč mesečno 250 Din, za predsednika okrožnega in trgovskega sodišča, za sodnike in podpredsednike apelacijskih sodišč in za sodnike kasaeiiskih sodišč 350 Din. Predsednik apelacijskega sodišča in podpredsednik kasacijskega sodišča prejemata na račun tega dodatka mesečno 450 Din, predsedniki kasacijskega sodišča v Belgradu oddelek B, kasacijskega sodišča v Novem Sadu, Stola sedmorice v Zagrebu, oddelka B Stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu ter velikega sodišča v Podgorici po 000 Din. Pristavi in tajniki okrožnih sodišč prejemajo razen plače še mesečni dodatek po 150 Din, medtem ko prejemajo sodniki, tajniki in pristavi družinske doklade, kakor tudi ostali uradniki, ne prejemajo pa draginjskih doklad.
10.	poglavje obravnava položajno listo sodnikov.
11.	poglavje obravnava do pas te. Po novem sodnem zakonu imajo sodniki pravico do letnega odmora in sicer predsednik in podpredsednik kasacijskega sodišča, predsedniki apelacijskih sodišč, sodniki kasacijskega sodišča, podpredsedniki in sodniki apelac. sodišča, predsedniki okrožnih in trgovskih sodišč in starešine okrajnih sodišč, ki so na najvišji plači tega položaja G tednov: ostali sodniki okrožnih in trgovskih sodišč, starešine in sodniki okrajnih sodišč v prvih 10 letih službe 20, po končanih 10 letih službe 30 dni, po končanih 20 letih službovanja 40 dni. Letni odmor bodo uživali sodniki po pravilu v času sodnih počitnic. Dopusti za privatne posle se bodo lahko dajali samo v nujnih primerih. Predsedniki in starešine sodišč lahko dajejo take dopuste sodnikom svojega sodišča do 5 dni, ne računajoč v ta čas potovanje.
Pravosodni minister lahko določi starešinsko sodišče, ki bo lahko odobravalo dopuste od 6 do 40 dni, dopuste nad 40 dni pa lahko odobri samo pravosodni minister.
12.	poglavje odreja, da za sodnike ne veljajo določbe uradniškega zakona, v kolikor se razlikujejo od določb tega zakona.
13.	poglavje določa ustanovitev podpornega fonda za podpiranje sodnikov in njihovih rodbin r primeru bolezni, smrti ali drugih nesreč. Fond bo dotirala država, sodniki pa bodo plačevali članarino.
14.	poglavje obsega prehodne določbe. Te določbe govorijo o prevedbi sodnikov na novo plačo z dnem 1. aprila 1937. Pri prevedbi na plače po tem zakonu veljajo naslednja načela:
1.	Starešine in sodniki okrožnih sodišč, ki so na dan 1 aprila 1937 v 7., odnosno 6. pol. skup. po uradniškem zakonu se bodo prevedli na plačo 2380 Din.
2.	Starešine in sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki bodo v 5. pol. skup. na dan 1. aprila, se bodo prevedli na plačo 2770 Din.
3.	Starešine in sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki bodo v IV. skup. 1. stopnje, se bodo prevedli na plačo 4010 Din.
5,	Predsedniki trgovskih in okrožnih sodišč ter sodniki apelacijskih sodišč pa se bodo s 1. aprilom 1937 prevedli takole: Oni ki bodo 1. aprila v IV, pol. skup. 1. stopnje, se bodo prevedli na plačo 4940 Din, a oni, ki bodo tega dne v III. skup. 2. stopnje in 1. stopnje, na plačo 5470 Din.
6,	Podpredsedniki anelacijskega sodišča se bodo prevedli na plačo 5470 Din, sodniki kasacijskega sodišča in predsednik anelaci'skei'a sodišča, ki bodo tega dne v II. skup. 2. stopnje, se bodo prevedli na plačo 6200 Din, oni pa, ki bodo tega dne
Poenotenje
višjega šolstva v Nemčiji
Berlin, 29. dec. 1936.
Minister za državno vzgojo Rust je predložil nov načrt pruskemu prezidentu, saarskemu komisarju ter prosvetnim upravam vseh dežel, v kate-terem je nakazal osnovne smernice za novo ureditev šolstva, ki naj nastopi namesto sedanje mnogovrstnosti v tej panogi. Že v aprilu so prinesli listi, da se pripravlja reforma šolstva, po kateri naj bi poleg šestrazrednega osnovnega šolstva obstojali samo še dve vrsti višjega šolstva, in sicer eno glavna (Oberschule) in ena stranska (Gimnazija). Novi osnutek pa podaja glavne točke, po katerih se bosta ustanavljala ta dva tipa po vsej državi.
Glavna točka je ta, da bo v krajih, ki bodo imeli samo eno visoko šolo, obstojal samo tip — glavne šole. Samo v krajih, kjer bi imela gimnazija poseben pomen, obenem pa že tudi slavno tradicijo, bo ministrstvo izjemoma dovolilo gimnazijo; toda samo, če bosta izpolnjena oba pogoja. Na posebne potrebe se ne bodo ozirali, n. pr. da je gimnazija potrebna kot predpriprava za druge šole, n, pr, bogoslovje, kajti važnejša je glavna šola, ki ni podrejenega pomena (kot gimnazija — predpriprava)), temveč je glavno torišče za poglobitev narodne izobrazbe sploh. Toda tudi tam, kjer je potrebno več višjih šol, se mora dati brezpogojno prvenstvo glavni šoli, ne samo po ugledu,
Spremembe občin
Belgrad, 2. jan. m. Na predlog notranjega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz, da se iz občine Križe v kranjskem okraju izloči kraj Golnik, iz občine Preddvor istega okraja pa kraji Trstenik. Pavlje, Babni vrt, Žabje, Čadovlje, Ban-geršica, Zgornje TenetiSe, Sjiodnje Tenetiše, Go-riče, Lelence. Kamnjek, Srednja vas, Cvarje in Zalog. Iz ločenih delov se ustanovi nova občina Golnik s sedežem v Goricah. Kraljevi namestniki so nadalje podpisali ukaz, da se kraji Nerovee, črešnjevec, Gradnik. Hrib, Krvavški vrh, Praproče in Sodni vrh (bivša občina črešnjevec) izločijo iz občine Metlika-okolica in priključijo občini Semič ter da se občina Breg v ptujskem okraju preimenuje v občino Hajdina in da se njen sedež prenese z Brega v Zgornjo Hajilino.
Realna gimnazija v M. Soboti
Belgrad. 2. jan. m. Današnje Službene novine objavljajo ukaz kr. naniestništva, da se na predlog prosvetnega ministra in na temelju določb g 8 zakona o srednjih šolah nepopolna gimnazija v Murski Soboti pretvori v popolno realno gimnazijo in sicer postopoma pričenši s šolskim letom 1937-38.
Osebne vesti
Belgrad. 2. jan. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni: Edvard Šepec, maturant iz Kapele za dnevničarja-zvaničnika na pošti v Doljni Lendavi; Franc Erpič. maturant iz Smihela za dnevničarja-zvaničnika na pošti v Celju; Friderik Virant, maturant iz Bohinjske Bele za dnevničarja-zvaničnika na po'ti Ljubljana I: Valentin Rupnik iz Zgornjega Logatca za dnevničarja-slu-žitelja na pošti Mokronog: Anton Sobočan iz Dolnje Lendave za dnevničarja-služitelja na pošti Domžale: Franc Žnider i/. Ljubljane za dnevui-čarja-služltelja Ljubljana I.
Belgrad, 2. jan. m. Postavljena je za učiteljico v Kaplji pri Brežicah Rozalija Ancelj, diplomirana učiteljišnica. Prestavljeni so po lastni prošnji učitelji in učiteljice: Ana Podboj iz Celja v Laško, Josip Kotnik iz Laškega v Celje, Alojzij B 1 e n k u š iz Livolda (Kočevje) v Kočevje, Marija Jankovič - J u r k o iz Vojnika т Maribor, Marija Bergles iz Laporja (Maribor -desni breg) v Vojnik, Franc Čiček iz Sevnice v Pobrežje pri Mariboru, Marija S m o 1 n i k iz Vav-te va,si v Trebnje (Novo mesto), Karla S r e b r n i č Iz Velike Pirešice (Celje) r Leekovec (Krško), Anton Bratkovič iz Leskovca v Veliko Pireši-co, Gabrijela S k u k iz Šmartna (Slovenjgradec) k Sv, Jederti, Laško. Upokojeni so učitelji in učiteljice: Karlina Schann iz Ljubljane. Ivan Wi-k i n iz Starega Leskovca (Kočevje), Marija T a -m as kovic iz Šmartnega v Rožni dolini.
Belgrad, 2. januarja, m. V višjo pedagoško šolo za meščanskošoLske učitelje eo sprejeti: Anton 2 u m e r iz Preddvora, Kari P i ï e k iz Sv, Primoža na Pohorju, Ivan Petrovič iz Pobrež-ja pri Mariboru, Franc Pavlin iz Mošenj (Radovljica). Vsem imenovanim učiteljem je prosvetni minister odobril enoleten študijsiki dopust.
v II. skup. 1. stopnje, pa se bodo prevedli na plačo 5850 Din. Predsedniki oddelkov kasacijskega sodišča se bodo prevedli na 7500 Din.
Če pa se ugotovi, da je kak sodnik prebil v kakšni skupini ali stopnji več kot 4 leta, se bo prevedel takoj na višjo plačo. To pa ne velja za primer, če je dotični sodnik zaoistal v napredovanju zaradi disciplinske razsodbe.
8.	Za nadaljnjo napredovanje v plačah po tem zakonu prebita leta v skupinah odnosno stopnjah do 1. aprila 1937 se računajo v leta za napredovanja, Za napredovanje sodnikov in starešin okrajnih in okrožnih sodišč je potrebno, da je sodnik dovršil 4, 8, 12, odnosno 16 let kot sodnik po določbah tega zakona.
9.	Kot sodnike okrožnih sodišč je smatrati tudi sodnike trgovskih sodišč. Ta načela veljajo tudi za prevedbo eodniških pomočnikov na plačo po tem zakonu. Če bi kdo po tem zakonu pri prevedbi prejel manjšo plačo, kot znašajo njegovi prejemki po dosedanjem zakonu, bo prejemal razliko kot posebni v pokojnino vračunljiv dodatek tako dolgo, dokler z napredovanjem n« bo dosegel višine svojih prejšnjih prejemkov.
Proti rešitvi pravosodnega ministrstva o prevedbi se bodo lahko vlagale tožbe na državni svet. Sodniki in sodniški pomočniki, bodo na dan, ko postane ta zakon veljaven, ohranili svoje položaje, tudi če nimajo vseh pogojev za postavitev na te položaje po novem zakonu.
Vrhovni državni tožilec ima položaj in vse prejemke, ki jih ima po zakonu o sodnikih rednih sodišč predsednik kasacijskega sodišča, niegovi namestniki pa položaj in vse prejemke sodnikov kasacljekih eodišč. leti državni tožilec ima položaj in vse prejemke predsednika apelacijskega sodišča, njegov namestnik pa kot državni tožilec pri okrožnih sodiščih v sedežih apelacijskih sodišč položaj in vse prejemke sodnikov apelacijskega sodišča Ostali državni tožilci in vsi namestniki državnih tožilcev imajo položaj in vse prejemke sodnikov okrožnega sodišča.
temveč tudi po številu učencev. Če sta samo dve šoli v kraju, more ena izjemoma imeti značaj gimnazije, pa samo, če s tem ne bo ogrožena glavna šola že v osnovi, oz. v daljnjem delovanju. Mešani zavodi se morajo brezpogojno poenotiti, le v prav nujnih primerih smejo obe obliki združevati.
Zunanja preureditev novega šolstva v Nemčiji pa počiva na tej osnovi, da je enotnemu nacionalno socialističnemu vzgojnemu gibanju potrebna prav tako enotna šola po vsej državi, ki bi dala vsem neko zaključeno izobrazbo, obenem pa tudi staršem prihranjevala stroške v primeru selitve, ker bi njihovi otroci bili deležni povsod iste šolske izobrazbe. Zato se mora ustanoviti en sam prevladujoč tip glavne šole, ki bi bil brez enostranskosti sedanjih mnogovrstnih šol, obenem pa bi združeval in poenotil vso nacionalno socialistično šolsko vzgojo. Nov tip bo začenjal z angleščino že v prvih nižjih razredih; kot drugoten jezik pa je določena latinščina, ki bo deležna posebne gojitve. S tem bo ustreženo tudi tistim, ki bi pogrešali gim-nazijalnega šolstva. Gimnazija pa bo vseeno ostala kot šolski tip, ki zasluži priznanje ter bo gojila latinščino kot glavni jezik, grščino pa kot stranski. Da pa bo gimnazija zapostavljena pred novim tipom glavne šole, odgovarja narodno socialistični ideji rasne vzgoje. Zato tudi ni mogoča preureditev glavne šole v gimnazijo, pač pa je narob« celo želeti
Domači odmevi
Vedno ista pesem
Kar bi moralo biti opravljeno že zdavnaj pred letom 1918, to se dogaja šele sedaj: Srbi se uče spoznavati Slovence, ne samo da so, ampak tudi, kakšni so, kaj so, kakšno preteklost imajo. Tako je »Samouprava« pred prazniki prinašala daljšo razpravo o »Nekdanjih in sedanjih strankah v naši državi«. V tem politično-zgodovinskem pregledu se je seveda govorilo tudi o slovenskih stran" kah in o njihovem pomenu za predvojno življenje Slovencev kakor tudi o njihovem pomenu za ustanovitev Jugoslavije. Omenjena je bila tudi bivša SLS, njen vpliv za zadružništvo, za majniško deklaracijo, njena borba z meščanskim nemčurstvom in njena vloga ob prehodu v Jugoslavijo. Nobene široke hvale, nobenega pretiravanja, samo hladna zgodovina, kakor je potekala pred nekaj desetletji in kakor jo je mogoče strniti v pol ozkega stolpca »Samouprave«. Človek bi mislil, da bo pri tem ostalo, da bomo »Samoupravi« hvaležni za ta košček slovenske zgodovine, ki ga je odprla svojim bralcem, potem se bomo pa zopet lahko posvetili svojim vprašanjem, ki se nam grmadijo nad glavo. — Pa ne gre tako! »Zgornjemu domu« Slovcncev, ki se domišljavo tudi »naprednjaki« imenujejo, se je zgodila krivica in »Jutro« jih vzame v zaščito kakor vlada kmečke dolgovel Zopet pesem o zadružništvu in prvih zadružnikih, o majniški deklaraciji in njenih avtorjih! »Jutro« je ▼ imenu »-zgornjega doma« Slovencev razkačeno, ker je pisec zgoraj omenjenih člankov »podtaknil začetpk voja slovenskega zadružništva predhodnikom bivše SLS«, češ, da je »resnica ravno nasprotna ij» d? s° baš naprednjaki prinesli na naša tla zadružno misel ter ustanavljali prve zadruge«. — Tisočkrat je že dognano stališče »naprednjakov« do zadružništva, znano je pisanje »Slovenskega naroda«, znani so govori dr. Tavčarja in drugih veljakov njegovega kova — in vendar »Jutro« ne prizna in vestno čuje, da ne bi Belgrad zvedel, kakšni so naši naprednjaki in kakšni so bili, Očividno se je »Jutro« postavilo na trmasto stališče: Si fecisti, nega — če si kaj zagrešil, v tajbo se spusti in taji ko gad nogel In to danes, ko je vse zadružništvo na tleh, kaj bi šele bilo, ako bi res še kaj pomenilo v našem gospodarstvu! — Druga krivica se je zgodila »zgornjemu domu« Slovencev ali naprednjakom med narekaji, ker je bil govor o majniški deklaraciji, kjer je pisec zgoraj omenjenih člankov zamolčal imeni dr. Žerjava in dr. Kramerja, »čeprav je zgodovinska resnica, da sta bila ravno onadva glavna motorja za ono historično izjavo«. To naj si Belgrad zapomni: glavna motorja! Bogve, kdo bi bil proglašen za glavni motor te historične izjave, ako zgodovina ne bi tako tekla kakor je? Kdo bi bil zaradi majniške deklaracije preganjan, ako bi Avstrija še obstojala? Vsi napreanjaki bi vpili, da nimajo nič zraven, sedaj bi bili pa radi »glavni motor«!
Obupna je ta borba »Jutra« za zasluge in majhna, smešna! Hvala Bogu, da je preseljevanje narodov že tako daleč za nami, sicer bi »Jutro« v posebni izdaji pisarilo, da so liberalci nosili večje bisage kakor klerikalci, da so liberalci bolj udrihali po volih kakor klerikalci, da so liberalci iznašli krajšo pot preko Panonske nižine do Soče, klerikalci pa so samo zraven šli. Če bi se pa kdaj zgodilo, da bi se morali Slovenci umakniti nazaj v ruske nižine, bi »Jutro« prvo zavpilo: »Klerikalci so vas gnali tako daleč, da bi bili bližje Rima!« — Quousque tandem Catillina — kako dolgo še?
Drugo de'an:e pogajanj
Pogajanja za notranjo ureditev države med opozicijo niso potekala tako, kakor je pričakoval dr. Maček, zato tudi niso rodila nobenega uspeha. V zagrebških političnih krogih se sedaj govori, da bo SD koalicija po dr. Mačku v kratkem pričela pogajanja z JRZ. Prvi razgovori naj bi se pričeli po pravoslavnih božičnih praznikih. S toni dr. Mucek svojih dosedanjih sopogodbenikov ne izključuje od udeležbe, razmerje do njih, t. j. do voditeljev srbske združene opozicije, bo še nadalje ostiilo prijateljsko. To naj bi bil le nov poizkus priti rlo zadovoljivega konca v tej zadevi, ki ee obema stranema zdi že nekam dolga. Pogajanja bodo naj-brže potekala v dveh smereh: priprave za sporazum, ki jih dopisnik Kolnische Zeitung« imenuje »preizkušnja poštenosti Srbijancev«, in sporazum sain, ki naj državi da novo obliko.
1000 samomorov v Silvestrovi noči v - Ameriki
Washington, 2. jan. c. Zadnji dan starega leta se je v USA zaključil zelo žalostno. Število smrtnih pirmerov v zadnji noči je doseglo višek in preseglo vse dosedanje rekorde. Smrtnih nesreč in samomorov je bilo v USA to noč 968. Samo v New-vorku eo Avtomobili povozili to noč 170 oseb.
K. A. C. ! ILIRIJA 7 : 3 (2 ! 0, 3 I 0, 2 ! 0).
Ljubliana, 2. jan.
V nocojšnji hockev tekmi je avstrijski državni prvak premagal našo Ilirijo z gornjim rezultatom. Domači so bili fizično močnejši, zato pa tehnično niso bili kos avstrijskim gostom. Sodil je Vodišek.
Dr. Korošec vošči srečno novo leto !
Govor notranjega ministra dr. Korošca za novo teto o demokraciji in komunizmu
Belgrad, 1. ian. AA. Goror notranjega ministra dr. Antona Korošca dne t. januarja 1937 po belgrajskem kratkovalovnem radiu:
Ko stopamo v novo leto, lahko ugotavljamo, da vlada po vsej naši državi, kakor politično temu pravijo, »red in mir«. Napetost v vsem javnem življenju, ki jo je naša ylada podedovala, se |e pomirila. Napetost med strankami je izginila zaradi kolosalnega razmaha Radikalne zajednice in padca drugih strank na minimum. Socialni nemiri, ki so se pojavili med poletnimi stavkami, so se umaknili začasni socialni pomiritvi. Gospodarska kriza je pričela padati. Narodno blagostanje raste. Politični valovi, ki so se med občinskimi volitvami v nekih krajih naše domovine razgibali, so se zopet polegli. Državne oblasti drže krmilo notranjega reda in miru krepko v svojih rokah in gledajo mirno in z zaupanjem v bodočnost.
Navzlic temu pa vemo, da Ima tudi naša doba težka narodna in socialna vprašanja, ki jih bo treba rešiti. Ta vprašanja so nam dobro znana in se jim nikakor ne umikamo.
Da je naša vlada, ki fo tvorilo večinoma pristaši Radikalne zajednice, pozdravila izid občinskih volitev z velikim zadovoljstvom, v to naj-brže nihče ne dvomi. Parlamentarna in izven-parlamentarna opozicija, katerih babntost ni v nobenem razmerju z njeno silo med ljudstvom, sta hoteli naš uspeh zmanjšatL
Pogled na občinske volitve
Izdali smo okrožnice in zahtevali od oblastev pismeno In ustno, naj absolutno spoštujejo zakone, naj policija in orožništvo ne posegata v stran-karskopolitično areno, naj skrbita za red pri volilnem dejanju ln povsod pomagata narodu pri izpolnjevanju njegove volilne dolžnosti.
Volitve so bile popolnoma svobodne, če so se ponekod pojavila izjemoma in proti naii volji in želji nasilja in neredi, moramo pri tem upoštevati, da so se volitve vršile v približno 4000 občinah. Statistika navaja teroristična dejanja ravno s strani opozictjonalcev. Značilno je, da |e opozicija takoj po razpisu občinskih volitev izdala letak, v katerem ugotavlja potvorbe, podkupovanja In nasilja v času, ko ta dejanja sploh še niso bila mogoča. Opozicija se poslužuje neresnic, da bi s tem opravičila svoj nepričakovani poraz. Na ta način se pa diskvalificira za nadaljnje delo.
Nove občinske uprave so povsod že prevzele svoje dolžnosti in izpolnile vse formalnosti. Upravičeno pričakujemo, da bodo, izvoljene po tolikšnem presledku, zvesto in vestno delale v prid •vojih volilcev.
Zakon o volitvah v mestih
Sedal, ko so opravljene volitve v kmečkih občinah, je le vprašanje oportunltete, kdaj naj se razpišejo volitve v mestnih občinah. Res fe, da bi želela vlada, naj se volilni zakon za mesta (in prav tako tudi za kmečke občine) še pred volitvami nekoliko fzpremeni v demokratičnem duha. 2elja vlade je, naj bi se to, kakor tudi sprejetje tako zvanih političnih zakonov, po možnosti izvedlo v najtesnefšem ia kar moči prijateljskem sodelovanju s Hrvati.
Kriminalnost med našim narodom ne nazaduje v tolikšni meri, kakor želijo vlada in njeni organi. Temu pa ni kriva policija, ki kriminalnost z vsemi silami pobija, marveč splošna moralna kriza, ki je objela tudi naše ljudstvo in ki se pojavlja v našem časopisja, književnosti, iilmu, razstavah in v družbi sami. Nočem posnemati posebnega nauka iz te ugotovitve, ker bi to nič ne koristilo, preden se vsa družba ne strezni. Ta preobrat je za ozdravljenje našega naroda več kot potreben!
Jasnost v boja proti komunizmu
Hvala Boga, v boju proti " komunizmu lahko zaznamujemo marsikatero pozitivno stran, čeprav so negativne ie prav številne. Komunizem se nI mogel med kmečkim ljudstvom, Id trezno gleda na življenje, nikoli krepkeje okoreniniti. V zadnjem času lahko z zadovoljstvom beležimo, da se tudi med delavstvom ni mogel tako razviti, kakor
so pričakovali. Mislim, da je sedanja vlada • svojim delom imela svoj delež pri tem zboljšanju. Z obžalovanjem pa moramo priznati, da med inte-lektualnim delom našega naroda razmere niso tako zadovoljive kakor pri ročnem delavstvu. Temu se oe čudim, ker velja v današnji družbi levičar-stvo in skrajno levičarstvo še prav posebej za posebno odlično modo. Ta kuga je že objela mlade kandidate za duševne poklice kakor v neki meri tudi same mlade intelektualce. Skrbeti bo treba z vsemi silami, da se kuga ne razširi. Cerkev, šola, časopisje, gledališče in družba, zlasti pa družina, vsi na plani V vzgoji mladine je mnogo slepote in nemarnosti. Strašne žrtve so nedolžni otroci. Ko se otroci izgube, sledijo pritožbe, tožbe in solze, večinoma pa je vse prepozno in zaman.
Vedeti moramo, da si moramo v boju zoper
komunizem biti na jasnem o tem, kaj hočemo. Sami moramo imeti jasne poglede tako v socialnem, gospodarskem kakor v moralnem oziru. Nočemo individuellzma, ki nas vodi v skrajni liberalizem in v družabno anarhijo. Odklanjamo tudi kruti kolektivizem, ki nas vodi v komunizem. Komunizem je pa največji in najhujši tiran vsake svobode in demokracije. Pot je nasilja in krvi. Naša pot vodi v sredini. Nočemo uničiti sleherne svobode individua, kakor tudi odklanjamo, da bi se v morju kolektivizma potopili.
Naši pojmi o svobodi, demokraciji, o zasebni lastnini, o rodbini, narodu, cerkvi in državi se razlikujejo od pojmov komunistov in boljševikov Vsi, ki hočejo svojemu narodu dobro, morajo pustiti fato morgano komunLma in se boriti proti njemu v enotni fronti.
Želim vsem srečno In veselo novo letol
Med Slovenci o d New-York a do Clevelanda
Cleveland, 16. dee. 1938.
Na morju človek s posebnim hrepenenjem pričakuje celine. In ko ti v dolgi vrsti zažare luči z ameriške obale, ko te skozi lahno jutranjo meglo pozdravijo nebotičniki — saj moraš biti vesel. A ko si v mestu se ti zgodi kakor na morju: sredi viharnih valov se zdiš, čeprav na največjem par-niku, eamo majhna igrača. Tako se tudi sredi ogromnih stavb in viharnega prometa začutiš hipoma samo kot droben prah, s katerim se igra veter velikega mesta ...
V New Yorku te res prevzame samo njegova ogromnost in razsežnost ln nekatere izredne tehnične dovršenosti. Lepote ne boš našel mnogo. Skrite bisere so prerastli nebotičniki. Bolj pa te motijo vse očrnele in okajene stavbe, ki so že itak temno zidane, s svojimi železnimi lestvami in balkoni, ki pokvarijo lice vsake še tako lepe stavbe (a morajo biti za slučaj požara). Cesta, na kateri je malo manj prometa, je takoj polna odpadkov in papirja, ki ga zavečera pobalini vlečejo na kupe in zazigajo. Mnoge ceste pokvari še nadcestna ze-leznica, ki ni le grdo zgrajena, ampak tudi zelo žalostno opremljena. Kot sem dejal: prevzame te res ogromnost mesta, očarajo te razgledi s tristo in štiristometerskih velikanov — drugače bi si pa kar zaželel lepe bele Ljubljane.
Slovenci v New Yorku so večinoma Domžale!. Imajo večinoma sezonsko delo v tovarnah slamnikov in klobukov. Doslej so bili mnogi prav težkem pložaju. A v zadnjem času so se razmere v Ameriki res splošno zboljšale in tako tudi ti pričakujejo boljših časov. So pa tudi brezposelni in veliki reveži med njimi: obiskal sem nekatere in njih revščina v zapuščenosti velikega mesta se zdi še bridkejša. Vsi pa so izredno prijazni in ljubeznivi. Vsem domačim pošiljajo najlepše pozdrave.
Lepo cerkev In izredno prijeten dom jo ustvaril gostoljubni župnik v Bridgeportu g. Golob. Prekmurcem pastiruje. Poleg mnogih zanimivosti sem izvedel pri njem tudi tole: pri skupni kari-tativni akciji (združene so vse narodnosti in veroizpovedi) so zbrali v Bridgeportu. ki šteie okrog 100.000 prebivalcev, skoro 360.000 dolarjev. Lepa vsota, kaj?
9. dee. sem se odpeljal zvečer v Cleveland. Na vzhodnih železnicah, ki so sicer vse v privatnih rokah, sem dobil kot duhovnik takoj polovično vožnjo. Tako sem plačal za dvanajsturno vožnjo na 940 km dolgi progi z najhitrejšim brzovlakom v spalnem vozu samo okrog 12 dolarjev; res malo pri ameriških železnicah, k! so mnogo dražje od naših. Na postaji v Clevelandu sta me že pričakovala gg. kaplana Slapšak in Baznik z avtomobilom in kar naenkrat smo bili pri sv. Lovrencu. Kot Ljubljančan sem kar nekam zaupno prišel h g. kanoniku Omanu, ki je častni član ljubljanskega stolnega kapitlja. Res me je sprejel nad vse ljubeznivo in že nekaj dni se počutim pri njem popolnoma domače.
Kakšno bo letos vreme?
Stavbenik g. Rudofl Terčelj nam pije Me za-
nhnivoet:
Ze 26 И oparujem vreme ter zapisujem. Poteh zapiekih trdim, da bo prihodnje leto tako, kakršno je bilo vreme letos od 13. do 24. decembra 11.. to ie teh 12 dni ki pomenijo 12 mesecev za prihodnje leto 1937 Lanski moj seznam je zaznamoval sneg v oktobru, kar se je letos hidi dogodilo, seznam zadnjih dveh dni i« napovedoval za november in december Ll.-pa lepo južno vreme,
kar j« tudi bilo. Tudi ostale mesece je bilo vreme s padavinami tako, kakor ustrezajoči dnevi lanskega decembra.
Seznam letošnjega leta za 1997 ie razviden iz epodnje tabele, kjer je spredaj navedeno vreme letošnjih dni od 13. do 24. decembra 1936, nato pa sklepanje na vreme vseh 12 meeecv leta 1937. То opazujem že 26 let in večinoma do dveh tretjin drži. To podlago sem dobil od starih ljudi 1er nato sam poekušal, kar se mi vedno dobro obnaša.
VREMENSKA TABELA
Na podlagi opazovanja od dne 13. do 34. decembra 1936, t j. 12 dni, ki naj pomenijo 12 prihodnjih
mesecev 1937. leta.
1936 XII.
Meecd
13./XII.	Januar
14./ХП.	Februar
15./ХП.	Marec
16./ХП.	April
17./ХП.	Maj
18./ХП.
19./ХП.
Junij Julij
20./XII.	Avgust
21./ХП.	September
22./XH.
23./ХП.
24./ХП.
Oktober
November
Decemser
Opazovanje od 0.0 ure do 12. ure
Napoved
od 1. do 15. jan. padavine — jug
Južno, •neg. dež Južno, vedro
Vedro, mrzlo v višini, epodaj jug Južno vreme, vročina Severno, vročina
Jug, padavine, nevihte, huda vročina
Lepo, noči hladne, sever Suho, lepo, malo padavin Suho, lepo, malo padavin Mrzlo, lepo Mrzlo, lepo, padavin malo
Opazovanje od 12. ure do 24. ure
Napoved
od 15. ik) 30. jan.
deževno, južno, sneg
Južno, več padavin Južno, bolj vedro vreme
Vedro, lepo, mrzlo Severno visočina, vročina Severno, vročina
„ Ju!lx-
suša, vročina Večina hladno, lepo vreme Suho, lepo, v visočinah mrazeče Suho. lepo, padavine, sneg Mrzlo, lepo Mrzlo, lepo, padavine, sneg
Iz tega znači
Malo padavin, dež in sneg, v drugi polovici
Več padavin, jug, dež, sneg Lepo, južno, padavine, sneg Mrzlo, lepo, malo padavin
Suša, vroče
Suša, vroče
Suša, vroče, nevihte nevarne
Suša, vroče
Suša, hladno po noči, lepi dnevi Lepo večinoma karpadn vin, že sneg v višini Mrzlo, lepo Mrzlo, lepo, in sneženo
Iz tega sledi, da bo leto 1907 suho, da bo malo padavin, vročina pa kakor leta t«». Suho m mrzlo pomeni dobro letino.
V ti slovenski fari jo največ Dolenjcev, zlasti Iz Suhe krajine, ki so si našli dela v tukajšnjih velikih železnih tovarnah. Tako leži seveda tudi cerkev z župniščein sredi tovarniškega dima in prabu, ki delata zimsko meglo Se bolj pusto in umazano. V Clevelandu. ki ma okrop I milijon prebivalcev in tudi svoj nebotičnik z 62 nadstropji, in njegovi neposredni bližini je celo več slovenskih far (kar je že [>opisal škof dr. Rožman)
Zelo razsežna je fara sv Vida. TamoSnji žu|> nik msgr. Ponikvar si je ob poledici pri nesrečnem padcu zlomil roko v zapestju in leži v bolnici. Ne umorni kaplan g. Jager pa je v nedeljo zvečer s slovenskimi igralci in Baragovim zborom spravil na oder staro Božično igro. Z veseljem sem šel pogledat in priznati moram, da tako lepe igre nisem pričakoval. Tudi težave, ki jih imajo mladi ameriški Slovenci s svojim maternim jezikom na odru, so korajžno premagali; nekateri so bili prav vzorni. V veliki dvorani je vladala prisrčna domačnost in ljudje so s silnim navdušenjem sprejeli pozdrave škofa dr. Rožmana in vseh domačinov, ki sem jih jim prinesel.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE — LJUBLJANA - MARIBOR
OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA

DO 5°i,
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOV1NAZVSEM SVOJIM PREM02ENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO.
Tri dni sem tudi že uialo pomagal ob 40-urni pobožnoeli pri ljubeznivem g. Bombaču, župniku fare sv. Kristine. Farani so večinoma Slovenci. Spet me je ganila njihova izredna prisrčnost. Posebno lep je bil sklep pobožnosti s procesijo v cerkvi. Sestre-učiteljice so čudovito pripravile otroke. Vesel sem sjx>znal tudi sestri dveh gg. kaplanov, mojih tovarišev: Demšarja in Geobelija Kako bi jima privoščil tako svidenje! Silno zanimivo je tudi, ko se ob takih prilikah zbere j>olno gospo-dov iz bližnjih far. To vam je mešanica narodov. En večer smo bili slovenski, ameriški, irski, poljski, češki in nemški duhovniki. Podobno spet drugi večer. Seveda vsi se prij>eljejo v avtomobilih, ki jih sami šofirajo; saj so nekateri radi velikega mesta skoro 30 do 50 km narazen. Zanimivo je. kako se odpeljejo kar v vrsti drug za drugim. Mi seveda nismo tega vajeni, a pri teh razdaljah bi bilo težko drugače. Je pa tudi bencin trikrat cenejši kot pri nas I Sicer sem pa pozabil poudariti, da tudi večina ljudi, naših dobrih slovenskih delavcev, prihaja v avtomobilih, ki jih ob kaki pobožnosti stoji dolga vrsta pred cerkvijo na obeh straneh. — Ob ti priliki sem spoznal tudi vse slovenske elevelandske duhovnike.
27. dee., točno 25 let po svoji novi sv. maši, bo g. kanonik Oman praznoval pri svojem sv. Lo vrencu srebrni novomašni jubilej. Farani, ki jim pastiruje že nad dvajset let, se izredno priprav-ijajo na to slovesnost. Poleg duhovnih darov mu bodo poklonili trudi krasen kelih, ki ga je izdelala ljubljanska tvrdka Kregar po načrtu mojstra Pleč nika — in je res nekaj čudovitega Ob ti priliki mu 1)0 prišla čestitat tudi večina slovenskih duhovnikov. Silno lepe čestitke je že prejel g. jubilant od škofa dr. Rožmana in ljubljanskega stolnega kapitlja. Iskreno se jim pridružujemo tudi mi, saj je res on eden najdelavnejših in najvzor-nejfiih, pa tudi najbolj priljubljenih slovenskih ameriških župnikov.
Do 28. dee ostanem tu. potem pa Chicago (0646 Bwing Ave. — So. Chicago — 111. - USA) Od tam sem tudi že prejel prvo pošto lz domovine.
Da sklenem Se z nekaterimi splošnimi opazkami. Polagoma se res tu razmere zelo zboljSujejo. Od Roosevelta pa pričakujejo vsi še večjega zboljšanja, saj se jo doslej najbolj zavzemal za malo ljudi in je to znova obljubil. Vsi mu verjamejo in zaupajo; zato jo tako ogromno zmagal kljub nasprotovanju velekapitala. Tudi vsi Slovenci so glasovali zanj. — Med našimi Slovenci se mora res vsak počutiti domače. Duhovniki pa so splošno deležni velike prijaznosti. Saj me je prvikrat knr ganilo, ko mi je nn newyorSki postaji ljubeznivo pomagal zamorec, Bog ve, katere vere, pn me je ljubeznivo ogovarjal: fnlher (oče). Povsod te tako ljubeznivo jiozdravljnjo. Med stražniki n. pr. nisem našel niti enega, ki me ne bi tnko ljubeznivo pozdravil, kot bi si bila najboljša prijatelja.
Iznad tovarniških dimnikov ml jt skozi okno prisvetlla čudovito lepa večerja znrja. V duhu izročam vsom pozdrave tukajšnjih Slovencev, pa tudi svojo — saj bo pismo vsnj deset dni hodilo do Slovenije.	Vita! Vodušek.
„Slovenca" zastonj!
Kljub temu, da smo božično nagrudno križanko razveljavili, je prišlo na uredništvo tako veliko število rešitev, da smo se le odločili, da izžrebamo one reševalce, ki so križanko rešili Napake, ki ee jim ni bilo mogoče izogniti ,smo pri presoji ujioštevali.
Žreb je naklonil »Slovenca« eno leto brezr plačno sledečim reševalcem:
1.	Zupančič Tomaž ,rudar, Loka, 188, p. Trbovlje, 1.
2.	Fric Karol, Hrovača 8, p. Ribnica na DoL
3.	Iva Grli. Niš. Prvovenčanog 24.
4.	Jošt Vida dijakinja. Lipovec 5, p. Celje.
5.	Franc Grilc, Trata 11, p. Cerklje p. Kranju.
6.	2eleznik Ferdo, Verd 125, p. Vrhnika.
7.	Celedin Stanislav, stud. phil., Gradec 68, p. Litija
8.	Najiast Nežika, učiteljica, Strgonjce 21, p. 1'ragersko.
9.	BrnjSa Štefanija, Split, Sinjska ulica 15-11.
10 Koncilija Franc, ključavničarski pomočnik.
Topole 10, p. Mengeš.
Upamo, da smo s tem neljubo nerodnost j>o-pravili.
Na praznik sv. Treh Kraljev bo Slovenec prinesel še eno veliko nagradno križanko, ki upamo, da bo popolnoma pravilna in lahko rešljiva. Tudi za rešitev te križanke razpisujemo 10 nagrad v obliki celoletnega brezplačnega »Slovenca«.
GASILEC
ni samo mož, ki požar gasi,
„GASILEC"
ie tudi strokovni list slovenskih gasilcev. Za 20'— Din dobite v letu 1937 vsak meiec okoli 15 »GASILCA« na 24 straneh. Letos bo »GASiLEC« prinašal strokovne članke, ki bodo zanimivi za vsakega Stavbarstvo, oskrba vode za požarne nezgode na vasi, >td
Naročite »GASILCA« pri upravi v Mariboru, Koroška cesta 5. Še danes pišite dopisnico!
IVaš m naročnikom !
Položnice
prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vse poštne naročnike, da se i njo poiawiu naročnina za čas od 1. januarja leta 1937 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe Prosimo vljudno vse prizadete, tla se položnice poslužijo čim prej mogoče, da ne bo ovire pri dostavljanju lista.
Po teh položnicah p n naročniki tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj se to vrhu srednjega aela izrečuo prijKiinni
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtno - nezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano »saj ta tisti mesce, v katerem so je pripetila nezgoda.
Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo ze prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika.
Naročnina za dnevnih „Slovenec"
Mesečno četrtletno polletno letno . .
Din	Л —
Din	—
Din	IV).— Din
Za inozemstvo mesečno Din 40.—
Istodobno s »Slovenčevo« mesečnlno plačajo naši naročniki lahko tudi naročnino za naš novi o|)oldanski dnevnik
„Slovenski dom"
ki volja na mesee
samo 12 Din Treba pa je na hrbtu srednjega dela jx>ložnlce jasno povedati, knko naj se vknjiži poxlnni denar. Najbolje pa je, da se porabi za vsak časopin posebna. samo za dotični list določena (>ol<>žiiica. — »Slovenski dom« ima ček. račun št. 10.506.
Nedeljski „Slovenec" stane
Mesečno.......Din 8.—
polletno .•••>•. Din 48— letno........Dir %.—
Za inozemstvo mesečno . Dit 10.— *
„Ponedeljski Slovenec"
Tednik »Ponedeljski Slovenec« je dopolnilo dnevnika »Slovenec«, ki ob ponedeljkih ne izhaja »Ponedeljski Slovenec« prinaša čita-tefjein v zanimivi obliki nclrljalt« novice iz domovine in iz inozemstva Posebno pazljivo zasleduje življenje naših bralo« za mejumi. Izčrpno poroča o vseh panogah domačega in tujega športa Za onega ki hoče bil o vseh dogodkih točno poučen je nujn" potiebno, du si ga naroči poleg dnevnega »Slovenca«.
„Ponedeljski Slovenec" stane
Mesečno .iiii). Di» 9.—
pollciuo .•>>»■.	Di i 2fj.—
letno........D: i 50—
Za inozemstvo letno . .	Din <0.—
Obenem prij>oročamo našim prijateljem, da naroče zase ali za svoje prijatelje najbolj razširjeni slovenski katoliški tednik
„Domoljub"
ki velja za vse krajo v naši državi samo
>8 Din na letu in pa najlepši slovenski nabožni mesečnik
„Bogoljub"
ki ga uprava za Din 20.— pošilja skozi vse teto na vse strani Jugoslavije.
Svojiin dragim prijateljem, ki Se nimajo teh
dveh listov, storite- veliko dobroto in uslugo, čc jim naročite vsaj enega izmed obeh.
Drobne
Kaj pravite?
O Mariboru pravijo, da je postal velika vrata v Jugoslavijo, posebno odkar ima mednarodni kolodvor. Inozemski turist in poslovni človek, ki prihajata k nam in sta naša zaželjena gosta, bi se morala takoj pri mariborskih vratih zadiviti nad urejenimi razmerami v naši državi in takoj dobiti vtis, da sta stopila nu kulturna tla. Kaj pa se zgodi z nesrečnikom, ki ima smolo, da se pripelje o Maribor s popolnočnim dunajskim brzovlakom ter mora izstopiti in počakati, da se z jutranjimi osebnimi vlaki od vel je proti Koroški ali o Slovensko krajino? Ali z nesrečnikom, ki mora s ponočnim brzovlakom iz Ljubljane odnosno iz Zagreba v Maribor, kamor pride ob treh zjutraj ter čaka na zveze proti Koroški odnosno proti Slovenski krajini';' Kaj se zgodi? Nič! Na prosto mu je dano, tla se sprehaja po Mariboru, kjer so ob teh urah osi lokali zaprti, razen beznic pri dravskem mostu, ali da se sprehaja po kolodvorskem peronu, kjer so vrata v čakalnice hermetično zaprta. Ne, tako obupno ni, saj je kolodvorska restavracija odprta. Toda če se ji približa, mu zaorijo nasproti divje melodije harmonike, ki jih spremljajo z vinom premočeni glasovi pijancev, ki so jih opolnoči pometali iz mariborskih gostiln in jih je potem gostoljubno sprejela pod svoje okrilje mariborska kolodvorska restavracija, ki se po polnoči tspremeni o bar<. Če se ves utrujen in ves obupan »pusti v njo, ker nikamor drugam ne more, mora cele ure prenašati orgije vinjene družbe, ki je priila na >kislo juho«.
t Ali je tako po vsej Jugoslaviji?< nas je spraševal češki brat, ki je menda prvič pogledal skozi »mariborska orala t v našo državo in je doživel, da mu je v restavraciji, kamor se je o mrazu zatekel, neka pijandura ob zvokih harmonike in ob spremljevanju pijanega krohota-nja nekih pohorskih mladeničev ter mariborskih vajencev, razlagala svojo ljubezen. Maribor bi storil prav, če bi za trezne ljudi, ki so tako nesrečni, da morajo moledovati za nočno gostoljubnost, oskrbel mirno, udobno čakalnico ali pa poseben lokal v restavraciji, kjer bodo varni pred barom in njegovimi obiskovalci. Ime Maribora to zahteva. Ugled države to dolžnost nalaga. Usmiljenje « potniki pa tudi.
TRGOVSKE KNJIGE
registratorje, vložne mape, luknjače ter vse druge pisarniške potrebščine nudi najceneje
N. ličar, Ljubljana
Samozastopstvo »Agrippa« kartoteke v obliki knjige
Koledar
Hedelja, 8. januarja: Nedelja po novem letu. Ime Jezus, Oenovefa, devica; Anter, papež.
Ponedeljek, 4. januarja: Ti t, škof; Angela Folinjska, vdova. Zadnji krajec ob 15.22. Heršel napoveduje lepo in mrzlo vreme.
Novi grobovi
f Jože Martinčič
Sv. Križ pri Litiji, 30 XII. 1336.
Kakor blisk se je razneslo po vsej fari na sv. Štefana dan, da so »Ižančev oče s Ilovce< umrli. AU je mogoče? Na sv. dan je še ves navdušen prepeval, kot cerkven pevec, — saj je dolgih 40 let Bogu na čast prepeval — a drugi dan pa ie mrtev! Vsi smo vedeli, da boleha na srcu, a da ga tako nepričakovano položi bolezen v grob, tega pa nismo mislili, saj je bil star šele 56 let. — Ko so zvonovi zadnjič peli, je vsakdo žalosten dejal: »Skoda ga je, bil je res mož.«
Da, bil je steber v naši fari I Bil je globoko izobražen, — imel je izredno veselje do branja, — a poleg tega je bil še po naravi pesniška duša. Živel je z ljudstvom, delal in trpel za ljudstvo. Ljudje so ga ljubili, sovražnika namreč ni poznal. Ob njegovem pogrebu, se Je zbrala doma-lega vsa fara, in tako pokazala kako ljudstvo ceni res prave može I Bil je izrazit podeželski javni delavec. Bil je predsednik >Kmečke zveze«, dalje bil je v načelstvu »Hranilnice in posojilnice«, vedno je bil tudi občinski odbornik in tudi sedaj v njeni upravi. Kar pa je treba predvsem omeniti in kar bo še dolgo ohranilo njegov spomin med nami, je njegov idealizem, za katerega je ranjki raje trpel, kakor da bi bil popustil od svojih načel in stvari, katero je v javnem življenju naše občine vedno zastopal. Kot odličen pristaš bivše SLS ie bil kremenit značaj. Ni bil danes tukaj, a jutri že tam, tega rajnki Jože, ni poznal. Kot nepremakljiv steber je stal ves čas v vrstah kat. političnega življenja V dnph glasovite JNS, je veliko prestal, a klonil niti za trenutek ni! Imel je končno izredno ljubezen do Cerkve in duhovnika. To ljubezen in živo vero je črpal skoraj vsako nedeljo pri. sv. obhajilu. Zato vedno jasen, vesel družabnik. Dobrodošel povsod; vse je poživel в svojim originalnim humorjem in pikro duhovitostjol — Njegovi duši večni mir pri Bogu, preostalim pa globoko sožalje.
•f* Prane HorTat. V Dolnji Lendavi je umrl Frane Horvat, tajnik cestnega odbora, star 31 let. Pokojni se je rodil v Turnišču v Prekmurju Čeprav revnih staršev, je vendar šol v St. Vid v gimnazijo, pa leta 1920 je prihitel v novo gimnazijo v M. Soboto, kjer je razrede izdelal z odličnim uspehom. Imel je pesniški talent in izredno veselje za risanje. Ko je ministrstvo 1. 1925 višje razrede v Soboti ukinilo, je tudi on moral brez sredstev v Ljubljano. Tam je maluriral 1927. na drugi drž. gimnaziji. Po inaturi se je odločil za posvetni poklic. Bil je več let slušatelj univerze, boril se je ves čas za košček kruha, pa je omagal. Dosti, zeln dosti je trpel. Pokojni je prejšnja leta pisal tudi v -»Slovenca«, dosti v »Novine« in zadnji čas v »Slovenskega gospodarja«. Zapušča ženo in enega otroka. Naj počiva v miru
•f" Nenadna smrt. Med prazniki je umrl na Jesenicah carinski posrednik g. Štekar Anton. Pokojni si je ob svojem delu zgradil lep dom. Ni pa dolgo užival te svoje hiše, ki si jo je tako skrbno gradil, odšel je sredi praznikov iz srede *al"inč« družine in številnih prijateljev, ki jih je imel' na Jesenicah in drugod. Žalujoči ženi In sinu naSe sožalje, pokojniku pa mirno večnost.
novice
■f-Josip Perme, prokurist pri tvrdki Medič in Zanki, je nenadno izdihnil svojo plemenito dušo. Vse svoje življenje priden kakor čebelica, si nikdar ni privoščij primernega počitka. Zato je trpelo njegovo zdravje. Na Silvestrov dan opoldne je hitel po službenih opravkih iz pisarne na čekovni urad, kjer pa mu je nenadno postalo slabo. Zadela ga je možganska kap. Brž so ga prepeljali v Slajmerjev dom, kjer pa je v noči na novo leto ob 2 zjutraj izdihnil. Blagi rajnik zapušča starega očeta, g. Ivana P e r m e t a, ki je najstarejši ljubljanski gasilec, mater, sestro ter mnogo nečakov, katere je vse iskreno ljubil In za nje očetovsko skrbel. Hudo prizadetim svojcem izrekamo naše globoko sožalje, rajnemu pa naj Bog podeli svoj božji mir! Pogreb bo danes ob treh popoldne iz Ilirske ulice št. 20.
■f Ludvik Delničar, posestnik in gostilničar v Hrastju ob Savi, je umrl po dolgem bolehanju na novega leta dan. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob dveh jiopoldne na pokopališče pri Devici Mariji v Polju. Blag mu spomin! Žalujoči materi naše sožalje!
■f1 Ga. Neiika Jankole je 2. t. m. umrla v
Ljubljani. Pogreb bo iz splošne bolnišnice 4. t. m. ob 2 popoldne. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje!
-j- Franc Primožič, posestnik v Škofji Loki, je na novega leta dan mirno v Gospodu zaspal, star 73 let. Pokopali ga bodo danes ob treh popoldne na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
Osebne nesli
Poročil se je včeraj dr. Blejec Konrad, sodni pripravnik, z gospodično Hano Černe, hčerko viš. veterinarskega inšpektorja v pokoju. Bilo «re-čno!
Gg. duhovnikom ljubljanske škofije !
Dokler traja bolezen sv. očeta, naj se vzame namesto dosedanje oratio imperata — oratio pro papa tamquam pro re gravi. Po sv. maši pa naj se običajnim molitvam doda za bolnega sv. očeta očenaš, zdravamarija in častbodi.
Škof. ordinariat v Ljubljani, dne 2. januarja 1937, št. 24.
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zlu traj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo sel grenčice«.
Vremenska napovedi Evropa: Visok pritisk s pretežno oblačnim vremenom, tu in tam dež e snegom vlada nad južno polovico Evrope. Megla v panonski nižini in na Balkanu. Nad severno Evropo se zadržuje ciklon, ki povzroča dež nad Baltiškem morjem in nad Švedsko. Jugoslavija: Oblačno in megleno vreme v celi kraljevini. Vedro je na skrajnem jugu in v vzhodnih krajih. Temperatura ee je malo dvignila, najnižja je v Skoplju —9, najvišja v Hercegnovem plue 12 stopinj. Napoved za danes: prevladovalo bo oblačno vreme z meglo v dolinah ln kotlinah. Tu in tam dež. Temperatura se ne bo veliko izpremenila.
—	Nova tujsko-prometna postojanka. Tik pred Novim letom se je v Žirovnici, tem prijaznem trgu na Gorenjskem, ustanovilo Tujsko-prometno društvo, ki mu predseduje g. Fran Mežek, tajnik je pa g. Sepec Edvard. — Društvo se je takoj po svoji ustanovitvi zavzelo za to, da se proglasi Žirovnica za tujsko-prometni ali turistični kraj, kar bi bilo vsekakor v interesu Žirovnice in n<ene lepe okolice. V kratkem bo na prošnjo tega društva Zveza za tujski promet v Ljubljani priredila v Žirovnici ciklus predavanj, ki bodo med tamoš-njimi krogi še bolj dvignila razumevanje za tujski promet, pa trudi vse zainteresirane poučila o ciljih in nalogah tujskega prometa. Vse informacije daje za Tujsko prometno društvo v Žirovnici g Fr. Mežek, reetavrater pri kolodvoru. — Želimo temu mlademu društvu v njegovem razvoju veliko uspeha in dober procvit.
—	Pevski tečaj zbora pevovodij je zaradi tehničnih zaprek preložen na konec januarja in se bo začel dne 27. januarja zvečer v Vajeniškem domu v Kersnikovi (Novi) ulici; ostali spored ostane kot je bil naznanjen v okrožnicah. Sklep 29. Januarja zvečer s koncertom. Vsi dosedanji priglasi veljajo za tedaj. Ce bi kdo bil zadržan, a se je že priglasil, naj to takoj sporoči. Veliko priglasov še pogrešamo. Člani, ki so se udeležili tečaja v Grobljah, naj gotovo vsi pridejo. Stanovanje in hrana je preskrbljena. — Odbor.
—	Dostava »Slovenca« v Kranja. Pričenši z današnjim dnem dobe vsi cenj. naročniki v Kranju in bližnji okolici »Slovenca« na dom v prvih jutranjih urah.
Ce pripravljaš slavnostno pojedino
ali vsakdanjo hrano, ne pozabi na »Jajnine-
Pekatete«. To ti je prava delikatesa.
—	Združenje nčiteljstva meščanskih Sol je imelo v Belgrcilu dne 29. in 30. decembra 1936 sejo glavnega odbora. Ker je sprejeto v finančni zakon pooblastilo, da sme g. minister proevete izmenjati ln dopolniti zakon za meščanske Sole, je bil izvoljen štiričlanski odbor, da izdela izpre-membe ln dopolnila za nov zakon o meščanskih šolah. Ta odbor je dobil načelne smernice ln Je svoje delo naslonil na predložena projekta novega samostojnega zakona za meščanske šole od strani odseka za dravsko in odseka za savsko banovino. Na ta način Izpopolnjeni zakonski načrt bo predložen ministrstvu proevete. Združenje Je izdalo ob svoji petnajstletnici pregled organiza-toričnega dela v obliki spominske knjige, katero je glavni odbor izročil g. ministru proevete. Glavni odbor je razpravljal o vseh stanovskih zadevah in sprejel načrt pravil o Prosvetni zbornici. Razpravljalo se je tudi o II. vseslovenskem pedagoškem kongresu, ki 1н> v Ljubljani v začetku septembra 1937.
—	Kmetovalci očistite deteljno seme! Kolike važnosti in vrednosti je čisto seme, ve vsak gospodar. Pa le malo je skrbnih, ki bi to tudi dejansko upoštevali, čc tudi je stiska za denar, vendar « lahko očistite deteljno seme za majhen denar pri banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vrbanova 33. Sedaj se začne čas za to opravilo, da ne bodete v bodočem let i tar nali o predenici in drugem plevelu v deteljiščih. zato se poslužite čistilne naprave pri gornji postaji.
—	Gibanje ljudstva v Ljutomeru. Luč sveta je zagledalo v naši fari 140 otrok, umrlo jih je 82 in v srečni zakonski stan je stopilo 77 parov.
—	Nesreča na Silvestrovo. Zadnji dan lanskega leta «o delavci v vasi Drenovec pri Vinici v Beli krajini v gozdu z dinamitom razstreljevali drva. Pri tem se je vnel naboj. Pri eksploziji je bil močno ranjen v obraz 20-letni delavec Mate
Fugina, ki je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Je v nevarnosti, da popolnoma izgubi vid.
_ PRI RAZPOKANI KOŽI, ozeblinah, HSajih in Izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIČNO MAZILO«.
_ Požar v Tacnu. V novoletnem jutru okoli
pol 5. je pričelo goreti v Tacnu pod Šmarno goro. Vnelo se je leseno in s slamo krito gospodarsko poslopje posestnika Tršana. Ljudje so bili deloma Se pokonci ter so takoj pritekli na pomoč. Na kraj požara sta prihiteli požarni brambi iz Tacna in Pirnič, ki sta skušali omejiti požar, da se ne bi razširil še na druga poslopja, kar se jima je po daljšem naporu tudi posrečilo. Gospodarsko poslopje je pogorelo skoraj do tal, pri tem pa tudi večja zaloga mrve in kmečkega orodja. Gasilci so imeli mnogo truda s tem, ker je voda zmrzovala. Posestnik Tršan trpi veliko škodo. Domnevajo, da je bil požar podtaknjen ali pa ga je povzročil kdo, ki je v mrvi prenočeval in kadil.
KORN
Na svetovno razstavo v Pariz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana, Lienz, Innsbruck, Konstanz. Schaffhausen, Strass-bourg. Nancy, Pariz, Saarbriicken, Stuttgart, Miin-chen, Heiligenblut, Ljubljana. Druga varianta: od 4. do 18. julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana, Benetke, Gardsko jezero, Milan, Turin, Mont Ceniš. Grenoble, Lyon, Pariz, Basel, Luzern. St. Moritz, Bolzano, Ljubljana. Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Poleg tega se bodo vršili izleti v Benetke, Monte Carlo, Nizzo, Rim, Grossglockner, Salzkammergut, češko, Dolomite, Dubrovnik in Maria Zeli in bo še več krajših potovanj po tu-zemstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave, in podrobne informacije v Okornovi izletni pisarni, Ljubljana, hotel »Slone.
—	Kdo kaj ve? Prosim, kdo ve, kje je Jožef Bizjak, star 72 let, srednje postave, oblečen v siv lahek oajgast suknjič in cajgaste rjave hlače, na glavi ima čepico. Je brez vsake potne izkaznice in je precej pomankljiv v razumu. Doma je od Sv. Križa na Vipavskem. Odšel je iz Brezovice 18. decembra. Kdor bi vedel zanj, naj mi sporoči. Poštnino bom poravnala. — Rozalija Remškar, Brezovica pri Ljubljani štev. 102.
—	Nove knjige. Vieser Dolores-Pucelj Janez, Pevček, povest (Ljudska knjižnica 61. zv.), 30 din, vezana 40 din; Mattanovich inž. Drago, Elekro-tolinika II. del: proizvodnja, razdelitev in uporaba električne energije, vezana 80 din; Bevk F., Islet na Špansko, potopisne črtice, 12 din; Bevk Fr., I morti ritornano (Mrtvi se vračajo), 12 din; Biblioteka za pouk in zabavo, 19. zvezek: Dreko-nja, Beg iz življenja in drugi spisi, 10 din; Golia
Pavel, Pesmi, vezana 40 din; Grafenauer dr. I*-, Karolinška kaleheza ter izvor Brižinskih spomenikov (Razprave, 13. zvezek), 60 din; Jalen Janez, Lesena peč, norčava burka v 3 dejanjih, 16 din; Grčar Jakob, Deviška zemlja v krvi, zapiski vojnega ujetnika iz Sibirje, 28 din, vezano 40 din; Delak Ferdo, Rokovnjači. romantična odrska zgodba v 7 slikah, 20 din; Kuret Niko, Jurij Kozjak, narodna igra, 20 din; Ramovš dr. Fran, Kratka zgodovina slovenskega jezika, vez. 110 din; S. M. Simforoza, BI. Gemma Galgani, biser Srca Jezusovega, 20 din, vezana 30 din; Ličan, Spomini ii Sibirije, 12 din; Pirnat Zlata, Bibliografija del slovenskih pisateljic do konca leta 1935, 24 din; Kegljevič Marko, Športno kegljanje, vez 35 din. Knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
— Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in el. Radenska vani ohrani zdravje in mladostno svežost.
I" - -	-	"	- -

		
шшшш^шштт.	H	
»Ali je kaj novega?«
»Ja — tisti simulant na št. 8 je umrl.«
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zfutral na prazen želodec kozarec
naravna FRANZ IOSEF grentlco.
Rectatnraao od Mla. *oe- pol. ta nar. «dr. S. br. liMi od ». V. IM.
Kaj deta socialno ministrstvo
Nekaj podatkov o delu in načrtih ministrstva za socialna politiko in narodno zdravje
Belgrad, 1. januarja. i
Morda je malo katero drugo ministrstvo stalo ' pred toliko nerešenimi in perečimi vprašanji, kakor pa je stalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ko je sedanja kr. vlada prevzela oblast v državi. To so predvsem najrazličnejša socialna vprašanja, ki jih je gospodarska kriza prignala do vrhunca, prejšnji režiin se pa za njihovo rešitev ni doeti brigal ter je smatral za važnejše prirejanje raznih drago plačanih jeenesarekih shodov v Nišu, Sarajevu in Novem Sadu ter Banja luki. Delavstvo pod prejšnjimi režimi ni moglo na noben način nastopati za svoje pravice, ker so ga oblastniki takoj ob najmanjšem takem poskusu razglašali za protidržavne elemente in za nevarne rušilce obstoječega družabnega reda. Sedanja vlada Je takoj ob svojem nastopu uvidela, da je pravica na strani delavstva ter mu je na široko ravno po zaslugi tako resornega ministra g. Cvetkoviča ter notranjega ministra g. dr. Korošca naširoko odprla pot za zakonito borbo za zboljšanje gmotnega položaja. Delavstvo se je te možnosti poslužilo v taki meri, kakor še ne pod nobeno vlado, kar smo jih Imeli do danes v naši državi. To leto smo namreč imeli v državi na stotine delavskih stavk. Ob tej priliki se je pa tudi prvikrat pri nas do-
Sodilo to, da se je vlada postavila odločno na stran elavstva In ga v borbi za dosego svojih pravic Se podprla. Zavzemanje vlade, da se delavske mezde izboljšajo, so rodile popoln uspeh ter so se delavske plače v resnici povsod popravile.
Ze pri preeoji samo tega vprašanja se vidi ogromna razlika med prejšnjimi vladami in sedanjo, ki je takoj po svojem nastopu izdelala tudi evoj socialni program, ki ga dosledno izvaja. V smislu tega programa, se je ministrstvo takoj lotilo rešitve predvsem treh najvažnejših vprašanj, in to: razširitve pokojninskega zavarovanja na ceio državo, ureditve vprašanja minimalnih delavskih mezd ter vprašanja starostnega zavarovanja delavstva in zavarovanja za slučaj onemoglosti.
Za ureditev teh vprašanj se je od veega začetka mnogo trudil resorni minister Cvetkovič, z njim pa oba slovenska ministra gg. dr. Korošec in dr. Krek.
Da vlada teh socialnih uredb ni napovedala samo zaradi svoje reklame, kakor so to delale prejšnje vlade, je dokaz to, da je ministrstvo za soc. politiko in nar. zdravje vse tri uredbe že tudi izdelalo ln bodo vse tri tudi še v tem proračunskem letu izdane.
Prva bo Izdana uredba o minimalnih delavskih mezdah. To uredbo je v načelu že sprejel tudi ministrski svet ter je sklenil, da jo mora proučiti še ekonomsko-finnnčni komitet ministrov, ki mora izdelati tudi definitivni tekst uredbe. Ta odbor se je le dni že sestal in sedaj proučuje omenjeno uredbo, s katero l>o delavstvo imelo še bolj zaščitene svoje pravice.
Ministrstvo je nadalje podjiiralo vse akcije za zidanje delavskih domov in stanovanj ter namerava s posebno uredbo organizirati tudi zimsko podpore brezposelnega delavstva po celi državi. Za vzdrževanje in podpiranje brezposelnih bo po tej uredbi moral prispevati vsak državljan, ki je usluž-ben bodisi v državni ali privatni služhi. Iz sredstev, ki se bodo na ta način zbrala, se bodo podpirali brezposelni ter tudi zidala delavska stano-
vanja in vzgojevališča za otroke brezposelnih delavskih družin. Vlada se je pri reševanju tega vprašanja postavila na stališče, da ne sme nihče v naši državi stradati.
Brezposelnost pa pobija vlada г velikimi javnimi deli, ki jih izvaja po celi državi. Po zatrjevanju objektivnih krogov, se v naši državi še nikdar ni toliko delalo, kakor pod to vlado. Na ta način je dobilo na tisoče in tisoče delavcev zaslužek.
Ministrstvo soc. politike In nar. zdravja pa pri izvajanju svojega programa tudi ni pozabilo na naj-bednejše med bednimi — na vojne invalide, ki jih je zadnja sprememba invalidskega zakona zelo prikrajšala v njihovih pravicah. Po novem invalid-ekem zakonu bodo zopet tisoči in tisoči invalidov, ki 60 na bojiščih pustili svoje zdravje in ude ter so sedaj hodili okoli slabši od navadnih beračev, dobili zopet svoje pravice nazaj ter bodo zopet prejemali invalidnino.
Polno pozornost je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje posvečalo tudi naSim Izseljencem, ki jih imamo strahotno Število okoli 1 milijona. To leto se je izselilo ii naše države v razne evropske in izvenevropske države okoli 12.000 ljudi, vrnilo se jih je pa v domovino okoli 4000, tako da lahko računamo s čistim odlivom 8000 oeeb. Zadnja leta v bivši Avstro-ogrskl se je iz ozemlja naše kraljevine letno izseljevalo do 50 tisoč ljudi. Za izseljence se Avstrija kakor tudi Madžarska sploh nista nič brigale. Bilo jima je celo še drago, da se ie ravno slovanski element najbolj izseljeval. Ministrstvo za soc. politiko so trudi, da bi doseglo, da bi se čim več naših izseljencev zopet vrnilo v domovino, ker so možnosti za notranjo kolonizacijo pri nas še vedno dane. Ministrstvo pa pošilja med izseljence tudi izseljenske duhovnike ter učitelje, ki vzgajajo našo ta-mošnio mladino. Delovanje izseljenskih duhovnikov ter učiteljev načelnik izseljenskega oddelka v ministrstvu za soc. politiko in nar. zdravje g. Ara-nicki ne more dovolj prehvaliti. Pravil je, da je obisk ljubljanskega knezoškofa slovenskih naselbin v Ameriki napravil na naše izseljence grandiozen vtis. Kjer je le mogoče se ustanavljajo v vseb državah, v katerih žive naši izseljenci, naši konzulati. Tako se bo v kratkem ustanovil naS konzulat tudi v Teheranu, te dni se je pa odprl v San Franciscu. Izseljenski odsek se trudi ter je tudi že to dosegel, da se bodo dosegle razne olajšave za reguliranje vojaške službe za izseljence, vprašanje njihovega državljanstva, zaščite prihrankov izseljencev in podobno.
Veliko delavnost ter vsestransko udejstvovanje je ministrstvo za soc. politiko in nar. zdravje razvilo tudi pri povzdlgi zdravstvenega stanja v državi. To z graditvijo ali pa z razSlritvijo obstoječih bolnišnic in paviljonov, bodisi s forsiranjem preskrbe prebivalstva z pitno vodo v brezvodnih krajih. V tem pogledu razvijajo vso svojo delavnost posebno Higijenski zavodi.
Po zaslugi sedanje vsade se bo tudi rešilo vprašanje razširitve ljubljanske bolnišnice.
Poravnajte naročnino!
Za pet tihih minut
(Za praznik Jezusovega imena.)
tPoglavarji ljudstva in starešine!... bodi znano osem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu, da o imenu Jezu z a Kristusa, Nazare-čana. ki ste ga vi križali, ki ga je pa Bog obudil od mrtvili, — po njem stoji ta pred vami zdrav. On je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli, ki je pa postal vogelni kamen. In o nikomer drugem ni zveličanja, zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mogli v njem zveličatit (Apd 4, 9—12). Tako ie govoril apostol Peter ne dolgo po prvem binkoštnem prazniku, ko se je s svojim apostolskim tovarišem Janezom pred velikim zborom v Jeruzalemu zagovarjal zaradi ozdravljenja hromega človeka.
Morda ni bilo nikdar bolj potrebno, to osnovno resnico bolj glasno oznanjevati ko danes. Zidarji novega družabnega in gospodarske-"a reda ostajajo in izdelujejo načrte za novo . tubo. Naj so od leve ali desne, o enem so složni: zidati hočejo brez vogelnega kamna Jezusa Kristusa križanega; v tem so složni: na mesto Jezusovega imena je treba postaviti drugo ime, o katerem bi se mogli ljudje osrečiti. V tem pa je usodna zmota, da se gradba družabnega organizma zamenjava z gradbo materialne stavbe. Palača se gradi iz mehanično obdelane snovi, družabni organizem pa iz živih ljudi, ki se ne dajo obdelati z dletom in kladivom, temveč samo duhovno, od znotraj. Kamenje o zgradbi veže cement in železo, člene družabnega organizma pa spajajo moralne vezi, ki so duhovne narave. In to ose nas vodi zopet k tisti, prvi hip paradoksni, toda tako globoko resnični Jezusovi besedi: tiščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to se oam bo navrglo« (Mt 6, 33). Človek, hoteč se osooboditi Boga, njegovega »sladkega jarma« in ilahkega bremena<, neizogibno pade v sužnjost materije, samega sebe in svojih gonov in nalaga suženjski jarem sočloveku. Le >ako vas Sin osvobodi, boste zares svobodnU (Jan 8, 36). »F nikomer drugem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebm ni dano, da bi se mogli o njem zveličati c (Apd 4, 12).
Jubitei ruskega učenjaka med Slovenci
Univ. prof. inž. A. Kopylov -60 letnik
Našega jubilanta nam je dala prostrana Rusija baš na novoletni dan 1677. 1. Naključje je hotelo, da se ob tej obletnici prof. Kopylov nahaja med nami Slovenci, daleč proč od svojega rodnega kraja Kijeva, kjer je dobil srednješolsko izobrazbo; po maturi 1844. leta. se je posvetil visokošolskim študijem, in sicer je študiral na tehnološkem inštitutu na strojnem oddelku v Harkovu in Petrogradu. Izpopolnjeval se je tudi na nemških visokih šoten, in sicer se je dali časa zadrževal v Aache-nu na strojnem oddelku visoke tehn. šole. Po vsestranski strokovni teoretični izobrazbi je dobil 1. 1905. diplomo na tehnološkem inštitutu v Petrogradu. Pred diplomo se je že praktično udejstvoval pri tt. Mevins v Harkovu, kjer se je bavil s projektiranjem rudniških strojnih naprav, ki jili je pozneje pri izvedbi tudi osebno vodil na svinčenem rudniku v Fasnalu na Kavkazu. Vendar se je že takoj po diplomi posvetil poklicu, ki mu je ostal do danes zvest in ki se ga z vso ljubeznijo oklepa v procvit naše edine montanistike v Jugoslaviji. Prešel je vse začetne težave, ki so zvezane s to službo, od asistenta za toplotne stroje v politehniškem inštitutu v Petrogradu, do učitelja za strojeslovje v kijev-skem politehniškem inštitutu, dokler ni 1. 1909. postal docent in dosegel nato 1. 1912. profesuro za strojeslovje na (Jonskem politehn. inštitutu.
Preobrat v Rusiji ga je prisilil v emigracijo in po prehodni službi na nemški visoki tehniški šoli v Pragi je prevzel 1. 1925. po odhodu prof. inž. A. Mitinskega stolico za rudarsko strojeslovje na rudarskem odd. tehn. fakultete univerze kraija Aleksandra I. v Liubljani.
Z vso ljubeznijo se je oklenil rudarskega oddelka in mnogo truda je žrtvoval za ta oddelek, ki ga je vzorno organiziral in mu več let načeloval kot starešina. Kot preizkušen pedagog z dolgoletno prakso daje našim montanistom solidno znanje na pot v prakso. Temeljito in obsežno znanje v strojni stroki pokazuje prof. Kopylov v izgradbi monotermične teorije, katero delo je izreden prispevek teoriji strojev, ker v zelo pregledni in jasni sliki združuje delovanje vseh vrst strojev.
Poudariti je treba jubilantove zasluge za obstoj naše montanistike, ko je bila ista pred leti vsled personalnih pomanjkljivosti v težkem stanju in ko se je z vso vnemo in požrtvovalno ljubeznijo boril, da ji oskrbi sigurnejšo bodočnost. Ni se strašil dela in potov; povsod se je energično zavzel in znal tudi doseči uspehe, za kar mu Slovenci dolgujemo iskreno zahvalo, želeč mu še dolgo let plodonosnega dela v korist naše mlade montanistike, ki z upravičenostjo računa na jubilantovo preizkušeno pomoč tudi še v naprej, želimo iskreno, da se počuti današnji jubilant v naši sredini kot brat med brati in da vzljubi hribovito Slovenijo kakor ruske ravnine.
Dol pri Hrastniku
Sola. Pomanjkljiv pouk na šoli v Turjem vzbuja med ljudmi mnogo nevolje. Na šoli je 133 otrok, a samo ena učna moč. Splošna želja ljudi je, da bi skoro dobili dobrega učitelja.
Farna aniveria. Predavanje dr. Breclja je ljudi zelo presenetilo. Udeležilo se ga je več sto odraslih, ki so s popolno pozornostjo sledili predavatelju. Prihodnje predavanje bo v nedeljo 17. januarja. Predaval bo pisatelj Mirko Javornik iz Ljubljane o Španiji in revoluciji. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
Cerkveno petje. Zadnjo nedeljo so pri pozni maši prvič peli in recitirali sveto mašo ministranti v novih oblekah. Odslej bodo peli redno pri drugi aveti maši. Nekaterim to petje zelo ugaja, drugi pa tožijo, da je preveč žalostno, ko ne slišijo orgel vmes. Splošna sodba pa je, da bi bil takšen otro iki zbor potreben. Sčasoma bo nastal in tako do bro bo pel, da bodo vsi г njim zadovoljni.
Pri nas ni kriie. Gostilne so vse polne preko Gospodovih dni, na veselicah se trgajo za vstopnice. Nekateri so se veselili novega leta in so ga pijano pričakali. Kaka križal
Ljubljanske vesti
Mestna ogrevalnico ima dovolj kuriva
V svoji božični številki je ljubljansko Jutro« prineslo sentimentalen podlistek o ubogih brezdomcih, ki zmrzujejo v mestni ogrevalnici. Podlistek je očitno zamišljen kot literarna umetnina ter je bil v tej obliki tudi objavljen. Avtorju je treba priznati neko stilistično spretnost, vendar ja eo njegovi podatki od konca do kraja izmiš-jeni in netočni. Ako je avtor nameraval ta avoj >odlistek objarirti, da obudi v ljudeh čut usmi-jenja, je njegovo literarno opisovanje in pretiravanje morda na mestu. Ako pa je »Jutro« hotelo priobčiti kakšno senzacionalno odkritje, potem je napravilo mestni občini silno krivico. Znano je, da reveži v opisovanju svoje bede in stiske radi slikajo vse črno in prav možno je, da je avtor tistega podHistka nasedel pripovedovanju in spretni inscenaciji.
Resnioa je namreč prav nasprotna: brezdomci, ki ee zatekajo v mestno ogrevalnico, imajo vedno dovolj kuriva in morajo pozimi kuriti kolikor hočejo. Ako jim slučajno kdaj zmanjka kuriva eo tega sami krivi, ker bi jim mestna občina takoj poslala kurivo, samo če bi jo nato spomnili. Mestni župan dr. Adlešič je sam preiskal vso zadevo in ugotovil, da o pomanjkanju kuriva v mestni ogrevalnici ni niti govora. Da pa je mestna občinska uprava, tudi v mestni ogrevalnici odpravila nerednosti, ki so se včasih dogajale, je popolnoma na mestu. Pod županom dr. Pucem je bila ogrevalnica pri mestni klavnici hkrati stanovanje dveh družin s kakimi 15 otroki, ki so ždeli v enem delu dvorane, v drugem delu dvorane pa se je drenjalo kakih 70 brezdomcev. Otroci so seveda videli tn culi marsikaj, česar ne bi eimeli. To pod županom dr. Adlešičem sedaj ni več mogoče.
Ganljivo je tudi usmiljenje Delavske zbornice ki je po poročilu »Jutra« poslala kaj- pol tone premoga v mestno ogrevalnico. Pol tone premoga velja danes največ 220 Din in gospodje iz Delavske zbornice zaslužijo resnično priznanje za svojo velikodušnost in za svojo moralno pomoč »Ju-trovim« poročilom.
»Jutru« pa svetujemo, naj si drugič za božične šlagerje izbere kak drug predmet, ne pa neresničnosti, ki spadajo pač v svet pesniške fantazije.
— Dolžnost vsake žene ie, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo. ako {o jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, pri jetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. r<* 8. br. 30474/M.
1 Fran Novak na zadnji poti. Na novega leta dan popoldne so številni častilci, odličniki, stanovski tovariši, stenografi in drugo občinstvo spremili na njegovi zadnji poti očeta slovenske stenografije pokojnega ravnatelja g. Frana Novaka. Sprevod se je razvil izpred mrtvašnice Leo-nišča. V sprevodu so med drugimi šli: ban dr. Marko Natlačen, mestni župan dr. Jure Adlešič, skoraj vsi načelniki banske uprave, ravnatelji ljubljanskih srednješolskih, meščanskih in osnovnih šol, zastopniki etenografskih društev, zastopniki iz pokojnikovega rojstnega kraja • Mengša ter iz Radomelj in drugi. Pri odprtem grobu se je prvi poslovil od pokojnika predsednik stenografekega društva v Ljubljani prof. dr. Blaž Svetelj, nato predsednik hrvatskega stenografekega društva Ni-kola Žic in predsednik mariborskega stenografekega društva prof. dr. Anton Dolar. Sožalne brzojavke k pokojnikovi smrti pa so izrekla ete-nografska društva iz cele Jugoslavije. Nad vse zaslužnemu Fr. Novaku ohranimo časten spomin!
1 Abonente reda Četrtek vljudno opozarjamo, da imajo prihodnji teden dve predstavi za svoj abonma, to pa zato, ker sta o božiču dva četrtka izpadla. V torek je predstava v operi, »La Bo-heine«; v četrtek pa v drami >Atentat«.
1 Slovensko Zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse gg. sdravnike in medieinee k ogleda zgradbe nove III. dri. realne gimnazije v Ljubljani na praznik, dne 6. januarja 1937 ob Ц. uri dopoldne. Nova učna stavba je zgrajena na osnovah moderne šolske in splošne higiene in jo zaradi tega štejejo med standardne stavbe na tem polju v naši državi. Na vsak način je potrebno, da ee seznanijo tudi naši zdravniki in medieinci s šol-sko-higienskimi predpisi, ki prihajajo v upoštev za take stavbe in so pri gornji stavbi v polni meri upoštevani.
1 Železniškemu ravnateljstvu. Pred kratkim smo čitali v »Slovencu«, kakšne neprilike dela občinstvu železniški prelaz na Tyrševi cesti, kjer se zapira prehod samo ob času, ko vozijo vlaki čez cesto in kadar ee menjavajo stroji došlih vla kov; pešci pa imajo tudi prehod nad tiri. Vse drugačen je položaj prehoda čez gorenjsko in kamniško progo ob Janševi ulici v Šiški. Tam vozijo vlaki, premika se dan in noč, en sam čuvaj pri zapornicah, razsvetljava slaba tako, do se človek mora čuditi kako potrpežljivo prenašajo ljudje to nevzdržno stanje. Naj si le ogledajo odločujoči činitelji, kako beže otroci in odrasli od obeh strani čez progo, stroj pa večkrat proti njim ,ob času ko vse hiti v šolo za Bežigrad, odn v Šiško, na trg, kolodvor, v cerkev in ne vem kam še; tu je treba res skrajne previdnosti, da se ne zgodi nesreča. Sicer pa etarejši Siškarji še dobro pomnijo, ko se je pred leti emrtno ponesrečila na tem prelazu žena šišenskega cerkovnika Šoferja- Tam čakaš vsak dan parkrat po 15 min. in še več, ko premikajo kar s celimi vlaki, do-ker ne zranžirajo vsak posamezen voz; pa be ee vendar dal pri količkaj dobri volji premik irrav nati tako, da bi bilo pomagano občinstvu, ne da bi vsled tega služba preveč trpela. Če hočeš, da ne zamudiš vlaka, moraš od vzhodnega dela Šiške najmanj pol ure prej zdoma, kot bi bilo sicer potrebno. Vse godmanje in zabavljanje čez take nevzdržne razmere, ki bodo pa od dne do dne slabejie, ker je železniški promet vedno večji meeto se pa na obeh straneh prelaza kar vidno širi. Odpomoč je nujno potrebna in mi kot lajiki mislimo, da bi se dala ta zapreka najlažje odpraviti, če bi ee vsaj za pešce napravil ozek prehod s primernim stopniščem pod progo. Železniško upravo pa prosimo, naij ne prezira takih neod ložljivih potreb.
1 Mnogokratnik za odmero davščine od prirastka na vrednosti v okolišu mestne občine ljubljanske, ee je določil za mesec oktober, novem ber in prvo polovico meseca decembra 1936 na 10
1 Režiserski in maskerski tečaj se bo začel jutri, 4. januarja, v Vajenskem domu Kersnikova ulica (zraven Slamiča). Prijavljenci naj se zbe rejo lam še pred 10 dopoldne, da uredimo vse zaradi prenočnine in hrane.
1 Darovano blago zastavili. Za božične praznike so uiestna ubčiiia ш razna dobrodelna aruviva
podarila okoli 1500 revnim družina, otrokom in brezposelnim primerna darila, največ obleke in čevljev. Velika večina teli daril je prišla v roke res potrebnim, med tolikim številom obdarovancev pa se je seveda sem in tja našel tudi kdo, ki je bolj potreboval denar, pa najsi bo to za frakelj žganja ali za kaj drugega. Pripetili so se primeri, da so ljudje še isti večer, ko so darilo prejeli, ga prodali )od ceno, nekateri pa so ga nesli v zastavljalnico, testna občina je do sedaj našla v mestni zastavljalnici več takih zavojev, ki so jih obdarovanci prejeli od mestne občine, nato pa takoj odnesli v zastavljalnico. V vseh teh primerih je uvedena preiskava.
23. dražba kož
divjadi na velesejmu, dne 25. januarja 1937.
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana, »Divja koža«, — Velesejem.
1 Judje silijo v Ljubljano. Boj ljubljanskih trgovcev je v zadnjem času naperjen proti krošnjarstvu, ki se je razpaslo v vseh možnih oblikah in ki s svojo umazano konkurenco močno škodujejo detajlni trgovini. Predvsem so tu krivonosi tujci iz tujine. Ti prihajajo v Jugoslavijo kot v obljubljeno deželo, da ponujajo blago ter se pri tem lažejo, da prodajajo pristno angleško manufakturo, v resnici pa blago kupijo pri nas, seveda pri raznih zagrebških židovskih tvrdkah. Govoriti znajo sladko in zaupljivi Kranjci jim radi nasedajo. Naše oblasti imajo premalo iniciative in odločnosti, da bi zatrle to neupravičeno trgovino. Za novega leta dan pa je ljubljanska policija prejela ovadbo — nepodpisano seveda — iz Zagreba, da je v nekem ljubljanskem hotelu Žid Maks Silberstein z Dunaja, ki je v Zagrebu pri neki židovski tvrdki kupil toliko in toliko blaga ter ga sedaj razpečava v Ljubljani. Policija je poiskala Žida, pri njem pa je našla blaga samo še za eno obleko, drugo je prebrisani židek že vse prodal. Židek je v naglici še raztrgal razna potrdila, koliko je blaga že prodal, toda to mu ni pomagalo, ker so detektivi koščke pobotnic zlepili in jih priložili k ovadbi. Pri Židu je našla policija tudi srednji znesek denarja, ki ga je prav tako tudi zaplenila. Žid ima pravilen potni list, izdan na Dunaju in veljaven za vse države, ima pa seseda pretežno jugoslovanska viza. Žid je potni list dobil pod pretvezo, da ima v Jugoslaviij trgovinske upravke, kakšne, to smo videli sedaj.
1 Redni shod kriianske mo*ke kougri-gacije
danes zvečer ol) šestih. Prosimo zanesljivo in polnoštevilno!
1 Posestnike novih hi-i vljudno vabiiuio ua sinU-nek, ki lxi v nedeljo, dne lil. januarja li>3~ ol) 10. dopoldne v novi dvonuli Coiloifiuiii Beraidncmu, vmju ra pasa/.e v FrunAiAkauittki uJic.i. Na ««vliui.ku bodo porot tidi delegati, kj so bili v depuitacii' pri kr. vladi v BelCTNKlu, v.alo pričakujemo pojiioétevlliio udeleâbe.
I Л« Kanarskih otokih«: O svojemu potovanju P" izredno krasnih Kanarskih otokih, o tainošnjetn prebivalstvu, iijotrovi pesmi Lu пЈедоуШ plesih bo v torek, dno 12. 1. ul. predaval K dr. 1). J. Wttlfel, predstojnik afrifikoea oddelika, duuadsikeKa etnološkega muzeja. Prodavaiuje se vrši v okrilju l'rirodixdovnefta druMva v dvoran1! Delavske zbornic« ob JI. uri. Ze danes opo/.orjamo ua to prooaiihll/.vo predavanje.
1 (t Norveiki prijxwtxluje «li'kar I i, >?.!■! ar Jakac na svoji rar/.stavi v Jakopičevem рал il,ionu danee ob Ц dopoldne.
1 Članice ljubljanskih dekliških krnlkov opozarjamo na 7.anlimivo predavanje, ki «e vrti zanje v ponedeljek, duc 4. t. m. t«xino ob 8 /.večer v veraindnl dvorani hotela Union. Vabljena dekleta dobr<xlošla! Vetop dovoljen samo vabilom!
1 /VocVio Rinil/o imajo lekarne: dane«: dr. Kmet, Tyréova costa 41; rai. Tni'koray M ost.ni trs 4 in iur. 1'Htar, SelomburKova nlica 7; jutri: nir. Млк лгЛпЛ, Sv. Jakoba tnt 9; mr. Kamor, MikloStfeva cxwia 30 im nu". Gartus, Moste
1 Krnita Adamiča veter. Ponovno opuaarjamo ua jutrišnji apomitafiki večer, ki ho v počastitev bl.-i«o-pokojneca ulovens-keKa skladatelja Emila Adamiča v veliiki Pil harmonični dvorani NeSteto iihih-Hov ho iald 7. mjeirovnimi doli naAi najlx>ljfti pevski 7,lx>ri, prml-VHera tudi naAi lYtx>vel j,ski slaviMci, 741 katere Jc 7.nal ravno Adamii pi«ati laiko le|x> im prijetno, da so wi 11« mali osvoJUi srca \soh potdligaJcev. Velik del jutrišnjemu sporeda imajo ravno Trboveljski slavikd, da se tudi tokrat oddolžijo »vojemii velikemu mojstru. Govor 1 Bnitlu Adamiču l,nia prof. Marijan I.lnovUok, o»mll dol aporwia pa izpolnijo: ravnatelj J nI Id HeteMo, Slo-veneki vokalnii kvintet, lTčltolj«ki pevski r.bor Emil Adamič In pevski 7.bor Glasbene Matiico. Klavtmko Hlireniljevanje oskrbi kapelnik dr Danilo fcvara. Trboveljski slavfti nastopijo pod vodntvom A veneta finit, «roja i mlado «oli«tko Rmiiko Koritmikovo, UčitelJ-dci pe\Trtki 7.bor vodii Milan Pertot, Matlčnetra pa ravnatelj Poli«. Pred prodaj a vetopnlc v knjigarni Gla«bnne Matice.
1 Katolllko prosvetno driiMvo v Sil k t priredi v pomedeljek zvoror ob 8 v snmo»tan«ki dvorani predavanj« o Hodoluii Nemč.iji. Predavaj bo rtr. dr. Karel Capuder.
Poizvedovanja
Sop kljufcv ie nekdo naM ter jih irročii naSemu uredništvu, kj«r Jih dobi, kdor Jih |хчгте*а.
Pet trnvrja z belimi litami, ie je zatekel. Dobi ee pri Daoar Valentinu, Skaručne 16, nad Idubljano Na Silvestrom J« bila naddena v operi ne irele-rtji denarnioa s ključem in 90 Din. Kdor Jo Je lagubij, jo doba v operni blagajni.
Cerkveni vestnih
JI Vnania Marijina konnfenarija pri urhtiinkah
r Ljubljani Ima dane« potpoiduo ob 2 shod. I'ri.lite vue. — Voditelj.
Dr. Josip Vorlič:
Vrhovno sodišče za Slovenijo
v Ljubljano!
Takoj po vojni je posle vrhovnega sodišča za Slovenijo izvrševalo višje deželno sodišče v Ljubljani. Z uredbo od 28. novembra 1919. Ur. 1. 779 (oz. zak. od 30. januarja 1922. Ur. 1. 212/22) je bilo za področje Slovenije in Dalmacije ustanovljeno Vrhovno (kascijsko) sodišče kot oddelek B hrvatskega Stola sedmorice v Zagrebu ki mu je bil dodeljen tudi Vrhovni državni pravdnik. Univ. prof. dr. Škerlj piše v knjigi »Slovenci v desetletju 1918 —1928.«, da je do tega prišlo po prizadevanju takratne dalmatinske pokrajinske vlade, ki je hotela, da dobi Vrhovno sodišče za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani, da pa so bile želje nekaterih vplivnih Dalmatincev uprte uprav na Zagreb. Tako je piršlo do tega, da je Slovenija prišla ob svoje Vrhovno sodišče v Ljubljani ter je isto moralo postati privesek hrvatskega Stola sedmorice v Zagrebu in to brez stvarne potrebe. Ako ima Črna gor« svojo kasacijo na Cetinju, Bosna—Hercegovina v Sarajevu, Vojvodina v Novem Sadu, Srbija v Belgradu, Hrvatska in Slavonija v Zagrebu, bi paič imela tudi Slovenija isto pravico, kot vse druge pokrajine v državi. Z dejstvom pa, da se je zaradi osebnih ambicij nekaterih Sloveniji odvzelo to, kar imajo vse druge pokrajine v svojih središčih, je nastala za nas dvojna škoda: prvič Ljubljani > tem, da se ji je odtegnilo uradništvo na najvišjih položajih ter jo z odvzetjem te najvišje instance potisnilo še bolj na položaj provincijalnega mesta, drugič pa se je škodovalo slovenskemu Vrhovnemu sodišču samemu, kajti namestili so ga v Zagrebu v naravnost mizeme prostore, ki so svoječasno baje služiti kot hlev nekih aristokratov. V teh prostorih se slovenska kasacija še danes nahaja in je zaradi povečanja števila sodnikov celo poslovanje zelo otežkočeo, ko prostori docela nedostajajo, tako glede obsega, kakor tudi glede oblike in opreme.
Razen tega pa je treba opozoriti na dejstvo, da naša kasacija ne razpolaga z nikakšno knjižnico. Pač je tam nekaj najnujnejših knjig, vendar je vsakemu — tudi laiku — jasno, da si zares uspešnega delovanja Vrhovnega sodišča ni mogoče misliti brez obširne biblioteke. Baš to pa imamo v Centralni knjižnici v justični palači v Ljubljani, ki po svoji vzorno zbrani juridični strokovni literaturi in po svojem obsegu brezdvomno prednjači vsem drugim tovrstnim knjižnicam v državi. Da naj bo judikatura na višku, je pač neobhodno potrebna tudi knjižnica. Ako je ista dostopna nižjim instancam v Ljubljani, ne pa Vrhovni instinci v Zagrebu, je to pač ironija! Da pa so odločbe naše kasa-cije kljub temu kvalitetno na dostojni višini, gre zasluga pač edinole visoki strokovni izobrazbi naših kasacijskih sodnikov.
Pogrešnost namestitve slovenske kasacije v Zagrebu kot od. B Stola sedmorice je pa imela še vse dalekosežnejše posledice. Predvsem to, da so jo vedno smatrali le kot pododdelek hrvatske kasacije. Zaradi tega je naša kasacija imela do nedavnega samo podpredsednika, dočim je bilo predsedniško mesto pridržano hrvatski kasaciji. Nadalje je bilo budžetiranje za odd. A in B skupno, a glede finančnih izdatkov je do letošnjega leta odločal predsednik hrvatske kasacije. Šele sedanja vlada je oddelila vsakemu svoje in tako vpostavila pravično razmerje. Čeprav sta po zakonu o organizaciji sodišč obe kasaciij enakopravni, se dejansko tega ni izvajalo. Kot primer se navaja določba zakona o volitvah narodnih poslancev, po kateri fungirajo kot člani glavnega volilnega odbora predsedniki vrhovnih sodišč, a se je to izvajalo tako, da predsednik hrvatske kasacije zastopa tudi slovenske kraje; torej je bila edina izjema le za Slovenijo, da ni bila zastopana po svojih najvišjih sodnikih.
Tudi naziv »Stol sedmorice« je za slovensko kasacijo docela neumesten. Ne glede na to, da je hrvatska kasacija odvrgla označbo z »A«, a sloveč-sko-dalmatinska je »B« morala obdržati, treba opozoriti na dejstvo, da je naziv »Stol sedmorice« hrvatski historični naziv za vrhovno sodišče za bivšo Hrvatsko, na katerem so sodili v senatih po sedem sodnikov. Po naših sedanjih zakonih pa sodijo na Vrhovnih sodiščih v senatih po pet sodnikov. — Nam pa niti ni treba hrvatskih zgodovinskih nazivov, niti oni ne odgovarjajo resničnemu današnjemu stanju, najmanj pa je upravičen pri-
devek »B«, ko je kasacijsko sodišče za Slovenijo in Dalmacijo samostojno, neodvisno, vsem drugim kasacijam enakovredno sodišče.
Te dni so ogledovali v Zagrebu prostor za novo sodno poslopje, v katerem naj bi bilo nameščeno tudi Vrhovno sodišče ter zahtevajo, da se v državni proračun vstavi primeren znesek za to zgradbo. Tudi v Belgradu zidajo svojo palačo pravde. Enako kot v Zagrebu in Belgradu, je istotako zgradba, ki sedaj obstoja za sodišče v Ljubljani, postala mnogo premajhna za svrhe pravosodja v slovenskem centra. Svoječasno je bila zidana le za potrebe okrajnega in okrožnega sodišča, sedaj pa je v njej nastanjeno še apelacijsko sodišče in nekateri drugi državni uradi. Sodniki okrožnega sodišča so nameščeni po dva v eni sobi, apelacijski sodniki pa morajo sploh delati doma, ker ni prostora na sodišču. Primankuje dvoran, pisarniški prostori pa so zelo stisnjeni. Razen tega pa je v sodni palači nameščena tudi davčna uprava, ki tudi odvzame dokaj prostorov. V svrho dostojnega poslovanja naših sodišč je nujno potrebno, da se ju-stična palača razširi, bodisi da se jo dvigne za eno nadstropje, kar je prav lahko, ker je v to svrho itak že tako zidana, bodisi da se ob Miklošičevi cesti do Pražakove ulice dozida nov trakt. Ako se izda za beograjsko palačo pravde 30 milijonom in za razširitev zagrebških sodišč 6 milijonov, smatram, da je država dolžna v svrho razširitve ljubljanskih sodišč dati tudi par milijonov, saj Slovenija itak mnogo več plačuje na javnih dajatvah, kot pa se vrne denarja nazaj. Zahtevamo in hočemo za to, da se v novi državni proračun vstavi primerna vsota za razširitev ljubljanske pravosodne palače.
V to razširjeno stavbo pa se mora iz Zagreba premestiti in namestiti tudi slovenska kasacija, to pa iz razlogov, ki smo jih preje navedli in ki nujno utemeljujejo potrebo, da se slovensko Vrhovno sodišče v Zagrebu ukine in namesti v Ljubljani. Zato prosimo oba slovenska ministra, da se zavzameta za potrebne kredite in izposlujeta paragraf v novem finančnem zakonu, da se slovensko Vrhovno sodičše takoj ustanovi v Ljubljani. Do časa, ko bo razširitev zgradbe ljubljanske justične palače gotova, pa naj ljubljanska občina poskrbi za primerne prostore za našo kasacijo.
Ako bi se pa temu ugovarjalo, da bo v dogled-nem času Иак priSlo do enotne kasacije, treba temu nasproti povedati sledeče: Dosedaj je šla borba vendo le za to, ali naj bo skupno Vrhovno sodišče v Zagrebu ali Belgradu, Ljubljane se sploh ni vzelo v obzir. Dočim ima Belgrad vse vrhovne centralne urade in stoji tam marsikatera palača, v kateri so vzidani slovenski milijoni, je dobil Zagreb Osrednji urad za zavarovanje delavcev kot centralno vrhovno oblastvo v stvareh socialnega zavarovanja ter je ta palača, ki je stala preko 30 milijonov dinarjev, v pretežnem delu sezidana iz slovenskega denarja. Samo Ljubljana je do sedaj ostala brez vsakega vrhovnega oblastva. Smatramo, da odgovarja duhu bratstva, enakopravnosti in pravičnosti, da nam Belgrad in Zagreb priznata, da se naj edino še
Ereostalo skupno vrhovno institucijo, to je skupno asacijo, poetavi v Ljubljani in v to svrho zgradi iz državnega proračuna reprezentativna zgradba v slovenski prestolnici. Za to govori tudi dejstvo, da je naša država recipirala vso avstrijsko sodno zakonodajo, a ljubljanska Centralna knjižnica ima že vso literaturo m zbirke odločb itd., ki te nanašajo na to zakonodajo.
Hočemo in zahtevamo torej:
1. takojšnjo premestitev slovenske kasacije iz Zagreba v Ljubljano, pri čemer se naj Dalmatinci priklučijo Zagrebškemu Stolu sedmorice, ali pa preselijo z nami v Ljubljano;
L2' *Preraeml>0 naziva »Stol sedmorice B« v »Vrhovno (kasacijsko) sodišče za Slovenijo (in Dalmacijo);
3- рте«кГ1>о zadostnih kreditov v proračunu 1937/38. za razširitev ljubljanske juslične palače;
4. skupno vrhovno sodišče naj bo v Ljubljani.
Našo odvetniško zbornico v Ljubljani, društvo slovenskih sodnikov in vso naSo javnost, zlasti politične predstavnike pa prosimo, da se zavzamejo za naše upravičene zahteve glede našega pravo-sodstva in Slovenijo obvarujejo vsake&a zanoslav. Ijanja.
Naša priloga s slikami?
Na naš poziv, ki smo ga obenem s slikano prilogo natienili v božični številki »Slovenca«, ee je doslej oglasilo že več tisoč naših naročnikov ki bi Tadi za skromno doplačilo 2 Din mesečno, imeli tedensko prilogo s slikami. V pozivu smo izrecno povdarili, da bomo prilogo s slikami začeli izdajati le, če se bo priglasilo zadosti naročnikov. Do danes priglasi še niso dosegli potrebne višine. Vemo pa, da je mnogo naših naročnikov, ki menijo, da bo priloga gotovo in takoj začela izhajati in so zaradi tega mislili, da je priglaše-vanje nepotrebno. Morda so ravno ti povzročili, da prve redne številke priloge za ta teden še nismo izdali. Prosimo ponovno: priglasite se čimprej vsi, ki želite prilogo.
V pozivu smo prosili »voje naročnike, naj predlagajo za nameravano ilustracijo primerno ime. Dobili smo nebroj predlogov, primernih in neprimernih, domačih in tujih, starih in novih. Želimo dati nameravani ilustraciji ime, ki bo slovensko, ki bo novo in ki bo povdarilo njeno vsebino. Ime in nagrajenca bomo objavili v prvi redni številki, ki želimo, da bi čimprej izšla.
Mnogi naši naročniki žele imeti ilustracijo v bakrotisku, ki daje lepše, razločnejše slike. Res je toi Če pa hočemo prinašati najnovejše »like, moramo na račun kakovosti pustiti zamudnejši m dražji bakrotiek in preiti k hitremu offset tisku, k 'ahko v enem dnevu natisne desettieoče izvodov. Upamo pa, da bomo tudi v offset tisku prinašali mnogo čistejše slike, kot smo jih v ogledni številki mogli.
Prosimo še enkrat: Priglasite se takoj vei, ki želite prilogo • slikami. Se dva tieoč naročnikov potrebujemo!
Zneske, ki eo že bîH plačani na račun te priloge. smo točno zapisali v dobro naročnikov.
Murska Sobota
Po smrti našega župnika Ivana Slepca je bila uaša obširna tara brez župnika. Ko je pokojni umrl, smo vsi vedeli, da lega v grob mož, katerega bo težko ali pa sploh nemogoče nadomestiti. Skofijstvo je sedaj imenovalo na to važno mesto g. Vojkoviča Jožefa, ki bo danes v nedeljo inštaliran. Imenovani je bil več let kaplan pri pokojnem g. župniku, ki ga je dobro uvedel v dušno-pastirske posle. Novoimenovanl župnik je star komaj 30 let. rojen je bil v Turnišču, maturiral je pa na Madjarškem. Mi gospodu prav iskreno Čestitamo in mu želimo v veliki, težki fari obilo uspeha.
Kamnih
Pri Šafarju nova prvovrstna primorska črnina in opolo po 8 Din.
Mladinsko akademijo priredi mladina kamniške župnije v dvorani kamniškega doma v nedeljo, dne 3. januarja ob 4 popoldne. Na sporedu so božične pesmi, katere poje mladinski zbor, dekla-maciie in dve božični igrici.
Dramatični odsek društva »Kamnik« priredi v soboto, 9. jan. ob 8 zvečer in v nedeljo, 10. jan. ob 4 popoldne veseloigro polno smeha: >Kariiera knnclista Vincingac.
Zborovanje na Jesenicah
Občinske volitve potrjene
Preteklo nedeljo je bilo v Krekovem domu zborovanje jeseniških meščanov, katere je povabil novi župan, da jim poda poročilo o dosedanjem delovanju nove občinske uprave. Ker je na Jesenice pravkar dospel sklep upravnega sodišča, s katerim se pritožba dr. Stempiharja proti volitvam zavrača in se volitve potrjujejo, je bilo zanimanje še večje. Zborovanju je prisostvovalo kljub izredno lepi nedelji in vabi Sv. Križa — do 300 meščanov. Ko je župan g. Markež omenil od začetka, kako stališče ima v novem odboru z ozirom na stališče opozicije in je nato navajal argumente, e katerimi je utemeljeval dr. Štem-pihar svojo pritožbo zoper volitve, eo imeli zbo-rovalci s temi »argumenti« veliko veselja.
Malokdo je vedel, da je dr. ŠtempihaT vložil pritožbo na upravno sodišče za razveljavljemje občinskih volitev na Jesenicah, kjer je zmagala oficijelna lista JRZ, na kateri eo skoraj sami delavci. Sušljalo pa ee je že takrat, da bo advokat nekaj ukrenil, ker je vsekakor čudno, da bi mogla zmagati lista, na kateri ni bilo nobenega advokata, ona, Id je imela pa kar dva advokata, pa propasti. Temu primerni eo tudi argumenti pritožbe, ki je navajala, da so se vršile nerednosti pri volitvah in tako: Pod pritiskom okrožnice žel. direktorja, železničarji baje niso mogli voliti po prepričanju. Ta trditev pa je ovržena z dejstvom, da je listo JRZ volilo le 55 odst. državnih nameščencev, drugi so volili ali nasprotne liste ali pa sploh niso volili. Kakšen je to pritisk, ki pusti 50 odst., da lahko volijo proti? Nadaljni razlog pritožnika je bil, da je bilo baje pTeveč volilcev izTeklamiranih. Dognalo pa se je zopet interesantno dejstvo, da jih je največ izreklamiral sam dr. Štempihar, odnosno njegova lista. Le 6 volilcev je bilo izreklamiranih na zahtevo drugih. Upravno sodišče lepo pravi, da je gotovo, da dr. Štempihar ni izreklamiral takih, o katerih je upal, da bodo volili njegovo simpatizersko listo dr. Stanovnika, zato je moral že imeti razloge, da je izreklamiral druge. Tistih 6 pa ni gotovo, da bi vsi volili dr. Stanovnika in če bi tudi, bi končni rezultat ne bil nič izpremenjen. Dalje ugotavlja dr. Štempihar, da sta volila dva volilca enakega imena N. N., če tudi je na Jesenicah samo eden N. N. Pri preiskavi pa se je dognalo nasprotno, na veliko razočaranje dr. Stempiharja sta se pred sodnikom zglasila kar dva N. N., ki imata sicer enaki imeni, vendar živita vsak zase, le toliko, da se medseboj poznata. Tudi očitek, da ta ali oni ni bil pripuščen k volitvam, ker ga ni bilo v volivnem imeniku pod pravim imenom, ni me-rodajen. Ugotovilo se je, da so volivni odbori postopali povsem po zakonu in bi bilo proti zakonu le, če bi drugače postopali. Vrsta teh intere-eantnih dr. Štempihar jevih ugotovitev je dolga, rezultat pa je ta, da so volitve potrjene.
Nadaljna poročila eo podali občineki funkcionarji, banski svetnik g. Arnež Peter kot načelnik večinskega kluba, g. Bertoncelj France kot blagajnik. govoril pa je tudi delavski voditelj in tajnik JRZ g. Casser, ki je omenil, da ee bodo morali advokati pač sprijazniti z dejstvom, da bodo delavci, kmetje, nameščenci in obrtniki, ki predstavljajo večino jeseniškega prebivalstva, sami in brez advokatov znali in smeli tvoriti večino v industrijskem mestu. Vsaka pomoč intelektualca pa Mi samo zaželjena, neko tudi dolžnost, zato je upati, da bodo ti gospodje sami od sebe — četudi tz opozicije pomagali delavski večini pri vodstvu občine.
Mariborske vesti
Oglašujte v »Slovencu«!
Mariborski škof dr, Tomažič - lavantinski duhovščini za novo leto
Maribor, dne 2. januarja.
Včeraj, na novo leto dopoldne, se je zbrala mariborska duhovščina in stolni kapitelj s stolnim proštom dr. M. Vraberjeni na čelu v škofijski palači in ee poklonila prevzvišenemu škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču in mu izrekla voščila za novo leto.
Stolni prošt dr. Vraber se je v svojem nagovoru na škofa spomnil važnih dogodkov v lavantinski škofiji, zlaeti Slomškovih dnevov v Mariboru. Spomnil se je težkih razmer, ki vladajo po vsem svetu, ker prihajajo na vodilna in odlična mesta ljudje s hudobno voljo. Zoper te ljudi je treba iti v odločen boj predvsem s katoliškim časopisjem. Vsestranskemu katoliškemu delovanju v novem letu želi pod škofovim vodstvom obilo božjega blagoslova in uspehov.
Za novoletna voščila se je prevzvišenl gospod škof zahvalil s kratkim nagovorom, v katerem je ined drugim izvajal: »Zaupam v uepehe našega bodočega dela, ker imamo božjo pomoč na naši strani. Če bomo vsi duhovniki v slogi živeli, v medsebojnem zaupanju delovali in med vernike sejali ljubezen, bomo z božjo pomočjo izvršili vee težke naloge, ki nam jih prinaša novo leto.«
m 9 jurjjev je hotel odnesti svojemn mojstru.
Svoje vrstno novoletno pustolovščino si je privoščil 15 letni vajenec pri lelttrotehniku Tihiju. Mojster ga je poslal z 9000 din na pošlo, fant pa se je raje vsedel na celjski avtobus 1er hotel z denarjem |4>begniti v Dalmacijo. Že v avtobusu je vzbujal pozornost, ko je ponujal pri plačanju karte do Celja šoferju velikodušno 20 din napitnine »za novo leto«. Ker fanta ni bilo nazaj, je mojster stvar naznanil policiji, ki je še pravočasno ugotovila, da se begunec pelje s celjskim avtobusom. Pri prihodu v Celje ga je že čakal na avtobusni postaji detektiv ter ga vzel v svoje varstvo. Pri fantu so našli še ves denar.
m Smrt v visoki starosti. Na Pobrežju je zatis-nila svoje trudne oči v hiši g. župana Stržine 84 letna vdova A polonija Potisk. Blago ženo so pokopali včeraj popldne. Svetila ji večna luč, preostalim naše sožalje !
m Neznosen prah pokriva mariborske ceste. Avtomobili drve |K> ulicah, zaviti v oblake prahu, ki vdira v stanovanja. Borba proti prahu je sedaj brezuspešna, ker ni mogoče ulic škropiti. Edina pomoč bi bil sneg.
m Otrok se je ubil v iarkn. Tragična smrtna nesreča se je pripetila v Žerjavu. Skupina otrok, med njimi pet in pol leta stari Andrejček Ferk, so se igrali na pobočju precej strmega jarka. Na zamrzli zemlji pa je Andrejčku sjxxlrsnilo ter je padel v jarek. Pri padcu pa je priletel tako nesrečno ob tla, da je udaril s temenom na kamen. Počila mu |e lobanja ter je obležal v nezavesti. Kljub takojšnjemu prevozu v bolnišnico mu niso mogli niti zdravniki rešiti življenja ter je revček kmalu umrl.
m Kurji tatovi so postali .prava nadloga kmetov v Slovenskih goricah, odkar se kuretina radi živahnega izvoza spravi lahko in dobro v denar. V eni noči je bilo okradenih okrog Sv. Trojice šest posestnikov, katerim so tatovi odnesli 45 kokoši.
m V Kamnici pri Mariboru se vprizori danes v nedeljo popoldne ob 3. v cerkveni dvorani drama »Stilmondski župan«.
m Stroj mu je odtrgal roko. 26 letnega delavca Zorka Kopača je zadela v Ehrlichovi tovarni huda nesreča. Stroj mu je odtrgal levo roko pri komolcu.
m Popis davčnih zavezancev. Mestno poglavarstvo opozarja hišne lastnike in upravitelje, da po-
I pišejo na podlagi posebnih pol, ki se jim bodo ! dostavile, imenoma vsa v hiši stanujoče osebe, njih poklic in stan ter rojstno leto po stanju z dne 1 1. januarja 1937. Popisne pole morajo izpolniti ! najkasneje tri dni po prejemu ter jih vrniti občinskemu organu.
m Sklep starega leta je bil v četrtek zvečer v stolnici s pridigo in zahvalno pesmijo. Množica vernikov je napolnila svetišče ter verno poslušala sklepno besedo, ki jo je govoril prevzvlšeni lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič.
ш Gledališke novice. Radi nenadne obolelosti gdč. Igličeve je moralo gledališče izpremeniti nedeljski repertoar. Popoldne se vprizori češka veseloigra »Zorka«, zvečer pa Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. — Prihodnjo soboto je premiera Zigonove drame >Kadar se utrga oblak«.
m Silvestrova proslava je bila v Mariboru
I živahna, kakor prejšnja leta, vendar pa v primeri ! s prejšnjimi dokaj manj burna in trezna. Zelo le-I jjo proslavo je priredilo svojim prijateljem Slo-I vensko pevsko društvo »Maribor« v dvorani na Aleksandrovi 6, kjer se je zbralo toliko ljudi, da jih dvorana vseh ni mogla sprejeti. »Maribor« je tudi letos oskrbel pester in vesel program. Ob prehodu v novo leto je imel posrečen nagovor g. ravnatelj Hrastelj. Prav živahno je bilo tudi silevslrovanje mariborskih gasilcev, ki so imeli svojo prireditev v veliki Unionski dvorani. — V Gambrinovi dvorani so priredili silveetrovo proslavo tekstilni delavci. Tudi vsi mariborski lokali so bili izvrstno obiskani, vendar gostilničarji in kavarnarji niso preveč zadovoljni. Primanjkovalo je gostov, ki bi slavili prihod novega leta ob buteljkah in šampanjkah. Zelo veliko ljudi je pohitelo silvestrovat na Pohorje, kjer so bile vse postojanke zelo dobro obiskane.
m Poprava volilnih imenikov. Od 11. januarja do 5. februarja bo konskripcijski urad mestnega [»glavarstva v Maril>oru popravljal stalne volilne imenike. V tem času se bodo sprejemale stranke ob delavnikih v uradu le od 10 do 12 dopoldne.
m Zopet zanimiva zadeva. Pri neki mariborski industriji je finančna oblast v teku zadnjih mesecev izvršila pregled knjig ter je izvršena sedaj na podlagi tega pregleda po predlogu pri tukajšnjem sodišču zaznamba vrstnega reda na znesek več milijonov dinarjev. Stvar obeta postati zopet nova mariborska senzacija.
m Slovensko obrtno društvo priredi prihodnjo soboto v dvorani na Aleksandrovi 6 družabni večer, na katerega vabi zlasti pomočnike in pomočnice.
m Trgovec in pomočnik ujela tatova. V Paše-
vo trgovino je prispel parček, ki je ogledoval razno blago, pri tem pa sta moški in ženska manipulirala tako spretno, da je kar naenkrat izginil kos 450 Din vrednega blaga. Tujca sla nato odšla, trgovec pa je k sreči kmalu opazil, da je okra-den. Podal se je s svojim pomočnikom za tatovoma ter ju ujel na Rotovžkem trgu. Na policiji se je ugotovilo, da sta ista dolgoprstneža v isti trgovini že pred 14 dnevi odnesla za 1200 Din svilnatega blaga.
m Občni zbor katehetskega društva za lavan-tinsko škofijo in tečaj za veroučitelje kmetsko-nadaljevalnih sol. Društvo katehetov za lavantin-sko škofijo priredi 7. januarja 1937 v Mariboru v Karlinovi dvorani enodnevni tečaj za veroučitelje kmelsko-nadaljevalnih in gospodinjskih šol. Te-mata predavanj: 1. Problemi sodobnega kmetstva. 2. Veroučni načrt na kmetsko-nadaljevalnih in gospodinjskih šolah. 3. Organizacija poklicnega šolstva za odrastlo kmetsko mladino. — Začetek tečaja ob J^IO. Po zaključku tečaja občni zbor dru štva katehetov. Stroške za tečaj (oskrba, režijski izdatki) krije katehetsko društvo. Vabimo prav iskreno veroučitelje, ki delujejo v tem šolstvu — pa tudi druge! — Odbor Društva katehetov za la-vantinsko škofijo.
Pohorski medvedje
Zanimivosti iz preteklosti Pohorja
Danes jih žal ni več. Zadnji so bili ustreljeni sredi prejšnjega stoletja, ko so se zaradi delovanja mnogoštevilnih steklarn in zaradi cvetoče lesne trgovine začeli dotedanji pohorski pragozdi redčiti vedno bolj, dokler ni ogromno Pohorje po svojih širokih, dolgih hrbtih, še bolj pa po svojih rebrih in pobočjih pokazalo velikih golih jas. Spomin na velikega prijatelja medu, sadja, ovsa in drobnice, spomin na godrnjavo zver, ki jo domačini zalezujejo z veliko vnemo in brez strahu, se z njo borijo m premetavajo, spomin na kocastega »toča«, nerodnega podplatarja, pa še živi in le v znanih Medvedjih jamah in brlogih, temveč tudi v pohorskih vaseh celo v neposredni bližini Maribora.
Pohorski medved ima moč dvanajsterih krepkih mož, je sploh primer velike telesne moči, in krepkih mišic. Pritepe se v sadovnjak ob gozdu, se postavi na zadnje noge in začne tresti debelo staro hruško, da zrelega sadu kar dežuje na tla. Ko ga pobira, prihiti kmetič s kolom ter ga pogumno prepodi; enako tudi. kadar mu v čebelnjaku krade med, kadar mu ob ovseni njivi smuka lečo in oves ali kadar koplje s svojim srpasto zakrivljenimi kremplji dišeči krompir. Ob gornjem koncu strme ovsene njive, obdane z lečo, sede pohorski sladko-snednež na tla in smuči po zadnjici proti njenemu spodnjemu koncu, pri tem se drži pokonci, zbira in pripogiblje s prednjimi šapami latje k gobcu ter smuka z njega zrelo zrnje. Ko tako pridrči na spodnji konec njive, vstane, taca po vseh štirih zopet nazaj in prične znova svoje škodljivo opravilo. Če je oves že požet in snopovje zloženo v visoko kopo, trga kopo in zoblje s snopa zrnje. Pohorski kmetič pred 1. 1848, proti takemu početju mrmra-vega podplatarja nima drugega sredstva nego kol in zvijačo. Kmet postavi ovseno kopo na spodnji konec njive tik nad globok prepad; zraven pa pri-veže s tanko trto na količ gaze — dvokolnice. Težki podplatar se seveda takoj spravi na voziček, da bi lažje prišel do ovsenega snopja. Trta se
êretrga in medved trešči z vozilom vred v prepad, 'mamljeni obleži poleg dvokolnice v globočini. Ko se zopet zave in zagleda gare, jih zgrabi s prednjimi tacami ter jih razdrobi na kose. Nato odgo-drnja, a na tisto njivo ga ni več. S posebnimi pla-šilnimi glasno ropotajočimi napravami skuša pohorski kmet odvrniti medveda od svojega doma, od njiv, drobnice in sadnega drevja. Pri taki leseni napravi vrti voda veliko kolo, kladivo pa udarja enakomerno kot v kovačnici in posnema ropotarje fužive, ki v njej kujejo in izdelujejo sekire, lopate, krampe, srpe in drugo železno orodje. Pohorski
medved pa ni samo divja zver, temvei je tudi uka-gtava. Ko zagleda tako ropotajočo napravo, stopi bliže, si jo ogledava od vseh strani, od spodaj,
od zgoraj, tipa, voha, prisluškuje in preiskuje kakor otrok novo igračko. Tedaj ga udari kladivo po gobcu ali po ušesu. Ves razjarjen se požene kosma-
tinec na leseno napravo, na kolo, na kladivo, trga, grize, tepta, lomi in besni, dokler vse naprave ne podere in razruši do tal.
V začetku 19. stoletja je živel tedaj po Vzhodnem Pohorju daleč znani glažutar Francelj, rodom Nemec s Češkoslovaškega, zaposlen v steklarni pod Sv. Arehom. Na sedaj Reiserjevem posestvu nad Pekrami zalezuje medveda, Kmalu se srečata. Strel zadoni, a edina kroglja zadene slabo. Mogočno se zravna medved, Francelj zbeži in beži, dokler »e ne čuti varnega za zaprtimi hišnimi vrati pri kmetu Trbišu. Skupno z domačimi gredo gledat. Na mestu najdejo medveda mrtvega; okoli njega pa vse mlade bukve in smreke pregrižene, prelomljene ali iz-ruvane, vse pokvarjeno in pomandrano. ,V tajinstve-ni »Pošteli«, kjer so nekoč bivali Ilirci in Keltje, v njenem gradišču, so tuji lovci iz bližnjega Radva-nja prežali vsak zase na medveda. Prvi lovec ga zapazi ter ustreli nanj. Medved nekoliko zagodrnja, pa stopa mimo dalje, v smeri proti Radvanju blizu mimo drugega in tretjega lovca, ki mrzlično stiskata puške ob drevo, pa se jih ne upata sprožiti in streljali na sicer ranjeno zver. Zaradi nastale noči se vrnejo v Radvanje. Ko gredo dva dni pozneje zopet na »Poštelo«, najdejo medveda mrtvega v gozdu pod gradiščem blizu gradu Betnava. To je bilo 1. 1840.
Lovec Medved je v 1. 1800 bil v pohorskem gozdu nad Gornjeradvanjskim gradom na lovu z drugimi. Slabo zadene medveda. Obstreljena zver se že hoče zagnati vani; tedaj prihite na njegov obupni klic tovariši, ustrele krvoločno žival in tako rešijo Medveda pred medvedom.
Ko so v 17. stoletju laški kupci m trgovci sekali gozdove v Vrhovem dolu blizu Limbuša, je v gozdu kmeta Marina italijanski delavec s sekiro ubil spečega medveda, prežeč nanj z drevesa; za-vratno, prav po italijansko. Po slovensko sta se v »Kli
tako zvani »Klavži« v divje razoranih jarkih in ja-rugah severne poh. Bistrice in v bližnjem Loškem jarku 1. 1790. metala s kosmatincem brata Kolt iz Bistrice. Blizu glažute ju napade medved, a onadva ga premagata v borbi na življenje samo z lovskim nožem.
L. 1780 je neki Bistričan tudi v Loškem jarku blizu Čandrove žage obstrelil medveda. Medved spravi lovci pod se, a spretni in duha prisotni pohorski lovec ga zabode z nožem in zakolje.
Se pred 1. 1878 je huda predla nekemu mesarju iz Slivnice. Bil je na neki kmetiji na Pohorju, kjer je klal prašiča in pozno v noč delal klobase. Nekoliko dobre volje in s polnim nahrbtnikom klobas se pomika skozi črni gozd proti domu. Tedaj ga sreča medved in stopa godrnjaje za njim. V strahu in trepetu mu Slivničan spusti na tla dišečo krvavo klobaso, pa se spusti v tek. Mrcina jo takoj pograbi in pogoltne, pa ie bežečemu mesarju takoj zopet za petami. Ta mu spusti hitro drugo klobaso' na tla
Celie
c Drabosnjakovo božično igro bodo ponovili danes popoldne ob 4 na odru v Narodnem domu.
c Predavanje o Slovencih v Italiji bo jutri, v ponedeljek ob 8. zvečer v fantovski sobi v Orlovskem domu.
c Umrl je na Novega leta dan na Kralja Petra cesti 43 v 59. letu starosti g. Viktor Bevc, slikarski mojster. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V Liscah 50 pa je umrl na Novega leta dan g. Bračič Anton, prevžitkar, star 85 let. Naj počivata v miru, žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje!
c Požar v Gosposki ulici. Na novega leta okrog 9. zvečer je izbruhnil v stanovanju čevljarskega mojstra g. Franca Plevčaka v Gosposki ulici št. 9 požar. Ogenj je prišel iz peči in se je požar hitro razširil po sobi, kjer je zgorelo nekaj perila in raznih predmetov. Skoda znaša okrog 1200 Din.
c Vincencijevi konferenci je darovala Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju, 100 dinarjev. Za velikodušen dar se odbor v imenu revežem najiskreneje zahvaljuje.
c Silvestrovo so praznovali Celjani kakor vsa druga leta. Mnogi so počakali Novo leto doma, veliko je bilo pa takih, ki so pohiteli zadnji večer na razna silvestrovanja, kjer »o v družbi prijateljev in znancev prebili zadnje ure prejšnjega in v veselem razpoloženju pričakali Novo leto ter veseli stiskali svojcem in znancem roke, želeč jim v Novem letu mnogo sreče in uspehov. Razne Silvestrove prireditve so bile prav dobro obiskane. Na novega leta dam smo pa srečali v mestu mnogo mačkov.
c Slovensko obrtno društvo v Celju vabi vse člane, da se udeleže pogreba člana in odbornika društva g. Viktorja Bevca, slikarskega mojstra v Celju. Pogreb bo danes, v nedeljo ob 3. popoldne iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15. 20.30 »Med dvema zastavama« (Die Wiistenlegion). Matineja samo ob 10.15 »Broadway melody 1936«. Danes nepreklicno zadnjikrat ob 2. uri »Skrjanček poje — žvrgoli«. — Jutri ob 18.15, 20.30 »Med dvema zastavama«, ob 16. matineja »Na električnem stolu«.
rwr v t v
Irztc
Ves v nageljnih je vse božične dni veliki oltar naše župnijske cerkve. Poskrbele so zato, kol vsako leto, dobre gospe in žene. Tudi mnoge nove predmete, ki jih je v preteklem letu dobila cerkev, je večina župljanov mogla ogledati bolj točno ob praznikih.
Ni še bilo letakov in vstopnic, pa je bila prva predstava operete >Dijak — prosjak« že razprodana. Na praznik 6. in v nedeljo 10. januarja bo opereta zopet zvečer, pozneje tudi popoldne. Iz-borni orkester g. organista Planinška je vzbujal tudi na Silvestrov večer v »Našem domu« največje priznanje in skupno z dobro pripravljenim pevskim zborom mora žeti najlepši uspeh.
Jako zanimivo predavanje bo na društvenem prosvetnem večeru v ponedeljek 4. t. m. Predaval bo slušatelj tehnike v Brnu g. Ervin Perne o letalstvu. G. predavatelj je tudi pilot in nam bo z živo besedo in svojevrstnimi slikami pokazal na platnu mnogo novega in zanimivega. Na predavanje opozarjamo.
V letu 1936 se je rodilo v tržiški župniji 125 otrok, in sicer 65 dečkov in 60 deklic. Od teh je bilo nezakonskih 5. Po dosedanjih poročilih se je rodilo v ljubljanski bolnišnici 8 tržiških otrok, tako da znaša število vseh rojstev 133. — Umrlo je v domači župniji 59 oseb, pokopanih je pa bilo na tržiškem pokopališču 67, in sicer 31 moških in 36 žensk. Otrok pod šestim letom je umrlo 14, nad 70 let starih je pa bilo pokopanih 17. Porok je bilo v domači župniji 40, oklicev pa 63. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 71.55D.
Mengeš
Veliko je bilo že predstav v našem Društvenem domu, a tolikšnega obiska, kakor ga je doživela predstava »Kralj z neba« ni menda doživela nobena. Ze teden pred predstavo so bile obakrat vse vstopnice razprodane. Društvena dvorana v teh dneh je bila spremenjena v cerkev. Ni bilo nobenega hrupa, niti ne v odmorih, ko so vsi gledalci prepevali domače ljudske božične pesmi. Z izvajanji igralcev so bili udeleženci zelo zadovoljni. — Ker pa še veliko domačinov in okoličanov ni dobilo vstopnic, bomo to predstavo ponovili za odrasle na praznik sv. Treh kraljev popoldne ob pol 4 url. Predstava za šolsko mladino pa ostane, kakor je bilo že javljeno, 3. jan. pop. Vstopnice za predstavo na praznik sv. Treh kraljev kupite že pravočasno v predprodaji pri ge. Angeli Sušteršič.
»Nikar tako! Take kazni so v modernih šolah že odpravili!«
ter začne zopet teči. Brž jo medved zopet zgrabi ter urno stopa za mesarjem. Ko je mesar zadnjo klobaso potem od strahu prepustil medvedu, tresoč se, kaj bo sedaj, se je prikazala prva razsvetljena kmetska hiša; medved je izginil, mesar pa se je s praznim nahrbtnikom oddahnil v hiši, ki ga je očividno rešila.
S pohorskimi pragozdi je izginil tudi prikup-l|ivi kosmatinec, enako kakor ris. Od tedaj pa se je tembolj udomačila na Pohorju plemenita divjad, srne in divje koze, veliki divji petelini, zlasti pa ruševec, sta velika privlačnost nele za lovca, temveč za vsakega ljubitelja narave sploh.
Pohorski.
Gospodarstvo
Gospodarska Srednja Evropa
V	dunajskem tedniku Wiener Wirstchalte-
woche, v božični številki je napisal na., notranji minister dr. Anton Korošec članek pod naslovom Srednjeevropski gospodarski problemi, ki ga v naslednjem izvlečku navajamo radi zanimivih in važnih izvajanj.
Dr. Korošec pravi uvodno, da zasluži gibanje zunanje trgovine danes več pozornosti kot kdajkoli prej. Ne zaradi tega, kakor da ee je obseg zunanje trgovine povečal, saj ee je nasprotno zelo zmanjšal, ampak radi tega ker je zunanja trgovina postala danes bolj kot kdajkoli področje, na katerem se dogajajo važne izpremembe sedanje gospodarske strukture in na katerega je bil prenesen velik del zunanjepolitičnih nasprotstev. Donavsko področje je važno politično in gospodarsko delovno območje v Srednji Evropi. Zato je koristno razvoj v donavskih državah osvetliti s statističnimi podatki. Nato primerja razvoj trgovine v donavskin državah z razvojem evetovne trgovine ter pri tem ugotavlja, da je zaostajala trgovina industrijskih držav za povprečjem v svetovnem obsegu, dočim je bila trgovina kmetijskih držav nad svetovnim povprečjem. Sledi obsežna statistika o trgovini donavskih držav, katero avtor obdeluje zlasti s stališča vprašanja: Ali te države — kot trdijo nekateri gospodarski in politični ljudje — tvorijo v resnici zemljepisno in gospodarsko enoto, kateri bi morala slediti logično tudi politična.
Iz statistik sledi, da trenutno uvoz v donavske države nazaduje, v še večjem obsegu pa je padel izvoz, razen pri naši državi, ki stoji nad povprečjem. Najvažnejši zaključek teh izvajanj je, da so industrijske in kmetijske države donavekega področja navezane na tuje trge, ki leže izven donavskega področja, z večino svojih odvisnih proizvodov, nadalje da med njimi nikakor ne obstoja taika čvrsta gospodarska povezanost, da bi bile upravičene v primeru kakšnega ožjega gospodarskega in političnega sodelovanja ali celo priključe-nja upravičene posebne nadeje.
V	donavskem področju sta nastali dve skupini, pri katerih pa je nagibnost k močnejši gospodarski spojitvi bolj znatna. To je na eni 6trani Mala zveza, na drugi strani pa države rimskega pakta.
Pri državah Male zveze je ugotoviti, da ne izkazujejo posebno znatnih gospodarskih odnošaiev med seboj, posebno so slabi stiki med obema kme-
tijskimi državama, čudno pa je tudi, da doslej promet s Češkoslovaško ni bil intenzivneje zgrajen.
Zadnja leta so se dogodile velike izpremembe v stistemu trgovinskih bilanc, katere bi se zdele Adamu Smithu ali drugim liberalnim narodnim gospodarjem gorostasne. Večstranski in tristranski trgovinski promet, v katerem ee aktivna in pasivna salda izravnavajo v prometu s tretjimi državami, se vedno bolj umika klirinškemu, oziroma kompenzacijskemu prometu. Izmišljene so vse mogoče stvari za omejitev uvoza in povečanje izvoza', izvozne premije, uvozne prepovedi, uvozne takse, kontingenti, devalvacije valut, vezanje saldov, uvozna dovoljenja itd.
Ta eistem se je jwsebno razširil na evropski celini, gre pa tudi že ven. Na ta način se je v resnici f>osrečilo omejiti promet v znatni meri. Gre za smotreno preusmeritev poti trgovinskega prometa. Pod vlado liberalnega režima, v katerega štejemo danes države s samo carinskimi mejami, je bilo vodilno načelo za medržavni promet čisto gosjxxlarsko. Blago je bilo iskano tam, kjer je bilo najceneje dobiti in prodano tja, kjer je bila dosežena najboljša cena. Z drugimi besedami: promet se je razvijal po načelu, najboljše, najugodnejše delitve dela. To tudi ni moglo biti drugače radi zasebne konkurence. Danes pa prevzema v vedno večji meri zunanjo trgovino. V sredstvih, ki jih navaja avtor, ima skoro neomejene možnosti, da vodi trgovinski promet jx) vidikih, ki se rmi zdijo najvažnejši. Pri tem pa država ni vodena vedno od zasebnogo6f>odarskih ali recimo čisto gospodarskih razlogov, ampak se marsikaj jxijavlja zraven, recimo na valuto itd Razumljivo je, da se morejo splošni gospodarski oziri umakniti političnim in večkrat tudi morajo. To se sedaj tudi večkrat stvarno dogaja. Gosj>odanstvenik se umika politiku. Tudi to tendenco se da zasledovati v donavskem območju. V kakšni meri bo v bodoče politični moment prevladoval nad gos|jodarsko močjo, se danes ne da prerokovati. Mnogo je pri tem odvisno od dinamike političnih struj in od danih »križanj« v pioštev prihajajočih držav. Vsekakor pa dovaja tak poskus z gotovostjo do udarcev, ki povzročajo nazadovanje in potegne s seboj vse področje, s katerim je v odnošajih. Ce se bo vzdržalo stremljenje voditi trgovinsko politiko zlasti po političnih vidikih, pride lahko do neslufenih izpremc-mb. ker se bodo morale tudi druge države prilagoditi izpremenjenim razmeram.
Oživljenje borz leta Ï936
V začetku leta 1984 je po dalj§i depresiji na naših borzah nastopil preokret v gibanju tečajev naših državnih papirjev, kar je bilo pa v znatni zvezi z izpremenjenim načinom amortizacije državnih papirjev. Znatnejši dvig državnih papirjev je bil zabeležen zopet v začetku leta 1935 kar je bilo v zvezi z novo gospodarsko politiko v naši državi. Od tedaj naprej pa tečaji državnih papirjev še vedno naraščajo in so ob koncu leta 1936 dosegli zopet nivo, kakršnega ne poznamo že celo vrsto let. V naslednjem podajamo pregled tečajev zagrebške borze na koncu leta 19&5 in na koncu 1. 193Ô.
1936	1986
7% investicijsko po. 76.00— 78 50	86.00- 87.00
agrarji	45.00— 46.00	50.00— 51.00
vojna Skoda	3M.00-356.00	374.00—377.00
begi. obveznice	60.00— 61.00	69.00- 69.50
dalm. agrarji	60.00— 61.00	65.00— 65.50
8% Bler. posojilo	79.00— 81.00	86.50- 87.00
7% Bler posojilo	70.25- 70.50	76.50- 77.00
7 % posojilo DHB	75.C0— 77.00	90.00- 91.00
stab. pos.	76.00— 81.00	85.00- 86.00
Iz tabele je razvidno, kako visoko so šli že nekateri tečaji. Tako dosega tečaj 7% invest. posojila že najvišje tečaje iz let 1928- 1930, ravno-tako agrarji .Niso pa še dosegli onega visokega nivoja drugi papirji, pri katerih je tudi tehnični položaj drugačen. Slabše stoje tudi inozemski pa-
P'rjlMednarodni borzni indeks kaže v letu 1936 vsepovsod povečanje tečajev. Že v letu 1935 se je mednarodni borzni indeks poviša! za 16%, leta 199.36 pa je ponovno narastel za 34%. Zlasti je leta 1936 vplivalana borze devalvacija, ki je pognala vedno več kapitalistov k iskanju stvarnih vrednot v delnicah in dTugih papirjih. Na najvažnejših borzah je indeks tečajev narastel od 28. decembra 1936 takole: Newyork od 84.4 na 115.5, London
od 75.3 na 81.4, Pariz od 50.3 na 54.7, Curih od 36.8 na 60.6 in Dunaj od 41.4 na 57.9 (v začetku leta 1927 — 100).
Posebno zanimiv in za nae važen je dvig tečajev na dunajski borzi. Ta dvig traja že celo leto sem, le spomladi je prišlo prehodno do manjšega nazadovanja tečajev.
V naslednjem navajamo nekatere važnejše papirje na dunajski borzi, njih tečaje dne 31. deccm-bra 1936 (v oklepajih pa so navedeni tečaji na koncu leta 1935): Narodna banka 176 (155), Sie-mens-Schuckert 161.50 (117.50), Steg 31 (24.75), Steweag 31.65 (19.10). Magnesit 98 (54 75), Alpine 41.50 (13.55), &tcyer-Daimler-Puch 240 (187.50), Semperit 59 (37.20).
Izmed slovenskih papirjev na dunajski borzi navajamo tečaje treh industrij: Trboveljska konec 1935 13.50, konec 1936 27.65; Kranjska ind. konec 1935 11.50, konec 1936 24.25; Ruše konec 1936 9.60. konec 1936 18.
Tudi na naših borzah se za delnice opaža čvrsta tendenca. Tako se je tečaj Trboveljske v teku leta 1936 v Zagrebu jxidvojil. Pa tudi promel v delnicah se je [povečal in tečajnica zagrebške borze za delnice, ki je bila vse do zadnjega fmsta, beleži vsak dan večje število tečajev, manj pa seveda še zaključkov.
Naši papirji na parirk! borzi. V naslednjem podajamo tečaje naših paoiriev na pariški borzi dne 31. decembra 1936 (v oklepajih navajamo tečaje dne 31. decembra 1935): 4% srbsko posojilo iz leta 1895 142 (121.50), 5% iz 1. 1902 132 (121—122), 4.5% iz 1906 121 (105—106), 4.5% iz 1. 1909 125 (105—106), 5% iz 1913 132 (116—118), 4.5% DHB 117 (105.50—106) in 4.5% pos. DHB iz 1911 123 (106), 7% stabil. iz 1931 196 (185), 5% funding obveznice 111 (90). — Delnice: Bor prvenstvene 2.160 —2.225 (3.273—3.276), navadne 2 180—2.190 (3.205 —3.250), Trboveljska 97 (39), Trepča 173.50—180 (61.50-63.50).
Italijansko uvozni kontingenti za našo državo
Iz Belgrade poročajo, da je italijanska vlada odobrila naši državi kontingente za uvoz v Italijo v prvem četrtletju -937. Njih vrednost znaša okoli 51 milij. lir. V prvotni trgovinski pogodbi je znašala vrednost določenih kontingentov za pol leta od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937 ) 62.5 milij. in je bilo povečanje izvršeno šele po devalvaciji lire.
V kontingente za novo četrtletje januar, februar in marec 1937 so vneseni tudi oni kontingenti, ki niso bili popolnoma izkoriščeni do 31. decembra 1936 v zadnjem četrtletju 1936.
Teh neizkoriščenih kontingentov je: ribe 253 tisoč 750 lir, koruza 7,250.000, to pa izmed kontingenti, ki so nazvani posebni, ker so določeni v pogodbi od 1. oktobra 1936. Nadalje so ostali še naslednji kontingenti iz leta 1906: prešiči 20—50 kilogranov težki 26.970 lir, cikorija 942 lir, sveže sadje 31.900, sveža zelenjava 7.205, suhe 9live 142.092, suhe gobe 8.700, seme sončnic 1.450, sveže olive 2.900, olj. plodovi 1.305, olje olivno 580, surova konoplja 3.480, prana volna 870, tiskane volnene tkanine 580, krpe 435 lir.
Iz tega pregleda je razvidno, da ni bilo preneseno nobenih kontingentov za izvoz lesa in da so bili torej vsi kontingenti za uvoz lesa izčrpani. Kdo je izvaža! te tri mesece les v Italijo? Na to naj dajo odgovor poznavalci razmer in merodajni čini-telji.
Kontingenti za 1937 (prvo četrtletje) so v glavnem naslednji: goveda 6.370.500 lir, živa perutnina 1.812.500, jajca 1.015.000, koruza 7.250.0(10, svinčena, mangaonova in kromova ruda 3.625.000, mehki les (jelka, bor) 5.075.000, bukov les izvzemši žel. pragove in doge 1.812.500 lir, drug lea (jelka, breza, hrast, javor, jesen, oreh, brest, topola, lipa) 3.625.000 lir, drva 362.500, oglje 181.250 lir, kolci in letve 4.500, lesene kocke za pod 107.000 lir itd. (Podatke smo povzeli iz jioročiln Agencije »Jugoslovanski kurirt, ki izhaja v Belgradu).
Zaposlenost v Slovenij*
Pravkar smo prejeli od Okrožnega urada v Ljubljani statistiko njegovih zavarovancev po strokah za november 1936. Iz te statistike je razvidno, da so v novembru v konjunkturnem pogledu napredovale skoro vse industrijske panoge. Radi ugodnih vremenskih razmer je v primeri z lanskim novembrom posebno velik prirastek v gradbeni stroki, tako v gradbi hiš kot pri javnih delih. Velik prirastek izkazuje tudi tekstilna industrija, to f>a zlasti radi tega, ker je ta industrijska panoga namesto nadurnega dela delavstva morala najeti novo delavstvo.
Prav zanimiva pa je tudi statistika gozdnoža-garske industrije, ki izkazuje znaten f»rirastek tako v primeri z oktobrom letos kot z novembrom lani. To je tudi deloma fvripisovati letošnjemu vremenu, ki omogoča dalj časa delo v gozdih. V novembru je bilo v gozdnožagarski stroki zajx>s!enih 6.498 oseb, kar pomeni v primeri z oktobrom prirastek 290, v primeri z novembrom lani pa celo za 634.
Nove zadruge. V zadružni register so bile vpisane: Kmelska hranilnica in posojilnica v Beriče-vem, r. z. z n. z; Brezalkoholna narodna kuhinja, r. z. z o. z. na Jesenicah in Gostilničarska kreditna zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z. (predsednik Kandušer France, trgovec in posestnik v Mengšu).
Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Burja Ane, trgovke na Rečici 6, p. Bled II, narok za sklepanje poravnave 26. januarja, oglasiti se je 22. januarja.
Spisek luksuznih predmetov V Službenih no-vinah je objavljena dof>olnitev seznama luksuznih predmetov, ki slopi v veljavo dne 1. januarja letos. Ta dopolnitev obsega 25 skupin predmetov, ki spadajo po novem v luksuzne predmete. Predvsem so to razni predmeli iz svile itd.
Licitacija. Dne 4. jnnuarja proda ravnateljstvo gozdov v Ljubljani na prvi pisemni licitaciji, v primeru neuspele prve, pn na drugi dne 14. jan. večjo množino mehkega okrnglm/a I «ta. Izdelanega v režiji v področju gozdne uprave Bled.
Opozorilo PAB hmetom-dolžnihom
Ljubljanska podružnica privilegirane agrarne
banke je odprla svoj račun pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice ter je številka tega računa 10.250. To pomeni znatno olajšanje za poslovanje banke v Sloveniji, pa tudi za sedanje njene številne komitente, katere je pridobila z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov.
V zvezi s tem poziva Privilegirana agrarna banka vse svoje kmete, da se naj glede kmečkih dolgov obračajo nanjo, oz. na njene podružnice.
Nadalje poziva banka one dolžnike, ki doslej še niso plačali anuitet za svoje dolgove, da takoj pošljejo anuitete, in sicer:
1.	po obračunu upniške ustanove, če so poziv za plačilo anuitete prejeli;
2.	če poziva in obračuna niso prejeli, morajo dolžniki, katerih skupni dolg denarnim zavodom regulntivnim hranilnicam in kreditnim zadrugam prekaša znesek 25.000, poslati vsoto, ki odgovarja eni desetini njih današnjega dolga, oni pa, katerih skupni dolg omenjenim ustanovam ne pre-kašu 25.000 din, morajo poslati vsoto, ki odgovarja desetemu delu na polovico zmanjšanega dolga.
Dolžniki vplačujejo anuitete na čekovni račun v Sloveniji št. 10.250. Na hrbtu vplačilnice morajo označiti ime in priimek dolžnika (tudi očetovo), na katero jim se dolg glasi, kraj bivanja s hišno številko, okraj kakor tudi naziv in sedež upniške ustanove, kateri je doslej kmet bil dolžan. Potrdila, prejeta od pošte morajo dolžniki
hraniti kot dokaz o izvršenem plačilu. Denar morajo dolžniki pošiljati v zaokroženih zneskih, torej v celih dinarjih, ne v parah.
Oh prejemu poslanih vsot bo banka smatrala, da so dolžniki odgovorili svoji obveznosti, za|>ndli dne 1. novembra 1936. Ko od njihovih upnikov prejme potrebne podatke in obračune in ko bodo izvršena zmanjšanja po uredbi, bo banka končno obračunala anuitete. V kolikor bo vsota poslana na račun prve anuitete večja od stalne anuitete (letni obrok z obrestmi vred), bo banka presežek vrnila dolžniku ali ga porabila za odplačilo naslednje anuitete. Ce bo poslana anuiteta manjša, bo banka pozvala dolžnika, da plača ugotovljeno razliko.
Banka nadalje opozarja vse dolžnike, da se anuitete ne polagajo kot sodni depoziti, niti jih dolžniki naj ne plačajo pri davčnih upravah in pri svojih prejšnjih upnikih, ker se bo smatralo po pravilniku, da so anuitete plačali samo oni dolžniki, ki so denar poslali neposredno banki, odnosno njenim podružnicam.
V lastnem interesu dolžnikov je, da plačajo na opisani način prvo anuiteto.
Proti dolžnikom, ki ne bodo tako postopali, dobi banka po uredbi pravico, da zahteva plačilo vsega prevzetega dolga izvršnim potom po davčnih oblasteh, odnosno če je dolg po uredbi zmanjšan, plačilo zmanjšanega dolga.
To so v glavnem objavo komunikeja banke št. 792 z dne 31. decembra 1936.
Deto kmet. ministrstva v letu 1937
V naslednjem članku podajamo kratek pregled dela kmetijskega ministrstva v lanskem letu in s tem začenjamo objavljati poglavje o delu ministrstev v lanskem letu.
Delo kmetijskega ministrstva je bilo to leto v polni meri posvečeno skrbi za zboljšanje kmetijstva in kmečkega gospodarstva sploh. Zavedalo i se je vseh težav in stisk, ki so zadele našega poljedelca ter je klicalo večkrat na razne posvetovalne konference predstavnike posameznih gospodarskih panog. Da omenimo med njimi samo konferenci za sanacijo vinogradništva v državi ter konferenco za zbolšanje naše živinoreje. Vse nasvete in konkretne predloge je ministrstvo v veliki meri upoštevalo v raznih uredbah, ki jih je izdajalo v smislu pooblastil v finančnem zakonu.
Da je kmetijsko ministrstvo res vodilo pravo kmetijsko politiko, je dokazalo tudi e tem, da je v smislu vladnega delovnega programa izdelalo načrt uredbe o ustanovitvi kmetijskih zbornic v državi. Res malo čudno je izgledalo to pri nas, ko imajo vsi ostali manj številni stanovi evoje stanovske zbornice, ki ščitijo njihove interese, kmetski stan take zbornice ni imel. Kakor hitro je ministrstvo izdelalo načrt omenjene uredbe ga je takoj poslalo na mišljenje vsem banskim upravam, zadružnim organizacijam in raznim drugim institucijam. Ministrstvo je sedaj vse nasvete v glavnem upoštevalo ter je izdelalo končni tekst uredbe o ustanovitvi kmetijskih zbornic. Kmetijski minister bo to uredbo v najkrajšem času predložil v odobritev ministrskemu svetu.
Važno vprašanje, ki je delo tega ministrstva, precej absolviralo je bilo tudi vprašanje likvidacije kmetiskih dolgov. To vprašan e je po številnih konferencah rešilo z uredbo dne 25. septembra 1. 1.
Poleg še drugih številnih uredb je kmetijsko ministrstvo tudi izdelalo zakon o sladkovodnem ribarstvu, ki je pred narodno skupščino ter ie za njegovo proučevanje že tud.i izvoljen poseben odbor.
Polno pozornost je kmetijsko ministrstvo izkazovalo tudi našemu zadružništvu ter je predvsem delalo na to, da se čimprej izda novi zadružni zakon, ki je že od lanskega leta pred narodno skupščino. Zaradi tega ie kmetijski minister naprosil narodno skupščino, da se naj zopet čimpreje sestane odbor, ki je bil za proučevanje zadružnega zakona izvoljen že lansko leto ter naj nadaljuje prekinjeno delo. Tekom leta je kmetijsko ministrstvo saniralo tudi dve zadružni zvezi in to Osrednjo zvezo hrvatsk'h zadrug v Zagrebu in Zadružno zvezo v Novem Sadu.
Kmetijsko ministrstvo j o nadalje posvečalo vso pažnjo raznim srednjim in ostalim kmetijskim šolam v državi ter je forsiralo tudi graditev oglednih in kontrolnih postaj. Taka postaja se gradi tudi v Ljubljani.
Kmetiisko ministrstvo pa je sodelovalo tudi pri rešitvi vseh ostalih gospodarskih vprašanj, ki se tičejo našega kmeta, tako pri vnovčenju letošnje žetve, preskrbovanju pasivnih krajev z žitom, graditev silosov v naši državi i, dr.
Gospodarska kronika
LANSKA GOSPODARSKA ZAKONODAJA Januar.
4. Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah.
4. Uredba o izdajanju 500 milij. din blagajniških zapiskov.
4. Zasebni kliring z Nemčijo.
Februar.
3. Sprejemanje koruze za plačilo davčnih zaostankov do 1932.
28. Uredba o pospeševanju turizma.
April.
9. Uvedba uvozne kontrole.
27. Prva uredba o »Feniksu«.
Junij.
Kontrola blagovnega uvoza. Nova sanacija bratovskih sklndnlc. Julij.
Ustanovitev kovnice Narodne banke. Ukinitev sankcij.
Državna intervencija na žitnem trgu. Določene odkupne cene za pšenico. Avgust.
Uvedba razsodiščnih odborov. Izvoz pšenice in koruze dovoljen le za
18.
24.
13.
15. 15.
25.
5. 21. devize.
26.
1. 17.
22. znSčito. 22. 30.
12
uirdo d 16.
September. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Oktober.
Novi trgovinski sporazum z Italijo. Odkup domače |>roduknje bombaža. Podaljšanje roka za vlaganje prošenj za
Uredba o pospeševanju svilarstva. Trgovinski sporazum z Molamlijo. December.
Izdaja blagajniških zapiskov do 1 tnlll-
in,
Sanacija »Feniksac.
Gospodarska literatura
Slovenski mlekarski list Zveza mlekarskih zadrugv Ljubljani je začela izdajati »Slovenski mlekarski list<, ki bo izhajal mesečno. List, katerega prva številka je že izšla, prinaša obilo dobrega gradiva, ki je važno za slovenske kmete živinorejce, zlasti pa člane mlekarskih in živinorejskih zadrug. List je v svoji prvi številki že razpisni zanimivo nnketo: Kako si zamišljate izboljšanje našega mlekarstva in naše živinoreje sploh. Poleg drugih strokovnih člankov prinaša tudi tržno poročilo po stanju od 19, decembra za mleko, maslo in sir List ureja uredniški odbor, odgovorni urednik je g. Josip Benko. List stane prejeman na skupni naslov 12 Din letno, na lastni naslov pa 18 Din.
Davčne oprostitve in davčne olajšave. Knjiga dr. Vladimirja Murka je v tisku in bo izšla do 15 januarja 1937. Vkljub povečanemu obeegu oslane cena knjige neizpremenjena.
Vseznal. Joso Lakatoš, glavni urednik Jugoslovanskega Lloyda v Zagrebu je te dni objavil že drugo izdajo svoje enciklopedije v številkah »Vseznal«. Knjižica, v obliki koledarčka, vsebuje najrazličnejše podatke, ki so potrebni modernemu človeku, ter tako izpopolnjuje marsikatero statistično vrzel, ki se pojavlja v leksikonih, almanahih itd. Cena »Vseznala«, ki obsega 128 strani v trdi vezavi, je 12.50 Din ter se naroča pri »Vseznalu«,
Zagreb, Berislavičeva ulica 10.
*
Proračun zagrebške Trgovinsko-industrijske
zbornice. Na zadnji seji zagrebške Trgovinsko-industrijske zbornice je bil sprejet proračun za leto 1937, ki znaša v dohodkih 3,2! 1.500, v izdatkih na 3,203.008 din, od tega pa odpade na osebne izdaike
I,834.008	din.
Črtanje papirnih odredb. V znani devalvacijski zakonodaji je imel zakon o denarju famozni čl. 6, po katerem bi morali vsi francoski dolžniki v inozemstvu izpolnjevati svoje obveznosti v starih frankih, ne pa v devalviranih. Že tedaj smo prinesli v izvlečku članek znamenitega francoskega ekonomista Gastona Jeza, ki je opozarjal na ne-umestnost te klavzule. Ta člen se je slabo izkazal, ker se ni nobena inozemska država nanj ozirala in je samo hitela spraviti devalvacijski dobiček. Zaradi tega je francoska vlada sedaj tudi predlagala obema zbornicama ukinjenje tega člena.
Svetovna produkcija železa in jekla. Po podatkih nemške revije »Stah! und Eisen« je narasla lani v primeri z letom 1935 svetovna produkcija jekla od 99.7 nn 123.7 milij. ton in je s tem presegla najvišje stanje iz leta 1929 za 1.3%. Nekoliko bolj zaostala je produkcija surovega železa, ki je narasla od 74.2 na 91 milij. in zaostaja še za 8% najvišje višine, dosežene leta 1929. Posebno je znatno narasla produkcija železa in jekla v izvenevropskih državah Največja je produkcija v seyernoameri-ških Zedinjenih državah: 48.5 milij. ton jekla in 31.8 milij. ton železa. Sledi Nemčija s 19.1 in 15.2, nato pride Rusija s 16 in 14.5, Anglija 12 in 7.8, Francija 6.6 in 6.1, Japonska s Korejo in Mandžurijo 5.2 in 2.7, Belgija 3.2 in 3.2, Italija 2.5 in 0.8.
Borza
Dne 2, januarja 1936
Denar
Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 3134 milij. Din v primeri s 3610, 5811, 3329 in 3710 milij. Din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 203275, London 21.37 Newyork 435.371. Bruselj 73.35. Milan 22.925! Amsterdam 238.40, Berlin 175.10, Dunaj 78.60 (81.25), Stockholm 110.20, Oslo 107.10, Kopehagen 95.40, Praga 15.25, Varšava 82.20, Budimpešta 85.75, Atene 3,90, Carigrad 3.45. Bukarešta 3.25, Helsini;-fors 9.425, Buenos-Aires 1.3275.
Vrednostni paoirii
Dunaj, 2. januarja. Tudi sobotna borza je pokazala, da se je pretežna večina papirjev učvrstila. Posebno znatno se je čvrstila Alpina, nadalje tudi Rima in Škoda. Slabše je beležil le Steg. Med naložbenimi papirji so bila |>osebno čvrsta avstrijska loterijska posojila. Beležili so: Donavskosavekoja-dranska železnica obligacije 74.50, delnice: Narodna banka 175.75, Graz-K6flacher 28.50, Steg 30.85 Steweag 31.60, Magnesit 98.50, Trlioveljska 27.80,' Alpine 43.40, Rima Murany 91.50, Steyr-Daimler-Puch 240, Leykam 42.50, Sem|>erit 59.
Živina
Cene na živinskih sejmih v Mariboru, Kranju in Ptuju eo bile sledeče:
Maribor: Debeli voli 3.75—4.50 Din, pol-debeli voli 3.50 do 4 Din, vpreženi voli 3.50 do 4 dinarjev, biki za klanje 3 do 3.50 Din, klavne krave, debele 3 do 3.50 Din, plemenske krave 2.50 do
3	Din, krave klobaearice 1.75 do 2 Din, molzne krave 2.75 do 3.25 Din, breze krave 2.50 do 3 Din, mlada živina 3.60 do 4.25 Din, teleta 4.25 do 5.50 dinarjev za kilogram žive teže.
Kranj : voli I. vrste 5 Din, II. vrste 4.50 Din, III. vrste 4 Din; krave I. vrete 4.50 Din, II. vrste
4	Din, III. vrste 3.75 Din; telice I. vrste 5 Din II. vrste 4.50 Din, III. vrste 4 Din, telice I. vrste 5 Din,
II.	vrste 4.50 Din, III. vrste 4 Din; teleta I. vrste 8 Din, II. vnste 7 Din; prašiči špeharji 9 Din, prašiči pršutarji 8 Din za kilogram žive teže.
P t u j Plemenske svinje 5.25—-5.50 Din, pršutarji 5.50 do 6 Din, piiane svinje 6.50 do 7 Din za kilogram žive teže.
™ rmamL
AMVÂCA
■T ' ' Г-
CANtUtS,
џо/тоЈША/ко^
№ -s v/
-CAM/*M/10O MHtrAft
vi.
AVLO
f_ -ALCOfKON^ ^
i ■•'■ ■ ! ..... i*
s -шашА
v. S* y
\мшт«о:
Gostoljubnost samo za pešce/
Menihi na gori sv. Bernarda dele brezplačno gostoljubje
Še je na svetu kotiček, kjer pešce vendar le več velja, kakor pa imenitni avtomobilist. Ce hočeš priti v tisti kraj, se moraš potruditi v Švico ter splezati 2472 metrov visoko nu Veliki sv. Bernard, kjer boš v tamkajšnjem gostišču našel za pisano tole čudno in za moderni svet kar ne razumljivo besedilo:
»Gostoljubnost je tukaj brezplačna, fiostišče pa ni nikak hotel. Zato naj popotniki gostoljubnost sprejemajo tako. kakršno jim nudimo. Gostišče je v prvi vrsti namenjeno pešcem in romarjem. Tukaj more vsakdo le enkrat prenočiti ter dobiti dva obeda. Popotniki, ki prihajajo v avtomobilih, pa pri nas navadno ne dobe niti prenočišča niti jedil.«
Na pustem sedlu se na levi in desni strani ceste dvigata dve sivi poslopji, kateri sta med seboj zvezani po posebnem hodniku nad cesto. V glavnem poslopju je cerkev, pošta, jedilnica ter knjižnica, ki ima 13.000 zvezkov. Poleg tega pa je tukaj spalnica menihov. Izredno znamenita je ta samostanska knjižnica ter pa zbirka starih novcev, ki so nekateri še keltskega, etruškega, galskega in tarentskega izvora. Ko so Rimljani prvič prekoračili to visoko goro, so jo imenovali Jupitrova gora. Toda Saraceni so jo nazivali Hudičeva gora. Svoje sedanje ime pa je gora dobila po savojskem plemiču Bernardu Menthonu, ki je pregnal Sara-cone ter je na razvalinah rimske utrdbe zgradil gostišče. V teku stoletij je v tem gostišču iskalo zavetišča mnogo popotnikov, med njimi tudi mnogo kraljev in cesarjev.
Dandanes je v tem zavetišču vse moderno urejeno: napeljano imajo elektriko, centralno kurjavo, telefon, imajo celo tovorni avtomobil, ki do-važa živila. Toda stare šege in navade so pa še ostale. Še dandanes, kakor nekdaj, dobi vsak gost na mizo riža s češpljevo marmelado. Še dandanes dobi vsak gost tudi več polnih steklenic vina, iz katerih si sme natočiti toliko, kolikor se mu zdi potreba. Za telesni blagor pešcev je torej v tem samostanu dobro preskrbljeno. Kaj pa popotniki
z današnjim listom prične svoj peti letnik, in kdor ga sedaj primerja z bornim pričetkom, mu vsestranskega napredka ne more odrekati. Da še ni dospel^ do vrhunca popolnosti, temu se nihče ne bode čudil, kdor le površno pozna zapreke iu sitnosti, s kterimi se je dandanes boriti katoliškemu in zlasti še slovenskemu časnikarstvu ... Da «Slovenec« ni poginil, kakor so nekteri pričakovali in nameravali, zahvaliti se je v prvi vrsti blagoduš-nim vstanoviteljem njegovim ,ki so zvedivši orne njene nakane odločno izrekli, da hočejo na vsak način ohraniti »Sloveucat, če bi tudi zanj morali mnogo žrtvovati... »Recta tueri«, braniti pravo iu pravico nam bode vselej prva in nnjglavnejša skrb, če se bode morda vsled tega tudi posameznim ka-di'o. Zato pa se trdno nadejamo, da nam dosedanji častiti naročniki ne ostanejo le ne zvesti, ampak
>In zdaj, gospod smučarski učitelj, kako se pa ustavim?«
»Kaj? Ali niste vi smučarski učitelj?« *
>Plačal bi rad zadnji obrok za otroški voziček.«
»Prav. Kako pu je malemu?« »Jutri se poroči.s
za to dujo? Ob vhodu v cerkev je pritrjena puščica, na kateri je napisano, da se tukaj dajo darovi za gostišče. Vsakdo, ki torej skozi cerkev zapušča jedilnico, pri izhodu lahko spusti v puščico toliko denarja, da je s tem plačana gostoljubnost. Pa nikdar ni! Čeprav je na tej gori vsako leto kakih 25.000 obiskovalcev, kateri obiščejo to gostišče, pride v zbirko le nekaj tisočev frankov, tako ila niti en frank ne pride na enega obiskovalca. Pomisliti pa je treba, da večina popotnikov so vendar le revni italijanski delavci, ki se tukaj peš vračajo v domovino, ker hočejo prihraniti denar za vožnjo.
Podnebje tukaj na gori je strašno. Skoro nobeden brat ne vzdrži tukaj več kakor deset let. Zato pa pošiljajo sem gori samo mlade in zelo krepke ljudi. Toda le prekmalu njihova pljuča začutijo posledice tega podnebja, nakar se morajo naglo vrniti v dolino ali pa v skupni samostan v Martigny.
Druga posebnost sv. Bernarda pa so bernar-dinski psi, ki so doslej rešili življenje že več kakor 3000 ljudem. Sedaj je gori 12 takih psov. Najznamenitejši med njimi je bil slavni pes Barry, ki je doživel 14 let starosti in je v tem času sam rešil 40 ljudi, da niso zmrznili v snegu. Enkrat so poskusili, da bi te bernardinske pse križali s pasmo novih fundlandcev. Toda iz tega križanja so prišli tako kosmati psi z gosto dlako, da so pozimi bili brez vsakega haska, ker je dolga dlaka kmalu zmrznila ter jih je potem obdajal ledeni oklep. Zato so te pse potem oddali nižjim postajam. Na gori pa so ohranili še za naprej pse s kratko dlako. Psi so tako dobro dresirani, da že na 300 m daleč, zavohajo človeka, če leži zasut pod plazom 3 m globoko. Ko ga začno izkopavati, se razširijo v polkrog, nakar kopljejo, dokler ne pridejo do ponesrečenca. Ko ga najdejo, eden izmed psov brž plane nazaj v samostan, kjer z laježem naznanja, da je pomoč potrebna. Medtem pa se drugi vleže poleg ponesrečenca ter ga s svojim toplim telesom greje, da ne zmrzne, dokler ne pride pomoč.
Angleški veleparnik »Queen Mary« je moral na svoji poslednji vožnji iz Amerike prestati hude boje z viharji. Več oseb je bilo ranjenih, dva pomorščaka sta umrla. Parnik je na oddihu in se
odpelje šele februarja.
Tehniški jubileji
Pred 40 leti, 1897, je Fassender začel delati prve radio-telefonske poskuse. Marconijii sç je posrečilo prvo brezžično oddajanje znakov. Diesel je sestavil prvi motor na izgorevanje nafte.
Pred 50 leti, 1887, je Daimler sestavil prvi moderni avto.
Fourneron je iznašel vodno turbino s prekotnočnim tlakom.
Pred 250 loti — 1687 — sta Tschirnhauser in Bottger v Evropi iznašla izdelovanje porcelana, ki so ga Kitajci izdelovali že od 7. stol. jxi Kr
Orkan je razsajal 28. decembra v Hammerfestn, ki
znano tudi kot najsevernejše mesto sveta. Orkan je
dišč v
je najbolj severno, ribiško mesto Norveške in je razdrl obrežje in morje je j)ogoltnilo več skla-luki.
Kako je časih ljudi zeblo
Prod 60 leti — 1876 — je iznašel A. G. Bell v Bostonu telefon. Leta 1877 je Edison iznašel fono-graf na valje. Plošče in ime »gramofon« je iznašel E. Berliner iz Washingtona.
Pred 70 leti, 1866, je Nobel iznašel dinamit.
Leta 1876 je dal pariški vrtnar Monier patentirati cvetlične lončke z železnim vložkom: prvi železobeton. Angleški inž. Ch. Hogdson je zgradil prvo moderno žično želcznico. Pariz je dobil pnevmatično pošto.
Pred 80 leti — 1856 — je W. H. Perkinson iznašel barve anilin iz premogovega katrana. Leon-hardi v Dresdenu pa tinto ulizarin.
Pred 90 leti — 1846 — je iznašel Ascaniius Sobrero — nitroglicerin. Američan E. Howe je sestavil prvi pravilni šivalni stroj, ko je izpopolnil Hunterjevega. R. Hoe iz Newyorka je skonstruiral stereotipni rotacijski stroj. Leta 1847 so prvikrat omenili petrolejsko svetilko.
Pred 100 leti — 1837 — je iznašel Morse prvi uporabljivi brzojavni aparat
Pred 110 leti — 1827 — so prvič omenili cev iz gumija. Fizik Wohler je prvi proizvajal aluminij.
Pred 120 leti — 1817 — je praški mehanik V. Bočok sestavil majhen avto na pogon 6 paro. — David Brewster je iznašel kalejdoskop. — Davis je naredil prvi bicikelj — velociped iz lesa in brez pedalov; premikal se je tako, da je biciklist z nogo sunil na tla.
Pred 125 leti — 1812 — sta Angleža J. L. Braudhurg in Ch. Wedner sestavila prvi uporabni stroj za izdelovanje šivank.
Pred 140 leti — 1797 — se je J. Garnerin prvi upal s padalom spustiti iz balona na zemljo. Tudi uporabljivi rotacijski stroj je tedaj napravil tiskar Kinsley v Connecticutiju.
Pred 210 leti — 1727 — je jezikoslovec Schulze iz Halla odkril občutljivost srebrnih soli za svetlobo in je tako utemoljil lotografiranje. — V.
Bojišča krog Madrida. Postojanke belih čet so črno zarisane. V zgornjem delu so prišle čez reko Maza-naros. Rdeče vojaštvo je ondi, kjer so črno-bele črtice.
Čudovito vozilo je tale traktor, tast ameriških pe-trolejskih družb v Louisiani, ki se z njim tudi prevažajo po vodi. Za vožnje po kopnem je opremljen s evetilkami, trombo itd., za vožnje po vodi pa z jarbolo in s kompasom. Kolesa so iz aluminija, premer koles meri približno 3 m; na njem je prostora za 2 osebi.
da nam bodo skušali pridobiti še kterega novega naročnika, ker je pomnoženje naročnikov najboljši pripomoček listu dati trdno podlago in čedalje večo jK>jK>lnost.
Izvirni dopisi
Iz Bclgrada, 21. decembra. Od zadnjega pon-deljka je prišel ukaz, da od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj nihče ne sme brez svetilnice po ulicah hoditi, ker je premnogo lopov po Belgradu. Pa ko bi tudi lopov ne bilo, je ta ukaz izvrsten, ker po Belgradu je zvečer tako temno, da človek ne vidi drug druzega, ker ni svetilnic po mestu in le pri kakem hotelu brli kakšna lešerba, in to je že imeniten hotel. Tudi tlak je tak, da bi si človek noge polomil, tedaj brez svetilnice res ni mogoče hitro hoditi. — Sinoči bilo je streljanje na Teraziji, to je v sredi mesta blizo konaka. Stepli so se Rusi in Srbi in prišla je tudi patrola, po kteri je bilo mnogo vpitja; pri etreljanju so bili nekteri tudi ranjeni. Tuiiaj v Belgradu so nekteri Rusi prodali svoje konje in so šli v državni hlev iskat državnih konj, in vsaki je rekel, da je konj njegov in ga na noben način no spusti iz rok.
Če hočete vedeti
>Streinik! Prinesite lestvico, da bom žirafi kruha !<
Blago in čokolada iz lesa
Na nekem kongresu, ki so ga nedavno imeli kemiki Francije, so j>o zanimivem dokazovanju dognali, da bo lea v bodočnosti jako velikega pomena za kemijo. — Neki udeleženec je pokazal navzočnim domačo obleko, ki je bila narejena izključno iz lesnih vlaken in je bilo blago popolnoma volni podobno. — Dalje so ponujali zelo okusno čokolado, ki je bila tudi večinoma »lesena«. Slednjič so kongresisti še določili, da je na svetu 22.000 vrst lesa in da na luarsikakib veleposestvih krmijo prašiče in krave z nekimi snovmi, ki so narejene iz lesa.
Plinij mlajši poroča, da so stari Rimljani imeli centralno kurjavo, gorak zrak so po ceveh napeljali po svojih bivališčih. Vendar se je izkazalo 1. 1709, ki je bilo strašno mrzlo leto za vso Evropo, da se more civilizirani svet le malo zoperstavljati mrazu. Leta 1709 so v Parizu zaprli gledališča radi mraza, sodniki obravnav niso mogli imeti, ker je tinta zamrzla v tintnikih. V kleteh se je vino spremenilo v led, pri jedi se je na kruhu nabrala ledena skorja. Tedaj so ljudje zmrznili v jx>steljab in največ ponoči rojenih otrok ni dočakalo jutra.
V Tuilerijah niso mogli pošteno zakuriti niti ob nastopu vlade Ludovika XVI. V kraljevih palačah so imeli le malo peči in težko so se odločili za to, da so jih sezidali večje število. Kamin jim je bil predmet razkošja ne pa za uporabo. Spričo peči pa so se Francozi kar zgrozili, saj je tedaj dejal neki Francoz o njej, da človeku ob pogledu na peč ohromi domišljija in se mu duša napolni z otož-nostjo.« Francozi so laže prenašali še tako hud mraz ko pa to nevidno, dušečo, soparno toploto peči. Kjer so imeli kako peč, so jo kurili z ogljem, česar pa niso znali in tako se je marsikdo zastrupil s plini iz oglja, kar je peč še bolj osovražilo.
Ljudje so iz mrzlih sob pobegnili v kavarne, ki so v 18. stoletju prihajale v modo, ali so zlezli v jK>steljo, kjer so ostajali ves čas in so sprejemali tudi goste leže. Časih ni bilo druge izbire, ko da sediš v dimu pri kaminu ali pa prezebaš — in ljudje so si rajši izbrali mraz, celo tam, kjer so imeli dovolj drv. Imeli pa so v tistih letih majhne ogrevače za roke in noge, ki so jih jemali tudi s seboj v cerkev, saj sicer ne bi bili mogli ostati v cerkvi do konca maše.
Najmodernejši in najpriljubljenejši ogrevači pa so bile jK>stelje. Pogrnjene so bile z najmehkejšimi in najdebelejšimi kožami. Lostalot-Bocboué, znamenit zdravnik francoske akademije tedanje dobe, je napisal tedaj knjigo o tem, kako more človek doseči starost 80 let in si ohraniti čilost in svežost telesa, če vse mrzle dni [»ozimi preleži v postelji, češ da jo vprav jx>steljina, enakomerna toplota človeškemu organizmu najbolj primerna in ga obvaruje mnogih bolezni in nevarnosti.
Kulturno-zgodovinske knjige povedo, da so bile zime v 17. in 18. stoletju dosti hujše kot v 19. stol. Vsi {)odatki soglašajo v tem, da je bila omenjena zima, leta 1709, pač najhujša, kar se jih sploh spominja človeštvo; več ko dva meseca je bil en sam hud, okruten mraz in celo poleti, kakor piše Saint-Simon, so morali v Versaillesu kuriti v kaminih, ko da bi bilo sredi zime. Zgodovinski jx>datki poročajo, da je tistega leta zmrznilo v Parizu med 5. jan. in 2. febr. — več tisoč ljudi!
Tega čudovitega leta se je pa tudi izkazalo, da so ljudje pripravljeni žrtvovati celo življenje svoji ničemumosti — in to ne le na Francoskem.
—	V versajskem gradu, ki je bil glede na praktičnost in higijeno ena izmed najbolj napak sezi-danih stavb, so se dan na dan gnetli najvišji plemiči, veleposestniki, visoki uradniki po temnih luknjah brez oken in zraka (kamor bi zdaj še živali ne dali), samo zato, da so mogli biti v bližini kralja. Mogli bi si bili najeti hiše in palače za svoj denar v Parizu, pa so se rajši mrcvarili po grajskih luknjah, da so bili le bliže kraljevi osebi, upajoč, da ga za trenutek ugledajo, da zaslišijo besedico iz njegovih ust.
Leta 1758 je bil kralj Ludovik XV. v postelji pri maši in si je dal v svoji sobi napraviti dva kamina.
Se prav do revolucije je gospodo v Tuilerijah do kosti zeblo. Pozimi so bile stene vlažne, toplota kaminov jih ni mogla osušiti. Sobe za služinčad niso Imele nobene kurjave in vsi dvorski uslužbenci so se greli v — kuhinji.
Šele konec 18. stoletja smo dobili pravilno kurjavo, ki se je pa ljudje navzlic vsemu niso razveselili, češ da je s tem tudi minila vsa domačnost Zares so se prej zbirali vsi pri kaminu, kjer so
—	vsi zaviti in ohomotani v pahovke in plašče — tvorili eno družino, skoraj tako, kot pravimo: Mrzle roke, toplo srce.
V četrtek 4. januarja 1887. »Slovenec«
SC VETU U
Ob zadnjem zvezku Cankarjevih Zbranih spisov
Dvajset zvezkov Zbranih spisov Ivana Cankarja (založila Nova založba 1925—1936)
Prav za božične praznike je izšel XX. zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja ter je s tem to,
za slovensko kulturo in slovenski književni trg še posebej, velevažno dejanje zaključeno. Novi založbi moramo k temu dejanju samo čestitati, kajti v to delo je položila vso svojo gospodarsko moč ter tvegala preko najtežjih gospodarskih let vee, da je prvo — in gotovo za dolgo časa edino — izdajo Cankarjevih del pripeljala srečno do konca. Dvajset zvezkov spisov nima dozdaj še noben slovenski pisatelj: Ivan Cankar je prvi, katerega žetev je dala tako obilen plod. Ivan Cankar stoji danes po zaslugi Nove založbe ▼ celoti pred namis največji donesek k slovenski kulturi enega največjih Slovencev je s tem zbran in postavljen pred nas, da si ob njem izprašujemo svojo vest ter okrepimo zavest skupnosti, zavest najbolj čistega slovenstva- Ob tej skladovnici lepih, debelih in vsebinsko globokih knjig vidimo vbo pomembnost kulturnega dela, vidimo samo-žrtvovanje pravega umetnika in velikega človeka, ki se vee daruje narodu do poslednjega utripa erca, do zadnje bolesti, ustvarjajoč duhovne dobrine, ki bodo ostale vekomai in pričale vsemu svetu o slovenski tvornosti, o notranji moči tudi malega naroda, o zmagi ideje in kulture nad golo eilo- Ta lepa vreta dvajsetih, v usnje vezanih knjig, eo potrdilo naše sloveneke življenjske moči. naše notranje sile, pa tudi lepote našega slovenskega jezika, ki nikomur ni lepše pel kot Cankarju. Obenem pa tudi najresničnejše potrdilo besed Ivana Cankarja samega, ki je z vsem tem delom vedno poudarjal samo to, kar »je potrebno in edino koristno, če hočemo doseči svoj slovenski kulturni in jugoslovanski politični cilj«, ter bi ob pogledu nanje še bolj samozavestno kakor je, vzkliknil: »Naj dela vsak, kakor mu je dano; jaz sem delal.«
In plod njegovega dela kažeio ti Zbrani spisi ▼ najlepši zaporednosti: vsa Cankarjeva pot od začetnega naturalizma ter dekadenstva, pa preko borbe z okoljem za čistejšo obliko življenja, vse njegovo hrepenenje po lepoti človeštva in človeških dejanj, po dobroti in ljubezni, kakor jo je videl v materi, pa prav do strahotnih videnj »Podob iz sanj in najbolj prečiščenega duhovnega, da religioznega gledanja na življenjsko problematiko ob zasnovi »Ženitnine v Kani galilejski«; vsa ta dolga pot se nam v teh spisih pokaže kot edino nuina in enotna ter dopolnjena v samem vrhu, kjer je vse naravno že samo po sebi nujno rastlo v nadnaravno. Danes šele — po Zbranih spisih — moremo prav soditi Cankarja, njega, ki eo ga v življenju odklanjale obe plati slovenskega javnega življenja, ker ni pripadal nobeni, in ga je hotela vdinjati sebi tretja, kar se ji tudi ni povsem posrečilo, kajti pripadal je celotnemu narodu. Cankar je šel po sredi slovenskega življenja, tedaj nerazumljen in napačno sojen: očitali «o mu pohujšljivost, pa je vendar eden najčistejših slovenskih pisateljevi očitali so mu neslovenstvo, pa se je izkazalo, da ga boli slovenskega človeka ni rodila slovenska mati; očitali so mh brezdomovin-stvo, pa domovina še ni bila deležna večje ljubezni nikjer kakor v Cankarju, tudi pod njegovim bičem; očitali nihilizem, pa je ni pozitivneiše vere v mater, v ljubezen, v dobroto in socialno pravičnost, kalkor jo je opisoval ta nežen pesnik slovenske dušel Očitali eo mu vse, kar ie bil in ni bil, bodisi zaradi nerazumevanja ali predsodkov, bodisi zaradi osti, in so jih sm-trali naperjene nase. Danes pa vidimo Cankarjevo duhovno podobo prav po zaslugi teh spisov v drugačni luči. Vidimo, da je bil Cankar velik individualist, velika osebnost, ki se ni mogel prilagoditi čredi in čredni morali, zato ie tolkel okrog sebe, dokler ni oči uprl vase in začel graditi v sebi in v svoji duhovnosti, v kateri ee je našel najtesneje povezan z duhovnim likom svoje matere, z duhovnimi simboli svojega naroda Zato je po kratkem naturalističnem iskanju in dekadenskem navdušenju takoj našel sebe v izrazitem idealizmu, ki ie potekel iz najglobokejšega korena njegove osebnosti, ter moramo tako Cankarja kot duhovni pojav smatrati za samosvoj slovenski umetnostni pojav. Preko Mataerlincka in Nietzscheja, preko samoumetnika prvih let, pa tudi preko Marksa je zrasel v samosvojega slovenskega etičnega borca v areni življenja, ki ie že zelo zgodaj »gledal z otožnim hrepenenjem v široka religiozna obzorja« (Zb. sp. III., uvod, str. XII), ki ee pa seveda te-dai še niso skladala z dogmatičnim katoličan-stvom. Vso problematiko, tudi naibolj stvarno in razredno (n. pr. »Hlapci«), rešuje Cankar na osebnostni duhovni gladini, v vesti, v območiu ideali etičnih vrednot. Razumljivo ie. da so njegove po dobe pesimistične, saj ie taka bila tedaj vsa nova romantika, ki ie v bistvu bila rea! cija na živlien sko stvarnost, ki ee ni skladala z etičnim redom bila kruta in ni imela mesta za eubtilnost doživ ljanja in za tiho pesem, kar vse ie bila najglobo-keiša vsebina njegove duše. Zato propadata »Milan in Milena«, najbolj eterični bitii v slovenski književnosti; zato je neizpolnjena večna »Lepa Vida«, pravi, 1« pri Slovencih možen eimbol ne-
dosegljivega ideala; zato ni končana pravda »Hlapca Jerneja«, ki že veemu svetu oznanja evo-jo pravicol Zato ee je tudi zaprl pred strahotami svetovne vojne v samoto in zrl ves svet kot v sanjah ter v teh meglenih videnjih odkrival naj-globokejšo skrivnost in reenico, prav tako kruto, kakor bi jo kdo drug e kričavo besedo in krvavo obtožbo političnega govornika. Danes bi si želeli seveda take kričave obtožbe krivic, taka bi odgovarjala našemu času, toda Cankarju, pesniku, subjektivistu in duhovnemu človeku, ki je vse dogodke sveta preživljal le v odsevu ekozi prizmo trpljenja lastnega srca, je bilo nujno, da mu je trpljenje pomagalo k notranjemu očiščevanju. Ta čais strahote je povzročil, da je segel po zadnjem odporu proti zlu, po luči, da jo prinese v odrešenje sebi in ljudem, po živem stiku z Bogom. Tedaj sta mu tudi najvišja simbola vseh življenjskih vrednot — Mati in Domovina — sovpadla v Tretje Najvišje: dal je iz sebe zadnjo bolečino, ki je vse življenje tiho živela v njem — Bog — in se vdan in odrešen pritisnil na srce temu Bogu, ki je Bog njegove matere, Bog njegovega naroda.
Prav zadnii dvajseti zvezek, ki ga je uredil prof. France Koblar, prinaša poleg Cankarjeve drame: »Romantične duše« in nekaj, dozdaj še neobjavljenih črtic iz raznih dob življenja (Zadnji večer, Nj. visokorodnoet v Beli vasi, Moj prvi nastop. Blago z Dunaja, Kako se je useknil g. Peter Mozolec, Ob selitvi, Kurentova modrost, Velika maša — prva obdelava —, Naše veliko jutro) ter treh političnih, polemičnih in satiričnih spisov (Krvavi dnevi v Ljubljani, 0 človeškem napuhu, »Slovenska Malica«), ta zadnji krik, najvišji klasični vrh Cankarjeve umetniške tvorbe, namreč »Podobe iz sanj«. Urednik analizira Cankarjevo duševno stanje ob pisanju teh črtic, njegovo notranjo rast ob teh »letih strahote«, njegovo slutnjo smrti ter njegovo smrt, ki ni biLa smrt hladnega deista, temveč iskreno verujočega človeka. Obenem pa označi umet. klasičnost teh umirjenih literarnih likov, ki jih še literarno zgodovinsko pomagajo razložiti opombe v zadnjem delu.
Tako imajo ti Cankarjevi Zbrani spisi še posebno vrednost — uvode in opombe, ki eo — razen zadnjega — delo pesnikovega bratranca, njegovega najožjega sodelavca, literarnega kritika in umetnostnega zgodovinarja, univ. prof. — zdaj poslanika v Buenos Airesu — dr. Izidorja Cankarja. V njih je pokazal nova pota slovenski — literarnozgodovinski kritiki Prvi njegov uvod v Zbrane spise pred 11 leti, je naravnost razdob-nega pomena, saj se je tedaj najjasneje javila pri nas estetska kritika pesniškega dela iz umet-noetnozgodovinskih osnov, ki sodi iz zasnove in izdelave na idejno usmerjenost pesnika, ki iz
sloga umetnin boli kakor pa iz biografskih in literarno zgodovinskih dokumentov, sklepa na zadnji smisel dela ter tudi na notranje gledanje avtorja samega Ta metoda ne vara. Le iz takega kritičnega motrenja ie dobila notranja podoba oeenika Cankarja pravo reeničneišo podobo, ki ie drugačna, какот pa smo >e vaieni gledati iz oten bližnje preteklosti. Cankarieve sočasnosti ter pesniku pravičnejša Izidorju Cankarju ee je tako poerečilo odkriti duhovno podobo pisatelja Cankarja ter ga postaviti pred nas takega какот ie bil: velik subiektivist, vseskozi idealist nai-vijje mere, borec za etični red in «nrialno pravico, za lepoto življenja, tudi ko je delal videz najhujšega nihilista, т inspiraciji zanikavanja, iro-
nije in sarkazma. Njegova metoda je tudi pokazala nujnœt Cankarjeve notranje poti, ki ga ie
firipeliala na vrh idealističnega nazora — k re-igioznemu, katoliškemu gledanju sveta, ki mu je kot iskrenemu in najčistejšemu Slovencu bilo blizu, domače, nikdar ne popolnoma zatrto.
In če je Nova založba« pred dobrimi desetimi leti začela izdajati niegove Zbrane spise s prepričanjem, da »Ivan Cankar ni bil le naš najboljši prozaist, ki je uspešno stopil s svojo umetnostjo v mednarodno tekmo, marveč nam more tudi danes biti učitelj čistega in iskrenega umetnost-
nega dela; da je bil dosežeD mojster slovenskega jezika, ki je danes in bo ostal večno živa priča njegove moči in milobe, njegove lepote in upravičenosti«, moramo danes vse to prav tako poudariti kakor zavest, da »nam je Cankar tudi r sedanjem hipu našega duševnega živVenja potreben«. Potreben kot izpraševalec vesti in izpriče-valec čistega slovenstva, kot tisti, ki je po besedah prol Koblarja — »postavil spomenik slovenskemu geniju, ker je hotel, da živi vedno in neprikrajšan v svobodi« (Zb. sp. XX).
Nova založba pač ni mogla stopiti svoji dvajsetletnici nasproti z lepšim kulturnim opravičilom, kakor s temi dvajsetimi zvezki največjega modernega slovenskega klasika, zlasti še z novo izdajo njegovega najlepšega dela «Podobe iz sanj«, ki je ob ustanovitvi 1. 1917 bila tudi prva njena knjiga. Odveč pa bi bilo te Zbrane spise še priporočati: vsak, ki liubi slovenstvo — domovino, jezik in kulturo — bo celotnega Cankarja gotovo imel v svoji domači knjižnicL	td.
Križev pot pri Sv. Lovrencu
v Slovenskih goricah
V župni cerkvi, katere zanimiva poznogotska arhitektura nosi letnice 1517, 1526 in 1540, so se izvršile v zadnjih štirih letih spremembe, ki zaslužijo širšo pozornost zaradi načelnega stališča, ki je bilo merodajno za odločilne činitelje pri njih izvršitvi. Kljub precejšnji vrednosti arhitekture v zunanji podobi cerkve in v notranjščini prezbiterija je bil vtis celote v notranjščini zaradi manjvrednih slikarij po stenah in obokih in zaradi razmeroma slabe opreme prav nezadovoljiv. Vtis lepotno manjvrednega prostora so še povečavala prav grobo z barvastimi stekli opremljena okna. Naš gospod župnik se je odločil za radikalno rešitev in po nasvetu strokovnjakov pristal na to, da se odstranijo manjvredne slike in stene pobarvajo v treh enostavnih, arhitektonski sestav prostornine jasno razločujočih tonih in da se po nepotrebnem z ometom prevlečeni stavbni deli iz rezanega kamna osvobode prevlake. Vsa oprema je bila pravilno prenovljena s tem, da so bili vsi važni deli pozlačeni in je tako posebno veliki oltar mnogo pridobil. Takrat je bilo že tudi sklenjeno, da se nabavijo pri domači, v tej stroki pravkar se uveljavljajoči tvrdki Klein iz Ljubljane nova slikana okna in da se nabavi nov križev pot. Doslej je bilo izvršeno eno slikano okno ob velikem oltarju, okrašeno s slikama sv. Jožefa in sv. Matije. Priznati je treba, da je bil s tem dvojnim oknom, ki je bilo razstavljeno na razstavi liturgične umetnosti ob evharističnem kongresu v Ljubljani 1. 1935, popolnoma dosežen lepotni namen in da smo dobili delo, ki ustreza dobri, sedaj se prerajajoči tradiciji slikanja na steklo. Kompozicionalne posebnosti in pretiranosti v kretnjah figur so popolnoma utemeljene v obliki ploskev, ki jih pokrivajo. Ostala okna, ki bodo samo dekorativna, pa še čakajo na izvršitev.
Nič važnejši za lepotno izpopolnitev prenovljene cerkve, nabožno vzpodbudno pa mnogo pomembnejši je novi križev pot, ki ga je izvršil slikar Slavko Pengov iz Ljubljane. Kompozi-cionalno se to delo naslanja na veliki, na steno naslikani križev pot istega slikarja v župni cerkvi na Bledu. Za cerkev sv. Lovrenca je bil predelan predvsem z oziiom na drugačni format ploskev, ki so bile določene za slike Ker so o tem križe-vem potu mnenja močno deljena, je treba ugotoviti nekaj dejstev, da se omogoči pravilno razmerje do njega. Predvsem pa moram ugotoviti, da je g, župnik postopal skrajno previdno in v ozkem stiku s škofijskim ordinariatom v Mariboru, bivšim pro-štom v Ptuju, kanonikom dr. J. Žagarjem in spomeniškim konservatorjem. Najprej je g. župnik uprizoril ožjo konkurenco med slikarjema Jirakom, ki je prav takrat dovršil križev pot v minoritski cerkvi v Ptuju, in Mežanom iz Maribora. Po daljšem premisleku se je najprej odločil za Mežana. Prišli pa sta med tem še dve ponudbi, SI. Pengova, ki je predložil fotografije skic za križev pot na Bledu, ki naj bi bil podlaga za šentlovrenškega m slikarice Elde Piščanec. Vsi faktorji, ki so kakorkoli sodelovali pri tej konkurenci, so se končno izrekli za Pengova, ki je izvršil slike in oskrbel tudi okvire. Prvi in navidez mogoče tehtni pomislek, ki je bil izražen proti novemu križevemu potu, je bil, da ne ustreza tradiciji, katero predstavlja po mišljenju mnogih radi svoje sploSne razširjenosti Fiihrichov križev pot. Čeprav je Fiihrichov križev pot res klasična oblika te snovi in je bil
več kot pol stoletja od zmage nazarenskega tipa nabožne umetnosti dalje skoraj občeveljaven, ni nobenega dvoma več, da je njegova umetnostna in lepotna vsebina že popolnoma izčrpana ter se od začetka dvajsetega stoletja dalje trudijo najboljši cerkveni umetniki, da bi ga nadomestili z novim, sodobnim čustvovanjem in verskemu doživljanju bolj primernim, bolj sodobno izraznim. Pengovov križev pot na Bledu spada nedvomno v vrsto posrečenih poskusov te vrste. Usmerjenost v novo iskanje je tako splošna in o tem pričajo tudi oficielne razstave cerkvene umetnosti zadnjih desetletij, da ni danes več resnega umetnika, ki bi se še opiral na Fiihrichov tip.
Pengovovemu križevemu potu pa so ugovarjali tudi iz razlogov njegovega posebnega značaja, češ da je koloristično, barvno preveč mrk, hladen, temačen, da okviri posamezne figure pogosto režejo, posebno pa da je nelepa oblika na tla padlega telesa Jezusovega v sliki tretjega padca Drugi ugovor itak ne more biti resen, ker velja za eno glavnih svobodnih pravic umetnikovih, kako si priredi kompozicijo in pogosto prav po okviru odrezana figura ali celo glava bolje služi njegovemu namenu kakor cela. Koncept Pengovovih postaj je dosledno pripoveden, zato porablja kar mogoče zgovorne in izrazite geste ter ploskve precej tesno napolnjuje s figurami, ki same zase, brez ozadja in drugih stranskih pripomočkov izražajo vsebino.
Glede barvne strani pa se prepričamo o zadostni pretehtanosti in utemeljenosti, ako enkrat po vrsti pregledamo vseh 14 postaj: Jezus je oblečen v belo suknjo in odet v rdeč plašč in ie po ti živahni barvni prikazni vselej glavna figura dogodka. V večini prizorov je za celoto merodajen kontrast hladnega pojava ozadje in okolica z belo-rdečo, toplo, žarečo postavo Jezusovo. Ta zunanja barvna podoba prizora se izpremeni z deseto postajo, ko Jezusa slečejo in iz slik izgine živi, topli akord, ter je nad vsem zavladal mračno hladni značaj ozadja prizorov: temna sila je nadvladala in ugasnila luč, ki je doslej sijala iz svetle postave Odrešenikove.
Motiv na tleh ležečega Jezusa v sliki tretjega padca nam pa postane jasen in upravičen, če pu vrsti pogledamo prvi, drugi in tretji padec. V sliki prvega se Jezus zgrudi na kolena, a se z rokami vjame, tako da objame prečni krak na tla oprtega križa in ves izmučen nasloni glavo na levo roko. Drugič pade tako, da se vzdržuje le Se s prednjim delom telesa po koncu, ker se je vjel na roke. križ pa se mu je z vso silo zvalil na rame: drugi padec je nagel, nepreračunan, moč pa še ni popolnoma opeSala. V sliki tretjega padca pa je Jezus padel nenadoma s prednjim delom telesa naprej in mu izmučene roke niso več pomagale. Padel je zato z obrazom naprej, roke pa so brezmočno obležalo ob njem Nagli padec naprej tudi opravičuje grbo, ki je nastala pod pokrivajočim ga plaščem. Križ so mučitelji, ki so verjetno po drugem padcu pazili nanj, še ujeli in ga zadržali, da se ni zvalil na Jezusa.
Zato ponavljamo Se enkrat, da je križev pot pri Sv. Lovrencu dobro pretehtano delo in zanimiv poskus sodobnemu čuvstvovanju primerno oživiti svetopisemsko poročilo o trpljenju Gospodovem, napori g. župnika Neudouerja pa vsega priznanja vredni.	Konservator Fr. Stelé.
Nove k n j i g e
Prosimo založništva, da nam pošljejo novo-izišle knjige, ki iih bomo po možnosti ocenjevali, vsekakor pa naznanjali v tej rubriki.
Dr. Ivan Prijatelj: Dostojevski in Tolstoj. Dva literarnozgodovinska eseja. V Ljubljani 1936, Akademska založba. Str. 170. Vez. 6é Din.
Ivan Cankar-. Zbrani spisi (XX. zv.). Podobe iz sanj. Dostavki: Romantične duše, črtice, Politični, satirični in polemični spisi. Uvod in opombe napisal Fr. Koblar. Nova Založba, 1936. Str. 209
Franc Jaklič; Izbrani spisi L Uredil Janez Logar. Ljubljana 1936. Jugoel. knjigama- Zbirka domačih pisateljev. Str. 283.
Dolores Vieser-Pucelj; Pevček. Roman. Liud-knjižnica, 61. zv. Broš. 30 Din, vez. 40 Din.
Dr. Klement Jug-dr. Bartol: Zbrani planinski spisi. »Planinska Matica«. 80 Din.
Pavel Golia: Pesmi. — Akademska založba. 40 Din.
Dr. Franc Ramovš: Kratka zgodovina slovenskega jezika. Akademska založba Vez. 110 Din
Dr. Ivan Grafenauer: Karolinška kateheza ter izvor Brižlnskih spomenikov. Znanstveno društvo. 60 Din.
Ing. Drago Mattanovlch: Elektrotehnika, II.
deL Jugoslovanska knjigarna (Koemos). 80 Din
Dr. Bajič: Delovno pravo. Splošni del. 70 Din, vez. 85 Din.
Zlata Pirnat: Bibliografija del slovenskih pisateljic do konca L 1935. 24 Din.
Janez Jaleni Lesena peč. Norčava burka v 3. dejanjih. Samozaložba, Vič. 16 Din.
Jurčič - F. Delak: RokovnjačL Romantična odereka zgodba v 7 slikah. »Naš oder«. 20 Din.
Niko Kuret: Juri) Kozjak. Narodna igra. Založba Ljudskih iger. 20 Din.
Joža Vovk: Sveta noč. Božična igra v dveh slikah. Prosvetna zveza 13 Din.
Jakob Grčar: Dekliška zemlja v krvi. Zapiski iz Sibirije. Mohorjeva družba v Celju. 28 Din 40 Din.
Aleksander Ličan: Spomini iz Sibirije. Samozaložba 12 Din.
G. Strniša: Harmonikar Binček. Založba »Sidro«. Stožice. 20 Din
Josip Ribičič; Barka zaplavala, — Jadranska straža. 15 Din.
GORIŠKA MATICA V GORICI: Cirilo Dre-konja: Beg iz življenja (in drugi spisi). 10 Din. Franccsko Bevk: Mrtvi se vračajo. 12. Din. — Francesko Bevk: Izlet na Špansko. 12 Din.
MALA KNJI2N1CA (Maribor): zv. 33: Narodne pravljice I del., zv,- Narodne pravljice II. del., zv. 35: Čarobni konj, zv. 36: Dvorane pod zemljo. Tiskarna sv. Cirila (po 2 Din).
Karl May: Soboljar in kozak (zv. 1.). Cirilora tiskarna, Maribor. 13 Din.
PODRAVSKA KNJI2NICA (Maribor): zv. 1. Sinček Snegulčice pri palčkih; zv. 2. Sovražnik Janka in Metke. Po 6 Din.
Dr. J. Pretnar: Priročnik za mojstrski In pomočniški izpit, II. del. 30 Din.
Maria Gregorič: Grammatica slovena. Trst. 25 Din.
Kegljevič Marko: Športno kegljanje. Vezana
35 Din.
Direktorij za I. 1937. Kn. šk. ordinariat, Ljubljana. 20 Din.
S. M. Simforroza Kovačič: BI. Gemma Gal-gani, biser Srca Jezusovega. — Šolske sestre, Celje. Br. 20 Din, vez. 30 Din.
Misijonska molitvena ura. — Karmel na Selu, 2 Din.
Križ in sovjetska zvezda. Tiskarna ev. Cirila, Maribor. 8 Din.
Društveni koledarček za 1. 1937. — Prosvetna zveza. 7 Din.
Dr. Vinko Esih: Poznavanje kože. — Stručnl priručnik za majstorske in pomočničke iepite. — Zagreb 1936 20 Din.
M. B. Kordunaš: Srpske narodne pripovijetke sa ogullnskog korduna iz Like, Krbave i Bosne. Knjiga V. Zagreb 1936 (cir.).
Spomenica druš'va Cervenog krsta kraljevine Jugoslavije 1876—1936. Beograd 1936. Str. 485. (CirilJ
Jaroslav Marcha: Zpirj na Jogoslavil. —
V Brn u 1936 Založba »Moravské kolo spisova-telû«. Uvod napisal B. Borko. (Pesmi.)
Novinarské knihovna A. Laurina, Praha. — Zpravodaistvi. Nachrichtcnwesen. Senrice d'information, Reporting Sevices. — Praha, »Orbis«. Str. 88.
MLADI SLOVENEC
Ptički kličero
Mrzel veter čez dobrave »rije. grize do kosti. Ptičke zebe. — »Pridi, sonce!« prosijo, a sonca ni.
In še glad hudo jih stiska. Kmalu zemljo bo pokril sneg i odejo belo, težko — kdo bi s kljunčkom jo prebil?
Kakšna bo pomlad brez ptičko\. če pozebejo, pomrO nam čez zimo? — V nemi tug. sklonil gozd bi k tlom glavo
in po poljih in vrtovih kakor v grobu bi čez noč tiho vse postalo... Hitro gladnim ptičkom na pomoč!
Božična nagradna slikanica
Petelin in piščanci
Živela je koklja, ki je imela mnogo pišk Med njimi je bil petelinček.
1'iške so proeile kokljo, naj jih pelje na spre-hod. Najbolj ie prosil petelinček.
Koklja jin je peljala v gozd. Tam so pobirali jagode in se igrali. Pa je kmalu vsa kurja družina postala žejna. Prosila je kokljo vode, a vode ni bilo nikjer.
Tedaj je koklja rekla petelinu:
»Sinko, na dinar! Teci k studencu in prinesi vode.«
Petelin je odšel. Spotoma je srečal majhnega
psa.
»'lgrajva se!« je predlagal kužek.
»Ne utegnem!« je odgovoril petelin, »moram k studencu po vodo.«
Pa ee igrajva spotoma,* je rekel kužek. »Za-toči dinar, pa stečeva za njim.«
Kmalu jima je dinar padel v globoko luknjo. Kužek se je zastonj trudil da bi noter zlezel; niti glave ni mogel vtekniti v luknjo. Petelinova drobna glava se je pač pogreznila v luknjo, toda dinarja ni mogla dobiti.
Počakaj me tukaj,« je rekel kužek. »skočim po mačko ona ti izvleče dinar «
Mačka je predla, ko je pritekel pes. Ko jo je kužek prosil, naj gre z n]im, je odgovorila:
»Ne morem pustiti dela, pravkar sem dobila prejo.«
> Bom pa jaz zate predel,« ee je ponudil pes. In je res poskusil, a naj se je še tako trudil — presti ni znal.
Tedaj je mačka svetovala:
»Skoči po miš, ona je brez dela. Jaz ne moreni iti.«
Kužek je tekel po miš. Miši ni bilo doma.
»Kje je miš?« je povprašal.
»Pri siru!« je slišal gia6 iz mišje luknje.
ln res je bila miš pri velikem hlebu eira.
»Ti, slišiš, jjojdi ven!« je zaklical kužek. »Zgodila se je huda nesreča: piščanci so na vso moč 2ejni. Poslali so petelinčka po vodo. Petelinček je izgubil dinar. Poslal je mene po mačko Mačka
Ï>rede. Noče pustiti dela. Poslala je mene pote. 'ojdi z menoj in privleči nam dinar iz luknje!«
»Oho! Dobrega sira pa že ne pustim kar tako, čeprav bi zahtevalo sto mački« je zacvilila miš.
Kužek se je vrnil k petelinu in mu povedal, da ni mogoče dinarja izvleči.
Petelinček se je vrnil h koklji in svojim sorodnikom. Pa je našel že vse mrtve. Revčki so poginili od žeje.
Petelinček je začel jokati. Kikirikal je in kiki-rikal, da bi mu bilo kmalu fiočilo srce.
Od tega časa dalje pee ne more videti mačke, ker pravi, da je samo ona kriva tiste nesreče. Mačka pa sovraži miši in jih preganja na vse kriplje.
Kaj f>a ubogi petelinček? Ponoči ga lahko slišite, kako joka, kadar se spomni svojih mrtvili sestric
Kafro dolgo žive živali
Muha enodnevnica živi samo 24 ur, majski hrošč 6 tednov, metulj 2 meseca, bolha (da bi jo koklja!) tudi 2 meseca, muha približno 3 mesece, mravlje in ščurki jx> eno leto. zajci od 6 do 10 let in prav toliko časa tudi ovce. slavec 12 let, volk 12 do 15 let, kanarček 15 do 20 let, pes od 15 do 25 let, govedo 25 let. konj 25 do 30 let, orel 30 let. jelen 35 do 40 let, lev in medved do 50 let, krokar 80 Id, slon, želva, papiga in karp pa po 100 let.
Kakor torej viduno, je dolgost življenja pri živalih zelo različna.
Ali je Kotičkov striček spet gledal, ko mu je vrli gospod pismonoša natresel zvrhano torlio slikanic na mizo! Sprva je nameraval imena mladih risarjev ovekovečiti v »Slovencu«, ko pa je slikanice preštel, se je prijel za glavo in zastokal: •Nak, kar je preveč, je pa preveč!« Če bi hotel imena vseh risarjev ki so mu poslali izdelke svojih rok, natiskati v »Mladem Slovencu«, bi napolnil z njimi vso stran, potlej bi se pa morali tisti, ki radi tudi kakšne z.godbire in druge takšne reči urebirajo. obrisati pod nosom. Le kdo. vas vpra ^ain, le kdo bi prebiral sama imena? Nihče, niti tiskarski škrat ne I iCuto je moral Kotičkov striček lo misel ojiustiti. Od srca rad bi navedel vsaj imena tistih, ki so mu poslali najlepše slikanice, pa je tudi to misel zavrgel, ker je vedel, da bi bili drugi, katerih imena bi izpustil, do smrti užaljeni Zategadelj je storil pač to, kar se je storiti dalo: zaprl je oči, segel z. roko med kuj1 slikanic in jih privlekel na dan toliko, koliko* nagrad ima pripravljenih.
Nagrade dobijo i
Jurij Pavlovfič, učenec V. razr. na Grabnu
v Ljubljani.
Stanko Aljančič, učenec 111. razr. v Mariboru, Magdalenska ulica 59.
Marija Svajger, učenka III. razr. real. gimn. v Ljubljani. Suvoborska 15 (Bežigrad).
Milena Fugina, učenka III. razr. pri Sv. Petru v Sav. dolini.
lro Krevl, učenec V. razreda v Trbovljah II. (Gabersko 25).
Stanko 2itko. učenec 1 razreda v Ljubljani, Pleteršnikova ulica 13.
Boris Lončar, učenec III. razr. v Žitečki vasi, p Vurberg pri Ptuju.
*
Naj nagrajenci sporočijo z dopisnico, katere .'ijige že imajo v svoji mladinski knjižnici, da jim Kotičkov gtriček pošlje kakšno uovo!
ШШ
Dva mtada smučar'a
Razumno dekle
Deklica je šla služit k nekemu kmetu Gospodinja jo je hvalila, da je zelo pridna. Ko je minilo leto dni in je deklica hotela domov, je kmet rekel: »Ostani še pri nas. Namesto plače ti bomo dali telička.«
Deklica je služila še tri leta in iz njenega telička je zrastla lepa krava. Kmetu se je zdelo škoda lej>e krave, pa je ni hotel izročiti dekletu.
Dekle je šlo na sodišče in tožilo kmeta. Sodnik je oba poklical predse. Kmet je trdil, da je krava njegova, dekle pa je trdilo da je njena. Sodnik m vedel, čigava je Predlagal je:
»Krava bo od tistega, ki ugane, kaj je na svetu najbogatejše, kaj naslajše in kaj najhitrejše.« Kmet je dolgo ugibal in nazadnje rekel: »Najbogatejši je kralj, najslajši med in najhitrejši veter.«
Dekle je malo pomislilo in reklo: »Najbogatejša je zemlja, ker živi vse ljudi. Najslajša je prijazna beseda, najhitrejša pa misel.«
Sodniku je bil dekMov odgovor všeč. Prisodil ie kravo njej, kmet pa se je moral z dolgim nosom vrniti domov
Zakaj so ribe neme. T o m a ž : »Ali vee. zakaj eo ribe neme?« — France: »?« — Toni a ž : »Kar potisni glavo pod vodo in poekusi govoriti, pa boi vedel, zakajl«
Naš Janko In Metka, dva smučarja vrla, sta sita peči in toplote do grla.
Tja v belo Planico kot ptička vesela iz kletke samotne bi rada zletela.
Sto metrov v daljavo naš Janko že skoči —• zaenkrat le v sanjah v očetovi koči...
A kadar doraste naš dečko od tare. odnese rekordov tri polne pehâre.
Oba že na pragu prav strumno stojita, sto smučarjev hrabrih se nič ne bojita
Le nekaj, le nekaj skrbi jti močno: če letošnjo zimo »nega nié ne bo...
Veverice rešiteljice
Nekega posestnika v Kanadi eo nedavno sredi noči prebudile veverice. Napravile so takšen hrušč in trušč, da je posestnik vstal in šel pogledat, kaj se je zgodilo. In je na svojo grozo videl, da gori streha njegove hiše. Veverice so se ognja tako prestrašile, da so začele na vee glas cviliti. Tako so rešile posestnika grozne smrti v plamenih.
Francek in slon
Mama: »Za božjo voljo, Francek, kaj pa delaš
pri slonu? Pojdi hitro sem!«
Francek: »Nič se ne boj, mama. saj mu ne bom nič naredil!«
Pred odhodom vlaka. 2 e n a (možu, ki odhaja).....pa veš, kadar ee bol vračal, cedi v prvi
vagon, da boi prej doma!«
Jezušček je pomagal
Triletna Anica je krepko pritisnila svoj nosek ob okensko steklo Živahne oči so vneto sledile rajajočim snežinkam, ki jih je veter v vrtincu gnal mimo okna.
Jakcu po snežinke niso bile mnogo mar. Negibno je slonel ob peči in moral venomer misliti na svojega starejšega brata Petra. Ze teden dni je reveža tresla huda mrzlica.
^Poglej, kakšna debela snežinka! Kakor oreh!« je nenadoma navdušeno vzkliknila Anica.
■Jakec je pogledal skozi okno. Zunaj je snežilo v gostih kosmih. Če bo vso božično noč tako medlo, bo zjutraj snega na kupe. Hej, vse črno bo jutri vaške mladeži na sankališču [K>d hribom! Toda kaj — ko bi bil vsaj brat zdrav! Že pred tedni sta s Petrom pripravila in namazala nove sanke, ki jih je oče jeseni kupil na sejmu. To bi se postavila z njimi! Zdai pa iz tega ne bo nič. V Petrovo spretnost |e Jakec veroval kakor v sonce na nebu. Peter je znal vse na svetu — zdaj f>a nt bo mogel krmariti in zavirati. Sam pa se Jakec ne bi upal s sankami jio bregu navzdol. Skoraj gotovo bi se zadel v kakšno smreko in prijokal z bulami in praskami domov.
•>Jakec!« je Anica prebudila brata iz njegovih sanjarij. »Kdo me bo vozii jutri na eaneh? Veš. Peter mi je obljubil, zdaj j>a je bolan. Očka in mama ves dan presedita ob njegovi postelji in tudi ne bosta imeli časa Sneg že kopni in nove sani bodo obležale na skednju.«
Jakec je krepko požrl slino in junaško zagotavljal sestri:
»Zakaj bi te pa jaz ne mogel? Misliš, da zna Samo Peter vse? Boš videla, kako bo drčalo! Kakor po medu. ti rečem.«
Stemnilo se je. Jakec in Anica sta molče ždela vsak v svojem kotu ob Skozi špranjo v vratih ie prodrla svetloba v izbo. Vrata so se odprla hi na pragu se ie nrila^ila 'eta Meta Tiho je prijela otroka za roke in ju odvedla v sosedno aobo.
Kar zableščalo se jima je pred očmi od samih lučk. N'a mizi je stalo božično drevo in se lesketalo r samem srebru in zlatu. Pod drevesom so se skromno stiskale jaslice in okoli njih je bilo vse polno lepih daril, med njimi tudi darila za bolnega Petra.
Oče je prišel mimogrede jx>gledat v sobo m se nasmehnil, ko je videl od sreče žareča otroka. Pokazal je Jakcu. kako spravi v tek letalo. Ani-čine punčke je posadil v avtomobil in ga navil. In avtomobil je kar sam drčal po sobi semintja Potem je naročil otrokoma, naj bosta čisto tiho, ker je Peler pravkar zaspal.
Preden je oče odšel, je Jakec čieto dobro slišal, kako je oče rekel teti Meti:
»Ce Peter prebije še to noč. je reke! zdravnik, da je nevarnost minila.«
Se enkrat je pomolil glavo v sobo in naročil otrokoma:
»Le dobro se imejls s svojimi igračami in božičnim drevescem Ko bosta molila večerno molitev. pa ne jx>zabita na Petra in prosita ljubega Boga, naj mu vrne zdravje *
Dolgo sta se Jakec in Anica igrala. Nenadoma so Aničine oči obvisele na skromnih laslicah. Kakor v nebeško čudo je strmela vanje.
»Jakec,« je poklicala brata »poglej vendar tam pod božičnim drevescem hišico s slamnato streho. Ali je to hlev? Živali so v njem. Kaj to pomeni?«
»To so jaslice!« ji je nevoljno povedal Jakec. »Ali si že čisto pozabila, kar nam je lani pravila mama? Tu v sredi leži Jezušček. Mati božja ni imela nobene zibelke, zato je božje Dete položila v jasli na slamo Pred njim klečijo sveti Trije kralji in ga molijo.«
»Čemu molijo sveti Trije kralji?« je hotela vedeti Anica.
»Kci jim je angel oznanil, da se bo v božični noči rodil naš Odrcšenik, Jezif*ek.« ii i? razložila teta Meta, ki je pravkar stopila v sobo. »In sedaj,
otroka, je čas, da gremo spat. Se boeta pa jutri naprej igrala.«
Jakec se je zlasti globoko zamieliL Ogledal si je Jezuščka z vnseh strani. Previdno ga je vzel iz jasli, ne da bi ga opazili teta in Anica. Po prstih se je splazil v Petrovo bolniško sobo. Vrata so bila samo prislonjena. Mati je sedela v naslonjaču ob Petrovi postelji in držala njegovo roko v svoji. Zadremala je. Jakec je stopil k Petrovi postelji in položil Jezuščka na njegovo vzglavje. Cisto zgoraj ga je položil, da ga ne bi mogel brat streti, če bi se premetaval z ene strani na drugo.
Tiho. kakor je prišel, je zapustil Jakec sobo in odšel spet. Pokleknil je na posteljo in sklenil rotte k molitvi:
»Ljubi Jezušček! Pomagaj mojemu bratu Petru m mu vrni zdravje!«
Potolažen je zaspal. Bil je trdno prepričan, da
bo Jezušček ozdravil Petra.
Božično jutro je svetlo posijalo v bolniško sobo Zunaj jc bilo vse zasneženo in zmrznjene gazi so bile kakor z demanti posute. Peter je odprl oči in njegov pogled je bil jasen. Roka. ki je še vedno ležala v materini, je bila hladna. Oče, ki je pravkar stopil v sobo. ga je prijel za roko in videl, da žila pravilno bije. Mrzlica je izginila. Mati je zajokala od sreče in tudi oče si je brisa! oči. Najhujše je Peter prestal. Upanje v njegovo ozdravljenje je oživelo.
Mati je Petra vzdignila in ga hotela podpreti z blazinami. Tedaj je opazila ob njegovi glavi Jezuščka. Nič ni rekla, tiho ga je vzela in položila nazaj v jaslice jx>d božično drevo.
Ko «e je Jakec zbudil, je bila njegova prva misel Jezušček na Petrovem vzglavju. V sami nočni srajci je stekel v sobo. kjer je stalo božično drevo. In glej! Jezušček je spet ležal v jaslih in betlehem-ska zvezda je svetila nad njegovo glavo Tedaj je Jakec vedel, da je bila niepova molitev oolišans in da bo njegov brat kmalii špe» zdrav. Jezušček je bratu vrnil zdravje in <e spet vrnil k svoji Materi in k sv. Trem kraljem v jaslice...
Slepi otroci pišejo .. •
Ljubi Kotičkov striček J
Prišel je čas okoli božiča ... začeli smo s pisanjem božičnih in novoletnih voščil. Nikdar se še nismo drznili pwslati Ti najmanjšega pozdrava, letos pa si med prvimi, ki Te najlepše pozdravljamo gojenci in gojenke Zavoda za slepo deco!
Pa saj si boš z desno roko podprl častitljivo glavo (sicer pa ne vemo, kakšno imaš), s kazalcem leve roke pa boš šel na modro čelo in si boš takole ntislil: Lej jih, lej, pa morajo imeti že poseben vzrok Ljudje so že taki, kadar človeka potrebujejo .takrat ee ga spomnijo, in ne prej in ne po-znej. Pa verjemi, ljubi striček, da z nami ni tako. Ne bomo ee Ti hvalili da smo takšni in takšni. Pohvali ali pograjaj nas Ti, če se Ti bo zdelo vredno. Resnica, ki je trdnejša od skale, je, da smo se Te še do predkratkega Dali, močno bali. Saj se Ti vendar ne zdi čudno, kajne, da ne? Ko lalrole ob nedeljah pojx>ldne prebiramo Tvoj kotiček, pripovedujejo večkrat Tvoji drobni prijateljčki, kakšen da si. Zares strašanski, vsega občudovanja in strahu vredni striček bi bil, če bi bil v resnici tak, kakršen pravijo, da si! Ubogi striček! Nam pa so začeli možgani živahneje delovati in mislili smo ei: Kdo bi verjel takšnim grdim pripovedovanjem! Ni mogoče, da bi tak strašanski striček tako lepo in ganljivo pisal... V trdnem prepričanju, da si striček, kot so drugi strički naše mile sloveneke domovine, le ie mnogo boljši, Ti danes pišemo božično pisemce.
Ob začetku aH v sredi Ti želimo mnogo božičnega veselja m prav srečno in blagoslovljeno novo leto!
Da pa boš vedel, odkod prav za prav smo, TI
povemo, da prebivamo v Kočevju, čisto na koncu sveta, odkoder železnica na Sušak ne jjelji. Naš zavod stoji blizu gozda, v njem pa je 41 gojencev. Godi se nam, kot bi nam gotovo tudi Ti ielel: kot ptičkom na veji. Malo ee učimo, malo zapojemo in zaigramo, pa mine dan.
Ce imaš kai veselja za glasbo, pridi k nam: pri nas bi se laiiko marljivo udejstvoval. Saj imamo tri klavirje, hormonij, pet vijolin in menda prav toliko citer. Ce znaš prepievati, pridi! Nam boš pomagal. Ali pa kdaj v radiu zapoj z radio-stričkom gospodom Pengovom. Zelo radi bi poznali Tvoj
Ce рм si vnet športnilc,
pridi hi prinesi « seboj smuči; kar same Ti bodo drsele po kristalno beli snežni odeji. Ce pa Ti ni do vsega tega, tedaj pa pridii, da bomo skupaj obhajali konec starega let»!
Ampak dovoli, da Ti Se nekaj prav tiho povemo na uho: Milo bi se nam storilo, ie bi naše belo pisemce pogoltnil Tvoj beli koš.
Sprejmi lej* pozdrave od vseli gojencev Zavoda za slepo deco v Kočevju!
Tvoji slepi prijateljčki
Dragi moji slepi prijatelji!
Ne morem Vam povedati, kako mi je bilo pri srcu, ko je kar takole na lepem padlo Vaše pismo pred mene. Nisem bil ob njem ne žalosten ne vesel; vsakega malo se je nabralo v mojem srcu. Kakor poletno nebo, ki ga zagrinjajo črni oblaki, izza njih pa ie vedno kuka nekaj drobnih, svetlih sončnih žarkov — takšne približno so bile moje misli. Saj pa tudi ni majhna reč, če človek prvič v življenju dobi takole čudovito pismo v roke! Namesto pisanih črk, kakor sem jih vajen ie leta in leta — same drobne luknjice na papirju. Vsaka luknjica posebej me je malo zbodla in zaskeleia ti.
Prebiral sem Vaše pismo — in kar nenadoma je prišla nad mene črna misel, kako bi bilo, če bi tudi v meni za zmerom ugasnila svetloba dneva in bi postal slep kot Vi. Zapri sem oči in začel narahlo otipavati črko za črko, pa sem kar koj ' obupal nad samim seboj. Križ božji, sem zabrundal v sivo brado, križ božji, toliko potrpljenja pa jaz vse življenje ne bom imel, da bi se naučil brati s prsti namesto s očmi!
Kar naravnost Vam povem: Vale pismo je bilo zame pravo doživetje. V resnici sem si podprl častitljivo glavo — kar uganili ste, da bo tako! — in poromal v duhu tja med Vas. Pa ne zato, da bi Vas j>ograjal, ampak zato, da bi Vam kakšno dobro, prijateljsko besedo položil na srce. Če ste me slišali, ko sem bil v duhu med Vami, ne vem, toliko pa mi že lahko verjamete, da so mi vrele iz srca besede tako tople in iskrene, kakor jih Se zlepa ni slišal kdo iz mojih ust. Skoda, da n« te lepe besede izzvenele v praznino! Nisem si jih mogel obdržati v spominu (saj veste, kako takel« stare stričke spomin počasi zapušča), nisem jib vrgel na papir — in tako so moje današnje besed» samo medla senca tega, kar je čutilo in govoril» moje srce takrat, ko sem bil v duhu med Vami..
Najbolj sem se Čudil tistemu delu VaSegî pisma, v katerem trdite, da ee Vam godi ko! ; ptičkom na veji. Ne, ne, tega Vam pa pri najboljši volji ne morem verjeti! Ptički na veji glodajo z odprtimi očmi v ta prelepi božji svet. zlat« sonce vidijo nad seboj in pisane poljane pod seboj, iz kraja v kraj jih nosijo razprostrte perotnice — Vi pa ste каЦог priklenjeni na ozek prostor tegs sveta in zaman iztegate roke po soncu, da bi ga vsaj x rokami otipali, ko ga videli ne boste nikoli več. A sam Bog ve, kako je s temi rečmi I Nemara imate pa čisto svoje nebo in čisto svoje sonce skrito nekje na dnu srca? Bo že tako. ko pa iz Vaših besed kar ni razbrati, da bi se kaj prida žalostili zaradi svoje nesreče. In to je tisto, kar je meni samemu v veliko tolažbo.
Toliko zs danes Se marsikaj imam na srcu, kar bi Vam rad povedal, pa bom to prihranil raje za prihodnjič, ko se boste spet kaj oglasili. Danes je moj odgovor bolj žalosten kot vesel, drugič pa Vam bom napisal nekaj tako veselega, da se boste tri dni skupaj smejali. — Pozdravljeni!
Vaš Kotičkov striček.
M L ADA......NJ,±V_A
Pesem izseljenke
Oj, kako je hiša prazna, če jo mati zapusti. Joj, kako te cesta težka, ko na tuje «e zgubi! Pa kako je v srcu tema, če ljubezni v njem več ni. To, vse to smo izgubili — oj, nesrečni trikrat mi!
Zložila Marija-Angelina Rože, slovenska izseljenka v Franciji.
Is icls. Veroučitelj: »Torej Janezek, čitaj povest o Davidu in Golijatu!« — Jenez. Cita. — Veroučitelj! »Čitaj razločno m počaai, eaj «i G olja la «karaj popolnoma požrl.«
Nedolžna oiročiči - družmam za novo leto
(Ob sliki Giotia: llmor bellehemshih nedolžnih olročičev)
Goste je treba pričakovati
Čeprav ima gospodinja malo časa. vendar mora goste, ki jih je povabila, tudi z zunanjimi znaki pričakovati, da vidijo, da so dobrodošli.
debelejših nog ko črnolaelre, bi »odi zdaj ne imele
dolgih kriL tako vidimo, da ima sicer vee svoj vjrok, na primer tudi tega, da bodo obleke krajše, zato da bodo daljše, a smisla vendar v vsem tem
ni nobenega.
Usoda ženek ni bolj smiselna, kakor je usoda drugih stvari. A če ima kaka ženska slučajno kako smiselno modo, tedaj doseže tako zvano karijero.
Tudi mode imajo karijero ali nimajo karijere, ka-
... *—i ali
U-
am-
so* zato dolge, ker so slučajno dolge. In skoraj
Se vedno ie miza tisto, ki je pravi znak povab-Ijonoeti. Na lepo pripravljeni mizi (pogrnjeni ali nepogrn jeni) čakajo že skodelice za čaj in vse
spel kratke. Ali bodo na eni strani dolge, na drugi pa kratke — ali obratno. In potem bodo po polnoma kratke in koj zalem popolnoma dolge. In tako dalje — do neskončnosti. To je muhavost ženske mode, ki se ji ženske, žal. vedno klanjajo)
drugo, kar spada zraven. Vsak gost je užaljen, če vidi, da gosjiodinja šele tuli rat prii mizo, ko je že prišel, če šele takrat oopir
jripravlja ira oma
re in toka ven in noter in mogoče Se ošteva služkinjo \mes ali podi otroke ven. Ker so zdaj v u|X>raUi majhna stanovanja, |e seveda boljše, če miza ni prezgodaj pripravljena, a vse mora biti zloženo in pripravljeno na drugi mizi, tako Hn le se/emo tja in je vse pri rokan.
Vse. kar damo gostu za majhen prigrizek, ni danrlanee drago i:i ni nič posi-bnega. Drugo pa ie: kako jjostre/enio, kako damo. Vprav to je merilo gojene in kultivirane gostoljubnosti in domačnosti. I^hko postrežemo gostom v spalni sobi, lahko pri jiosteljah. a postreči moramo tako, da je gostom domače in ne občutijo drugega, ko prijazno domače ognjišče. Hude napake so: če vpričo gostov dajemo sladkor т posodo; če sadje vpričo njih dajemo v košarico, če vpričo gostov jadikujemo, da ničesar nimamo in kako da je vse drago ..Tudi moderni gostje sd želijo da jih pričakujemo /. veseljem. da na« veseli njih prihod.
Zdaj dolgo — zdaj kratko krilo
Pred dva tisoč leti je kruti ITerodeï dal pomoriti hetlehemske nedolžne otročiče. Kateri materi ee ne bi orosile oči ob spominu na ta kruti dogodek? In vendar imamo — tudi pri nas
—	toliko mater, ki ao sestre krutega Herodeža. ki morijo nedolžne otročiče še predeo zagledajo •vet. Zakaj jih morijo? Ali iz skrbi zanje, da ne bodo mogli živeti? Ali ii skrbi zase, da jih ne bodo mogle preživljati? Morijo jih is skrbi zase. da ne bo preveč truda z njimi, da jim »iivljenje »e b« prikrajšano*, da ne izgubijo prostosti. Morijo jih, ker ne zaupajo « pomoč nebeške Matere ta nebeškega Očeta. Da ta dva zares skrbita za nedolžne otročiče in ta dru/.ine t reč otroki. Imamo nebroj dokazov; nekaj teh smo zadnjič navedli na tem mestu: da so otroci is družin s več •troki postali slavni ljudje za ta in oni svet. — Da je (daj drngače? Ni. Le to je drugače, da
vera toliko materam tnja beseda in jim je še bolj tuje zaupanje r hožjo pomoč in previdnost.
—	Ifedolini otrofiči kličejo tudi očete, prave očete, ki imajo srre zanje in za družino. Tako malo faname pravih očetov! Imamo prav za prav le moškega člana družine, ki se po njem imenuje.
—	V novem leta mislimo večkrat na nedolžne hetlehemske otročiče. Mislimo na pomoč it neba. mislimo ва jedro družine, ki so: otroci! Kri otročičev, umorjenih še preden pridejo v družino, ■e bo odkupila blagostanja družine, lin vpila po maščevanju, po razpadu družine. Ali ne vidimo, da imamo manj in manj ntarih rodov? Da družina že v tretjem rodu izumrje? Ali mogoče ne
lato, ker snio Berodeži?
Vzgojesfovje (humoreska)
»Ki si j® zagrgral?«
»No! Saj vem, de ne boš uganila. To je bfla: Kje so moje rožice... Saj jo po/.naš, torej jo znaš tudi zapeti.« »Seveda, očka.«
»Glej, Mimica. kako lepo bi bilo to, če bi ti pesernce ne bilo treiba peti, marveč bi imela še godbo zraven, če bi se spremljala » klavirjem.«
»Saj ne 73iaro klavirja!« »Zato se ga boš pa učila. Mi mica I« »Aha! Mama te je poslala!« »Prismodu ! Z mamo sva se peč dogovorila, da pride jutri nčitelj za klavir in ti se boš pridno ačila, sicer ti bom jaz eroo zagodel!« »Zakaj pa tako vpiješ, očka?« »Nič ne vpijem, a zahtevam, da «e očJ klavirja I
»Pa se ne bom. veš, očka. Saj se že itak preveč učim. Drugi otroci se zmeraj igrajo, jaz se moram pa učiti« Mimi je zaihteLa. Spričo solz pa so očetje brez orožja. In ker so brez orožja, postanejo eurovi. »Kaj tuliš!« zakriči oče. »Jaz zahtevam in kar zahtevam, zahtevam. Konec! Pika! Sicer me l>oš še spoznala! Potem ne bo ne denarja in piškotov, ne ničesar! Ko-necl«
Oče zaloputne vrata za seboj, Mimi se joka za žive in mrtve in vpije, da bi rajši umrla, ko da bi se učila klavirja.
Otroške »olze se kmalu popiše. In ko ee Mimica igra popoldne z otroki na cesti, je že rte pozabljeno.
»Pojdimo v kino!« predlaga Tinček. Mimica ga zavrne: »Otroci vendar ne smejo tja.«
»Že, a slike si lahko ogledava zunaj in malo podraživa vratarja.«
»Imenitno!« vzklikne Mimica, saj je preroda dražila debelega vratarja. Otroka »tečeta h kinu.
»Kaj pa je tu napisano. Tinče?«
rebe
i sam
«Ni Mhni rnia osem let in ma vprav brati in
vieati. Več noče zftati in ne more znati, že to Ji jè odveč. Pa ji je nekoč rekla mati:
»Mimi, jutri dobiš učitelja za klavir!«
»Oh, mama!«
»Ali te ne veeeli?«
»Prav nič ne.«
»Vsaka punčka se m®ra učiti klavirja.« »Zmeraj to trapasto učenje! Ne, ne mamama!«
Mater mine potrpljenje: »Če hoče£ ali no-
učila se boš, pa konec!« »če se pa ne bout, mama?« »Bom že jaz poskrbela za to, da se boš!« »Pač ne bom parila in se tako tudi naučila ■e bom ničesar.«
»Nikar se ne zavijaj, mali; če te ne bo zeblo, ne boš nič naberačill«
»Strašna ai, Mimil« »Ker ne igram klavirja?« »Zato, da.«
»Mama. ali so vsi otroci strašni, ki ne igrajo klavirja?«
Če matere ne vedo naprej, gredo k očetu. Očetje pa se delajo, kakor da vedo naprej. Za to je tudi Mimin oče dejal Mimini materi: »Napak si začela! Ti ne znaš! Bom jaz govoril z malo. I.e kar name ee zenesi! Otrok se bo navdušeno učil!« In potem je oče odšel k Mimi.
Veselo je popeval: »Kaj delam, Mimi?« >Gr£ra,š.«
»Pnsmoda! Saj pojem!«
»Pa se tako sliši, ko da grgraš.«
»Ne. Jaz sem peL Ali po/.naš to pesmico?«
»JCar preberi!«
»Ko ne poznam pisanih črk!«
Tinče prebere: »Mlado dekle dobi službo za igranje na klavir.«
»Zakaj?«
»Da bi klavir igrala.«
»Ko bo predstava?«
»Seveda.«
»Potem je pa lahko vedno brezplačno v kinn.t
»Seveda.«
»Tudi če igra Паггу Piel?«
»Zakaj pe ne?«
Mimici se vzradostijo oči. Naglo zbeži domov. »Mama mama!« zakriči že na pragu, »bri, brž bi se rada nančila klavirja! Ali ne mor« priti klavirski učitelj že zdajle?«
Meti pogleda očeta in »če pogleda mater.
»Vidiš,« prvi oče. >vse zavisi le od tega. kako otroku dopoveš! Kar se tiče vzgoje, so pa le očetje no mestu, zapomni si to!«
Frizura, ki vsakomur dobro pristoja. Kako jo narediš, razvidiš s slike?
Nalnovajii plaič is krzna, kučma j« i« iste kol«
spet veliki in nato spet majhni... Edini razlog za vse te spremembe je pač ta. da зе vedno dogaja nasprotje od onega, kar je. Tako je ko na borzi, ki se dviga, če nima vzroka za padanje in pada, če ni vzroka za dviganje.
ôe bi Greta Garbo ne bila švedinja, ampak Mulatinja, bi imele zdaj vse ženske kratke, črne lase in ne dolgih, plavih las in če bi plavolaske ne imele
Pentlja k bluzam z okroglim ali koni'astlm izrezom. Najprej izrežeš obliko iz papirja A. Nato izrete* iz belega batista ali svile počez dv« pr.ig- (1 in 21 ln ju okrasiš (b-b) z drobnimi robčki. Nato dai obe progi skupaj (lice je na znotraj) in pazii aa črtico c-c, tako da prideta skupaj točki a-h Nato s strojem lešiješ progi od a do b. obrne* in polikaš t mlačnim likalnikom. Nato položiš obe progi malo drugo čez drugo kot vidiš na 3 in sešije« od a proti c Potegneš posebno nit od » do c in skrči» pentljo. Srednji Irv pokriješ t trakom. Če imaš okroglo ir-rezano obleko, pritrdiš pentljo na zatilnlku z gumbom: če je Spičast izrez, pa jo • š.vi pritrdiš na šir I	na rami.
I»
P»UPElt ^^^дадкт^к, j
Slanikova solata.
Slanikov, ki hočei iz njih napraviti oolato, n« •mei nikoli otrebiti na papirju, ampak zmeraj na porcelanasti plošči in jih daj za 24 ur v vodo. ki jo moraš večkrat premenjati. Zadnji vodi prilij malo mleka. Ko vzameš elanike iz vode, poškropi očiščene dele z oljem in jih pusti it 6—7 ur na krožniku in pokrij • krožnikom. Tako ie alaniki jako zmehčajo in eo prav nežni. — Duh po slani-kih najlažje odpravi* i rok in orodja, če jih ob-drgne! z gorčično moko ati « paradižnikovimi rezinami. —
Pečen guljai iz svinjine.
Kakor za guljaž — pripravi* 40 dkg, na drobno razrezanega evinjskega mesa. Medtem duàii brez masti 20 dkg riii. Vzamei skledo, ki se na ognju ne razpoči. pomažeš jo z mastjo in polaga» vanjo zdaj plast guljaža in spet plast riža; zadnj» plast je riževa. Vsako plast potreseš s parmezanom m tudi vrhnjo plast. Na koncu obliješ vee ie z omako, ki je ostala, in vse 25 minut pražiš v pečici
Solatna ibirka.
Pravijo, da je zlata doba za šivilje m krojače tedaj, ko so v modi daljše obleke, zakaj stare obleke je moči pač odrezati, da so krajše, težje pa do- j staviti, da so daljše Sicer pravijo, da je minila tista doba, ko x> bile vee žensice mladenke in so nosile do kolen kratka krila, ker — tako tudi pišejo — so tudi moški do grla siti razstave ženskih nog in tako zvane »mršave linije«. 2e lani je kazalo, da bodo krila daljša: letos so celo vlečke na vrsti za praž-
Lepa smučarska oprema
Kaj bomo kuhati
Pražnja obleka sedanjih dni Iz črne svil« In brokata
nje čase in krila imajo zadaj gube, kar pomeni, da 9e daljšajo.
Glede na daljša krila je mogoče potrebno omeniti, da je kaj smisla v кзп, če so se krila v dobi stoletij podaljšala, ker se je ženska bolj po žensko obrnila, ni pa nikjer najti smisla v tem, zakaj so letos krila daljša. Lani krajša in podobno. Zakaj, leta 1920 eo bila krila neizmerno kratka, L 1923 pa spet dolga, nato spet kratka, zdaj 90 spet dolga, la časih so klobuki Široki, nato spet ozki, potem
Dve glavici solate razrežeš na rezane« in dai v mrzlo vodo. Nato razpoloviš 4 v trdo kuhana
Iajca, izdolbeš rumenjak in jih zmešaš z 2 žlicama lisle smetane, 1 žlico nastrganega sira, z nekaj eesekljanim drobnjakom, s soljo tp poprom. Tretjino te zmesi odvzameš in jo po«ebej pomešaš 1 smetano, limonovim sokom in gorčico: to je mari-nada za solato. Kar ostane te mešanice jo dai v polovice jajec in okrasiš z razpolovi jen imi, rdečimi redkvicami. V marinado pa vmešaš: 40 dkg kuhanega, na kocke zrezanega krompirja, 1 surov, na rezance zrezan koren, mogoče še oetanke govedine (od juhe) ali 10 dkg sesekljane klobase. To marinado in vso primes daš na kupček v sredo sklede. Krog m kroç pa razpostaviš in okrasiš solato z naoevanimi jajci.
Svetujem (i
Rumenjak ohraniš, da g» daš v mrzlo vodo, seveda mora biti rumenjak cel Ko ga rabiš, odlij vodo.
Drobtine. ki jih opražiS v maslu in jih potrebuješ za močnata jedila, bodo lepo krhke, če jih pred praženjem zmešaš s sladkorjem.
Naš domači zdravnik
F. V., K. Bolezen mehorfa in danka, ki eo vam
{o zdravili že v ruskem ujetništvu, naj vam pomagam odpraviti po 20 letih in tako na daleč, ko ne poročate nič, ali je bolezen nastala po poškodbi ali okužbi ali kako drugače. Neverjetna ie vaša otročja vera. Pojdite v večjo bolniinico, kjer imajo poseben oddelek za mehurne bolezni, morda se bo dalo vaje stanje kaj polajšati.
J. Z., V. Žveplano vino (ni razlike ali z žve-plenim plinom ali ž v ep leno soljo) povzroča znane motnje, zato treba s pitjem žveplanega vina počakati vsaj dotlej, da se žveplo spoji z vinskimi lužninami in vleže. Zdravega vina in zdravih sodov menda ni treba žveplati, žveplanje je razkuževanje, potrebno za zdravljenje vini ali za ustavitev vrenja med prevozom. Kako se žveplano vino najhitreje znebi žvepla, je popisano v vsaki kietanski knjigi.
Isti. Cikasto vino utegne tudi zdravemu človeku pokvariti želodec. Najbolje je iz cikastega vina napraviti kis.
Isti Žerjavica v glinasti peči je nevarna, ker žerjavica puhti mnogo neizgorjenega plina (ogljikovega okjsa, hi je hud strup) in če ta plin v peči zastaja, utegne prehajati skozi neštete ftpranje v stanovanjski prostor. Zato velja pravilo, da mora ostati cev iz peči v dimnik stalno odprta, tudi pepelna vratica na peči naj bodo samo priprta, dokler je kaj žerjavice ▼ peči. Je nekaj železnih peči, ki se okoriščajo z ogrevalno močjo nedzgor-jene žerjavice. Dvomim o njihovi neoporečnosti v zdravstvenem pogledu.
F. T., M. Luskavica se vam je po mojih nasvetih izboljšala, a se deloma po vrača; najbolj vam pomaga maža iz lesnega katrana, olja in petroleja ter umivanje z zavrelico brestovega lubja. Ne vznemirjajte se, da še ni prešla ta nadloga popolnoma, kar bi bilo čudno, saj je luskavica zelo trdovratna in bolj redkoma ozdravna bolezen, ki pa ne krajša življenja in ne ovira mnogo pri delu. Nalezljiva ni, pač pa se mnogokdaj deduje naklonjenost do nje. Nadaljujte zdravljenje, a brez siljenja, ogibljite ee pri hrani, kar morete, soli in maščobe. Pa se še kaj oglasite, ko bo cvela bukev.
V. P., G. Potenje (znojenje) čela ni vedno v zvezi s toplino, če ni zavoljo pokrivala ali kakšne jedi (čebula, paprika ali druge začimbe prihajajo v poštev), potem je vzrok v razdraženem živčevju tistega okoliša. Na daljavo se take stvari ne dajo ugotoviti.
leti. Na bruhanje vam gre marsikatero jutro na tešče, dasi imate čvnst želodec, ne pijete in ne kadite? Morda večerjate prekasno ali preveč ali pretežke jedi? Morda spite v slabo zračenem prostoru ali imate nakazno zobovje?
Isti. Pečenje v sečni cevi po kapavici je zadeva, ki ji treba etrokovnjaške pomoči brez odlašanja, da ne pride do resnejših zaplet-ljajev.
M. Č., Lj. Peneč se seč vas skrbi? Nekaj plina (ogljikovega dvokisa) je v vsakem seču, še več plinov je v seču, ki se razkraja že v mehurju. Za pravilno presojo je vsekakor potrebna preiskava seča. Pripominjam, da se peni vsaka voda, ki pada iz višine, ker se meša z zrakom.
Isti. Trebušavost pri mladem človeku je res nerodna zadeva. Če ni kakšne bolezni, pomeni ta nesreča, da se preveč zalagate z izdatno hrano in dosti premalo gibljete. Jejte torej manj in kar se da preprosto, gibljite se več in čvrsto; poleg hoje vam priporočam drsanje in smučanje ter želim ne toliko padanja, kolikor odpenjanja drsalk ali smuči kot zdravilno zabavo.
J. K., L. Jetično vnetje v kolenu po hudem (splošnem) sklepnem revmatizmu je bolj redka bolezen vsaj v naših krajih. Čudite ee, da vam predpisano mazilo ni pomagalo že po 14 dnevih, mavčeve obveze se branite v strahu, da se vam koleno v nji za stalno otrdi, sprašujete me, če je bolezen sploh ozdravna, a dvoletno zdravljenje se vam že vnaprej zdi predolgo. Tudi če bi vas osebno pregledal, bi ne mogel ustreči vaši nestrpnosti, ker nisem ne prerok, ne prerokov sin; tako na daljavo pa vas resno opomnim na dvoje: ubogajte zdravnika svojega zaupanja brez pridržkov in vadite se v vdanem potrpljenju. Sklepna in kostna jetika se ozdravi pri otrocih in mlajših
ljudeh večinoma, pri starejših ne prav redkoma, časih popolnoma, časih z otrdenjem ali sključe-njem uda, zdravljenje traja več mesecev ali nekaj let, kakor je pač človek in njegove razmere.
Z. P., P. »Strašno« boleče noge, roke in križ, utrudljivoet, zaspanost, mrzli udje, rdeč obraz m prebavne motnje pri mladem možu eo stvari, ki se ne dajo od daleč zanesljivo razpoznati, še manj pa zdraviti z domačimi zdravili Menim, da bo imel domači zdravnik glede razpoznave hvaležno nalogo, manj hvaležno glede zdravljenja pa prepusti drugim. Bolnik naj se potrudi, da ne zamudi časa, ko se da bolezen morda še zaustaviti. Domačih zdravil za njo ne poznam.
J. Z., M. Pogostno tiičanje na vodo v zimskem času je res morda v zvezi z mrazom, če ni težav poleti. Skrbite torej za tople noge pri delu s primerno obutvijo in še bolj z utrjevanjem, kakor je bilo nekajkrat opisano na tem mestu. Če ste sicer trden in zdrav človek, ugrejte si zvečer noge e bojo ali drugače, pojdite s toplimi nogami bos na sprehod po snegu ali srežu ali slani tri do pet minut, potem pa brž ▼ copate ali v posteljo! Če si ne upate tega, kopljrte si noge zvečer v topli vodi 10—15 minut, oblijte z mrzlo vodo, osušite z otiračo in zlezite pod odejo. Če je vaša nadlega pogostega eečenja zares v zvezi z mrazom ali prezebanjem, vam mine, če ne, treba vešče zdravniške pomoči. Pa mi poročajte o stanju po treh mesecih (sklicujoč se na ta odgovor)!
J. K., Lj. Bolečine ▼ hrbtu, posebno pri dihanju, pokašljevanje, bledost in breztečnost so znaki resne bolezni, ki se da zares ozdraviti samo v početku. Zato kar k zdravniku in brez odlašanja!
J. R., S. Žolčnik se vam je pomiril, z zdravljenjem po mojem nasvetu vam je odšlo nad 30 žolčnih kamnov različne velikosti, da se čutite kar ozdravljeno, dasi vam je zdravnik napovedal ozdravljenje samo z operacijo. Uspeha sem vesel tudi jaz, a ne v toliki meri, kakor vi, ker vem, kako rada se ponavlja »kamena bolezen« na žolčniku, če se bolnik ne drži primerne prehrane in preprečevalnih vodil. Torej pozorl
Ista. Vsaka bolezen ne spada v javno posvetovalnico, že iz umevnih razlogov ne; v vašem primeru pa treba poleg neposrednega pregleda še posebne ugotovitve, kakšne vrste je vaša bolezen, ker se vsaka vrsta zdravi na svoj način. Isto velja za hčerino bolezen.
M. I„ D. Majhna krvavitev dve leti po meni je zadeva, ki je ne smete zanemariti. VsekakoT pojdite k zdravniku in če on količkaj posumi, ostanite pod njegovim nadzorstvom vsaj pol leta Razpoznava raka ni nikdar prezgodnja!
M. M., B. Za vojno službo stalno nesposoben mladenič vas snubi? Svetujem vam opreznost, vaši ljudje naj dobe zanesljive podatke o zdravstvenem stanju snubca in zaradi katerih bolezni sta mu umrla oba roditelja tako zgodaj. O vseh teh poizvedbah se razgovorite še z domačim zdravnikom pred odločitvijo. Vedite, da sta družinska kratko- ali dolgoživost dedni svojstvi.
L. H., T. Govorna napaka v vašem primeru je menda živčne narave in zelo podobna znanim ostraham ali oplaham (pred izpitom, na odru, na praznem trgu, mostu in dr.). Čudno se mi zdi, da prenašate to napako, ki vam greni življenje, tako dolgo, eaj se da hitro odpraviti, če je količkaj dobre volje v človeku, zato domnevam, da imate z napako tajno prijateljsko vez in ee ne marate od nje ločiti. Če vam pa napaka postaja zares natečna, poiščite si izkušenega zdravnika za splošno zdravstvo ali za živčne bolezni, da vas nauči gladkega govorjenja brez zatikanja.
S. B., Lj. Gosja trava (bot. polentilla anse-rina) prihaja poleg staroslavne kamilice zopet v čast pri krčih v trebuhu in zlasti ob čišči. Ta zel je trajnica, ki raste ob potih in po pašnikih, pri-talni listi so pernato narezani in navadno spodaj svilnato ko<$mati, na golih, komaj ped visokih steblih se pokažejo spomladi, časih še tudi jeseni, rožam podobni rumeni cvetovi. Zdravilno ie listje, ki se nabira od maja do julija. Na Nemškem že delajo tovarniške izvlečke iz te rastline, kmalu bomo kupovali ta izdelek za drag denar, na sprehodih in izletih pa bomo hodili po rastlini eami.
Kmetijski nasveti
Zaboj iz lelev za spravljanje krompirja. V
»Slovenčevi« nedeljski številki z dne 6. decembra t. L je bila na strani 11 epodaj v drugi koloni objavljena priložena slika, predstavljajoča zaboj za pravilno spravljanje krompirja. Prosim, da bi mi odgovorili, če je potreben za zaboj, kakor je objavljen v »Slovencu« kakšen j>oseben načrt oziroma posebna velikost. Prosim tudi za naslov mizarja, ki izdeluje take zaboje. M. Z. — C
Zaboj za krompir, ki je bil naslikan v »Slovenčevi« nedeljski številki z dne 6. decembra 1930, je namenjen pred vsem za gospodinjstvo v mestu, ki ima navaano le malo prostora tudi za spravljanje krompirja. Je to zaboj, ki ga lahko napravite iz enostavnih lesenih zabojev. Kakor je razvidno iz slike same. so vse stanice napravljene iz letev, ki so le toliko narazen, da krompir ne more skozi prostor med njimi. Zato naj se ravna razdalja med letvami po debelosti najdrobnejšega krompirja, ki prihaja za trg in prodajo v jx>5tev. Dno te posode za krompir je nekoliko poševno 1er visi proti eni ožjih zabojevih stranic in je nekoliko podaljšana navzven stranice. Podaljšani del dna je zunaj ograjen z nizkimi deščicami, da se krompir lahko ustavi v ograjenem prostorčku, kamor 6e kotali iz zaboja skozi v to puščeno odprtino vselej v tolikšni množini, kolikor se ga odvzame iz tega pro6torčka za vsakdanjo jxirabo v kuhinji. Zaboi iz letev ima pred navadnim tole prednost, da lahko vedno veje zrak skozi vse plasti Krompirja v zaboju in da pride do uporabe najprej oni krompir, ki je najbolj spodaj in največ trpi pod bremenom krompirja v bolj gornjih plasteh. Velikost zaboja se ravna jx> prostoru, ki ga imamo za krompir v shrambi (kleti). Po našem mnenju ni potreben za napravo takega zaboja poseben načrt, ker ga lahko vsakdo, zlasti pa še mizar, napravi, če le vidi in točno prouči objavljeno sliko.
Ajdove luskine. Od zmlete ajde mi je ostalo pri sejanju precej luskin ki se mi jih zdi škoda metati v gnoj. Rad bi pokrmil ajdove luskine goveji živini. Kako jih naj pokladatn A C — M. P
Ajdove luskie nimajo nobene prave vrednosti za krmljenje živine V njih je mnogo vlaknine. Tudi
.......................... OD R F.2TTF. ишшшшшшшшшишшшшшп
miiiimt §?et тшг"
I odgovarja aamo na vprašanja, ka- Ш 1 terim je priložen tale od rezek. |
1 „Slovenec", 3. januarja 1937 |
■ i iiiiiiiiiiiiiu .iiiiiniiiliii..............................jih..................ншшниншГС
so zelo težko ali sploh neprebavljive. Ker ostane na ajdovih luskinah še vedno kaj moke, dajte luskine kokošim, da f>o njih brskajo in popikajo z njih morebitne ostanke moke. Na lo pa spravite ajdove luskine s kokošjega brskališča na komjx>st, kamor najbolj spadaijo.
Ameriški lešniki Pri nas po večjih trgovinah jestvin prodajajo čedalje več ameriških lešnikov. Nekateri jih imenujejo »kikeriki«, nemško Erd-nuB, latinskega imena ne vem. Rad bi dognal, ako bi ta rastlina tudi v naših krajih uspevala. Ne vem, kakšno zemljo zahteva, kako se sadi ter njeno negovanje. Slišal se, da raste v zemlji približno tako kakor krompir. Prosim za obširne podatke
0	tej rastlini, kako se jo neguje. (K. A. iz D.)
Ameriški lešnik je rastlina južnih dežel V naši državi ga gojijo v Južni Srbiji V večji izmen pa v Španiji, Italiji in Južni Franciji. Njegovo znanstveno botanično ime je »arachis hypogaea«. V našem podnebju rastlina ne dozori; kvečiem na prav solnčnih legah, ali pa v gorkih gredah Ameriški lešnik spada prav za prav med stročnice. Zahteva dobro peščeno-ilovnato in na humusu bogato zemljo. Seme (dobite ga pri I. Jelačinu, Ljubljana,
1	kg stane 20 Din) sejemo 2—3 cm globoko, 10 cm narazen. Pletev in okopavanje rastlin ie samo ob sebi umevno. Rastlina ie bolj nizka, listi zrez-lani, cvete rumeno. Po cvetju se pecelj stroka podaljša ter upogne v zemljo, kjer plod dozori ako je zemlia težka, je izkopavanje in čiščenje strokov dokai neprijetno delo. Stroke tedaj poberemo, operemo in jih posušimo na soncu. Za uživanje jih moramo pa v peči (štedilniku) nekoliko popeči. da zadobijo prijeten okus. Iz semena, kolikor ga ne prodajo za uživanje, pridobivajo prav fino namizno olje. V Španiii napravljajo iz ameriških lešnikov zelo okusna domača jedila. Iz navedenega pa poudarjamo, da ameriški lešnik v naših navadnih razmerah ne uspeva, odnosno seme ne dozori.
Hrošč graliar v grahu. I. S. St. — Gojite gran. ki se v vašem kraju kaj dobro zarodi, ter ga puščate tudi za seme. Toda navadno se čez zimo v zrnju zarede žuželke, ki ga izgrizejo. Kaj bi bilo proti njim ukreniti? — Žuželka. ki se v grahu za-redi. je hrošč grahar (bruchus pisi). Ta hrošč leta ko cvete grah okoh njega in zaleže jajčeca na pe-stiče ali mlade otroke Izležena ličinka se zavije v strok in od tam v zrno. kjer ra<te tako počasi da ee zrno normalno razvija Luknjica, skozi ka tero je ličinka prodrla v zrno «se pozneje popol noma zarase Ličinka izdolbe vsebno zrna prav do kožice tako, da se mesto, kjer bo pozneje iz-letel hrošč, pozna majhen črn obroček; potem st zabubi. Že jeseni je hrošč v zrnu pojiolnoma razvi' in ako je jesen mila prileze na dan ob mrzlen-vreinenu pa prezuiu v njeni. Spomladi pa na toplem
ali v zemlji izleze in začne enako delo. Ce posadimo od njega razjedana zrna, navadno ne iskale, ker |e kalček poškodovan Ce je pa ta nepokvarjen, se razvijajo slabotne rastline, ki slabo uspevajo ali se posuše. — Za uničevanje tega škodljivca imamo več načinov: Grah suàimo po 24 ur pri toploti od 50 stopinj C Ali ga segrevamo v vroči vodi pri 60 stopinj C eno uro; nato ga hitro ohladimo in posušimo. Pozimi ob mrazu postavimo tako napaden
frah na topel prostor od 20 do 30 stopinj C (v uhinjo), ga tu diržitno več dni in s tem prisilimo hrošča da izleze. Ko so hrošči večinoma zunaj, postavimo grah in hrošče na mraz ter jih nato presejemo skozi tako gosto rešeto, da padejo hrošči skozi, grah pa cetane na njem Hrošče potem uničimo Še druga taka sredstva so, s katerimi uni čimo tega šokdljivca. Vsekakor vam priporočamo, da sadite le popolnoma zdrav in od tega hrošča nenapaden grah, kajti samo tak bo dobro skalil, razvil bujne rastline i? dal zadovoljiv pridelek.
Jesensko ali spomladno gnojenje vrta H. P.— Zemlja na mojem vrtu ie rahla in črna ter se hitro posuši. Na njej gojim zelenjavo in cvetice. Dosedaj je bila gnojena le 6 konjskim gnojem. Nekaj sem
ga raztrosil ie sedaj pa ee bojim, da z izhlapevanjem izgubi preveč svoie vrednosti. Bi-li bilo primerno dodati mu še fœlatne žlindre ali kakga drugega umetnega gnojila? Je-li bolje jesensko ali »pomladno gnoienje? — Jesensko gnojenje vrta je vsekakor bolj prijx>ročljivo kot spomladansko, ker se gnoj, zlasti konjski, tekom zime v zemlji razkroji in se za sjx>inlad pripravi rastlinska hrana. Kakor sklepamo iz vašega vprašanja, raztrosite vi gnoj po vrhu zemlje ter ga tako pustite čez zimo na prostem. To je slabo, kajiti gnoj se razkraja in tvori se dragoceni amonijak, ki izpuhti v zrak. To pomeni veliko izgubo Gnoj mora biti takoj zakopan, da se razkraja v zemlji, iz katere se ničesar ne izgubi. Nadalje domnevamo, da trosite po vrtu svež gnoj, nerazkrojen. Tudi to je slabo, kajti tak gnoj je mnogo manj vreden kot tisti, ki je iežal na kupu vsaj 6 tednov. Le dobro razkrojen gnoj bo od rastlin izrabljen brez posebnnih izgub. Fosfatno žlindro poljubno lahko mešate z vsakim gnojilom, ne da bi zmanjšali njen učinek, ki je itak zelo majhen. To fosfatno gnojilo pa deluje prepočasi, ker se le polagoma razkraja, zato za vrt ni primerno. Bolje je trositi superfosfat, ki hitro učinkuje.
Pravni nasveti
Pes v lovišču. I. F. — Izginil vam je pes, glede katerega vam je lovski zakupnik zapretil, da ga bo ustrelil. Vprašate, kaj morete od lovskega zakupni: ka zahtevati, če vam je on ustrelil psa. — Pisali smo že na tem mestu, da imajo lovski lastniki in zakupniki in lovsko osobje pravico v svojem lovišču ubijati pse ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačk«, ki se zalotilo več ko dve sto metrov od najbližje hiše. Ni dovoljeno ubijati lovskih psov, ki spremljajo upravičenega lovca, ali ki goneči divjačino na lovu v dovoljenem lovnem času prekoračijo lovišča. — Ce se je torej pes potepal jx> lovišču m ga je lovski zakupnik ustrelil, ne morete ničesar zahtevati zanj. Drugače pa lahko zahtevate odškodnino — Radi žaljivk, ki jih je lovski zakupnik izrekel o vae vaši ženi, lahko vložite tožbo.
Pokojnina hčerke poštnega uradnika. R. F S. — Oče — poštni UTadnik, je bil vpokojen leta 1929 in od aprila 1931. leta vplačuje v uradniški sklad. Ali ima njegova hčerka. — etlinka v primeru njegove smrti in smrti matere pravico do rodbinske jxikoj-nine. — Hčerka ima pravico do rodbinske jx>koj-nine in bi se ji ista odmerila jxi uradniškem zakonu iz leta 1931. To pravico ima tudi do polnoletnosti im jo izgubi le: z izgubo državljanstva, z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi uslužbenec (oče) izgubil osebno jïokojnino; s sprejemom državne službe ali mesta štij*ndista državne ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja in z ©možitvijo.
Po užitkarju podedovane terjatve. P. F G. — Užitkar je razpoeodil denar kmetom Svoje terjatve je zapustil jjosestnikovemu sinu. Vprašate, če ta more prevzete terjatve iztirjati. — Ce so dolžniki v boljšem gmotnem položaju, kakor njihovi upniki, ne uživajo zaščite. Ob sporu odloči za dolžnika pristojno okrajno sodišče in naj se upnik tja obrne.
Pol na zemljišču, ki se je razdelilo. F. P. V. — Cez skupno zemljišče je peljala pot. po kateri je vozilo več jxjsestnikov. Zemljišče se je razdelilo, pot pa se ni več vrisala. Vprašate, če ste jo sedaj izgubili. — Brez dogovora vam poti ne morejo vzeti in bi v nasprotnem primeru lahko sodno postopa 1 i. Po jx>stavi delitev katerekoli sku|>ne imovine ne more biti drugemu v škodo; vse njemu pristoječe zastavne, služnostne in druge stvarne pravice se izvršujejo JK3 delitvi, kakor pred njo. Ako pa se tiče izvrševanja zemljiške služnosti le enega dela. ugasne pravica glede ostalih delov. To se pravi: ako pelje jxyt, ki je prej bremenila vse skupno zemljišče Ie jx> delu zemljišča, ki je vsled delitve pripadlo enemu lastniku, ostane le v breme tega dela, dočim glede optalih delov pravica jx>ta ugasne.
Zaščita moža. čigar žena je trgovka. V. J. — Ker živite z ženo v skupnem goejxxlarstvii, se smatrajo vsi vaši in ženeni dohodki za skupne. Smatralo se bo. da ste kmet, če so skupni obdavčeni dohodki od kmetijstva večji od skupne vstote ostalih obdavčenih dohodkov. Ker so ženini obdavčeni dohodki iz trgovine večji, kakor skupni iz jx»se-stva obeh. vas ne bo mogoče smatrati za kmeta.
Dedovanje po očetu. J. L. P Oče, star 85 let, ima ženo in tri že odrasle, vendar nepreskrbljene otroke. Oporoke noče napraviti. Vprašate, kako bodo dedovali otroci, če bo mati preživela moža. _ Če ne bo nobene oporoke potem nastopi zakonito dedovanje. Žena bo dobila eno četrtino zapuščine, ostali otroci skupaj pa tri četrtine Vsak otrok bo torej v tem primeru dedoval eno četrtino zapuščine po očetu.
Hiša brez kanalizacije. V. Št. N M fred dvemi leti ste prodali hišo za 155.000 din, čeprav je vas stala 195.000 din. Pred sklenjeno pogodbo je kupec rekel, da je zvedel, da je hiša v kleti vlažna. S pričami ste si ogledali klet. Takratna stranka je zelo tožila čez vlago, kupec ie pa rekel, naj bolje zrači, sicer pa da on ne bo oddajal kletnega stanovanja, ki ga bo porabljal le za kletne prostore. Kupec je videl, da ni izpeljane kanalizacije in da so strešni žlebovi napeljani kar na zemljo. Sedaj je dal kupec vse kletne stene izolirati in napraviti okoli hiše novo kanalizacijo ter zahteva, da mu
Popustite od še ne plačane kupnine 30.000 din. — o našem mnenju je ta zahtevek za popust kupnine neutemeljen. Kupec ie videl hišo, bil je opozorjen, da je klet vlažna, ker ie pač ob nalivih voda iz žlebov šla v zemljo, vedel je, da ni izpeljana kanalizacija. Vse te hibe so bile takoj pred nakupom hiše že znane in jih kupec ne more naknadno več uveljavljati.
Za prevžitek zgovorjena obleka. K. P. Št. J. Pred vojsko je vaš mož izročil posestvo sinu, ki se je oženil. Mož m sin sta umrla, snaha pa se je vnovič poročila in z možem prodala posestvo tako. da ste kot vžitkarica sedaj pri popolnoma tujih ljudeh. Poleg skromnega prevžitka v žitu in mleku imate zapisano letno 5 goldinariev za obleko Ker sedaj ni več goldinarjev, vam noče sedanji gospodar ničesar dati za obleko Vprašate, če imate pravico zahtevati kaj za obleko — Ker imate zgovorjeno'potrebno obleko, ki se je v predvojni vrednosti ocenila na 5 gl., imate tudi sedaj pra- ; vico do potrebne obleke. Svetujemo vam, da gresta oba z gospodarjem skupaj na sodišče in se tam dogovorita, koliko vam bo dajal v sedanjem denarju za potrebno obleko. Če pa ne bo hotel nič dati, poskrbite si ubožno spričevalo in ga tožite. Upamo, da boste uspeli s tožbo.
Sorodnik v Avstriji. 1. V. C. Radi bi zvedeli za naslov svojega sorodnika v Avstriji, za katerega ste od neke tuje osebe slišali, da še živi, a ne veste kje. — Brez stroškov boste to težko dosegli. Dajte tozadevni oglas v razne avstrijske časopise ali pa pismeno prosite za sporočilo tisto občino, v kateri je imel zadnje vam znano bivališče Ta občina bo povedala, kam se je odjavil. Z nadaljnjim vpraševanjem pri novih občinah boste morda le zvedeli za njegov sedanji naslov
Zaslužek zavarovalnega potnika. F. Č. Lj Gle-le vašega zaslužka je pač merodajna pogodba med ami in zavarovalnico. Če sama pismena pogodba ne vsebuje vseh različnih primerov, ki so možni pri računanju vašega zaslužka, velja med vami to, kar 1
ste se poleg pismene pogodbe še ustno dogovorili. Brez točnega znanja vsebine pismene pogodbe in ustnega dogovora ne moremo povedati, kaj vam gre ali ne. Svetujemo vam, da se z zavarovalnico sporazumete, kako boste za bodoče v takih slučajih, ki so sedaj sporni, smeli računati svojo nagrado.
Dijak ▼ stiski. P. M. M. Glede morebitne štipendije, ki bi prišla za vas v poštev, vprašajte za informacijo pri ravnateljstvu zavoda, kjer študirate. — Lahko prosite za izredno podporo pri nameravani osebi. Priložite prošnji potrdilo o vašem težkem stanju in stiski vaših mlajših bratov, ki ga naj izda kaka splošno znana dobrodelna organizacija vašega mesta. Prošnjo oddajte priporočeno po pošti na pisarno dotične osebe. Morda boste uslišani.
Predraga elektrika? L. K. J. Za električni tok morate lastniku zasebne elektrarne pač toliko plačati, za kolikor ste se pogodili. Cena 3.50 din po kilovatni uri ni pretirana. Če računa tudi še štev-nino in razne davščine, potem pač le tako postopa, kot računajo to samoupravne elektrarne. Pritožbe proti temu nimate. Če vam je predraga, pa odpovejte elektriko.
Pohištvo po materi. M. Ž. K. Po smrti vaše matere se je vaš oče v drugič poročil. Oče in njegova druga žena sta rabila pohištvo, ki ga je v zakon prinesla vaša mati Sedaj je po nekaj letih zakona z vašo mačeho umrl vaš oče in rekel pred smrtjo, da je vse po prvi ženi, t. j. vaši materi, vaše. Sedaj vam pa mačeha noče izročiti materinih stvari. — Po smrti vaše matere je bil oče do ene četrtine dedič, vi pa do tri četrtine materine zapuščine. Svetujemo vam, da greste k okrajnemu sodišču ter prosite, da povabijo tudi mačeho. Upamo, da bo sodnik mačehi dopovedal, da si neopravičeno lasti pohištvo vaše matere.
Oporoka italijanske državljanke, L. P. T. Imate teto, ki je italijanska državljanka in živi v Egiptu. Ta se namerava vrniti na Primorsko in vam, ki živite pri nas, zapustiti svoje prihranke. Ker je teta neomožena, ima pa na Primorskem še žive brate, vprašate, če bi njeni bratje lahko ovrgli tako oporoko. — Tudi po italijanskem državljanskem zakoniku nimajo preživeči bratje oziroma sestre iRfifl seboj nobene pravice do dolžnega deleža. Če'"teta nima lastnih otrok niti več živih staršev, poteh» lahko z veljavno oporoko zapusti svoje celo pre^ moženje komur hoče, toraj tudi vam, ki ste po možu postala naša državljanka.
Zavarovane premičnine. F. Ž. P. Vaš mož je imel zavarovano pohištvo proti požaru. Po moževi smrti vas terja zavarovalnica, da plačate vi sedaj zapadlo premijo. Vprašate, če ste jo res dolžni plačati. — Če je bilo v zavarovalni pogodbi določeno, da preneha zavarovanje s smrtjo zavarovatelja, potem ne bi bilo več treba plačevati premij. Če pa take določbe ni, veže zavarovalna pogodba dediča, ki je dolžan plačevati zapadle premije. Če je polovico pohištva odnesla hčerka kot dedinja, morate v sporazumu z zavarovalnico ugotoviti, koliko bo plačevala ena in koliko druga dedinja.
Prikrajšani otroci? S. S. Kranj. Oče se je v starosti nad 70 let v drugič poročil z mlado žensko, ki ga je starčka vpletla v svoje mreže. Tej svoji sedanji ženi je sedaj prepisal premoženje, to je hišo in vse premičnine. Oče ima tri žive odrasje otroke, ki so vsi preskrbljeni. Oče ni dal in noče dati svojim otrokom ničesar, čeprav so vsi živeli v največji slogi. Vprašate, če otroci lahko kaj zahtevajo od očeta. — Dokler oče živi ne morejo otroci ničesar zahtevati od očeta. Po njegovi smrti imajo pravico do dolžnega deleža. Ker je oče vse premoženje izročil svoji ženi, bo ta kot prevzem-nica dolžna po moževi smrti izplačati vsem trem otrokom dolžne deleže. V zavarovanje svojih pravic naj dajo otroci sodno preceniti sedaj mačehi izro-čeno premoženje, ker se bodo po očetovi smrti določili dolžni deleži po vrednosti premoženja ob času izročitve mačehi. — če bo hiša sedaj ocenjena na 100.000 din, potem znašajo dolžni za vsakega otroka 12.500 din.
Dedne pristojbine. I. M. Dedne pristojbine se plačujejo od čiste vrednositi pripadle imovine. Pr. cenitvi zapuščine se odbijejo vsi vkniiženi in nevknjiženi dolgovi, kakor tudi zdravniški in pogrebni stroški. Dediščine v prvem kolenu krvnega sorodstva so oproščene državne takse, če ne presega njih čista vrednost (po odbitku pas v) 100.000 dinarjev, ne glede na število dedičev. Vendar se tudi od takih dedičev pobira samostojna banovin-ska taksa v višini a) \% od čistega pripadka nad 20.000 Din do vštetih 50.000 Din; b) 2% od čistega pripadka nad 50.000 Din Pri dediščini v čisti vrednosti n. pr. 120.000 dinarjev znaša državna taksa, ako so dediči iz ravne vrste sorodstva ali mož ali žena 3%. Procentualna jx>stavka se ravna jx> osebnem razmerju dediča do zapustn ka in jx> čisti vrednosti imovine in znaša od 1.25% do 20%. Poleg te se pobira še kot pribitek k zapuščinski pristojbini 30% od zapuščinske pristojbine. Koliko boste morali plačati, vam bo izračunala davčna uprava.
Zgradarina v letoviškem kraju. M. T .B. Ker
ie vaš kraj proglašen za javno zdravilišče (kopališče). bi bih oproščeni zgradarine, ako leži vaša kmetska hiša zunaj okoliša zdraviliškega kraja. Okoliše takih krajev ugotove davčne uprave sporazumno s političnim oblastvom.
»Navidezna pogodba« L O. Iz vašega dopisa vidimo, da vi sploh niste stranka pred upravnim sodiščem, ampak kupec posestva . (ci vloži tožbo. Zato vaših predlogov sodišče ne bo upoštevalo. Sicer vam pa brez vpogleda v spise ne moremo svetovati, ki bi bilo dobro še predlagati. Vzemite si zastopn-ka (odvetnika), ki bo r>° proučitvi opisov lahko svetoval, kaj je še fjotrebno storiti, da se doseže uspeh. Kako bo sodišče razsodilo ne moremo vedeti, in zato tudi ne jiovedati. Ce mislite, da se rešitev zavlačuje, naj se prizadeta stranka obrne na predsedništvo upravnega sodišča 6 prošnjo, da sc stvar pospeši.
Španska božična legenda
o ukradeni Madoni
Nočna tišina je bila v cerkvi. Pred jaslicami na stranskem oltarju je ijiirno plapolala rdeča lučka. »Duša« je plavala prav pod vrhom kozarca, napolnjenega z olivnim oljem, znak, da ni dolgo tega, kar je bil cerkovnik dolil olja.
In res. Pred komaj pol ure so se razšli ljudje od polnočnice. Skrivnostno-sladek vonj po kadila je napolnjeval cerkev, pod kupolo so plavali beli, prozorni oblački kakor nežne tenčice nebeških krilatcev.
In tam skozi modrikasta stekla pod stropom so kukale z neba migljajoče zvezdice, kakor bi hotele vedeti, kaj se dogaja v cerkvi, pri jaslicah, kjer leži novorojeno Dete.
O, če bi zvezdice mogle zaznati še to. da se v spovednici pod korom skriva človek in bi mogle preprečiti bogoskrunski zločin, ki se bo v tej sveti noči izvršil v cerkvi Matere božje 6ego-vijskel
V	zvoniku se je sprožila ura. Odbila je dve.
V	spovednici pod korom je zaškripal pod, čndno preteče je šel odmev po cerkvi.
Nato se je nekaj zganilo, temna senca se je počasi kakor duh bližala oltarju z jaslicami.
Tam je senca obstala.
V	plajx>!ajočem svitu lučke so se prikazale poteze mladega, toda upadlega, divje poraslega obraza, z očmi, ki so napol sovražno napol boječe zrle v jaslice.
Neznanec je bil ogrnjen v dolg črn, na vec mestih povaljati in raztrgan plašč. Razen oguljene vojaške torbe, ki mu je visela čez rame, ni imel ničesar pri sebi.
Nekaj trenutkov je stal nepremično kakor kip.
Dolga senca njegove postave je trepetala na steni in ko ie neznanec premaknil roke, se je zdelo, kakor »i se roke sence na steni grozeče iztegnile proti velikemu oltarju.
Zdaj je nočni obiskovalec cerkve okrenil glavo in se ozrl na nasprotno stran, kjer je na oltarju gorela zelena lučka.
Prihuljeno kakor zver, ki se pripravlja na napad, ee je neznanec splazil tja.
ln spet je nepremično obetal pred oltarjem Madone.
Srepo je zapičil svoj pogled v sliko, umetniško delo slavnega španskega slikarja, visoke vrednosti.
Pod steklom, okrog in okrog pozlačenega okvirja eo viseli zlati obeski, verižice, dragoceni
Îiretani z rubini, vse to darila, ki jih je prineslo judstvo Madoni v znak hvaležnosti za uslišane prošnje.
Neznancu so se zaisikrile oči kakor ptici ujedi, ko zagleda svoj plen.
Vse to zlato bogastvo bo njegovo, prav za prav je že njegovol
Saj mu je treba samo iztegniti roke, odstraniti steklo s podobe in potem — potem brez truda lahko zbaše vee dragocenosti v svojo torbo.
Brez skrbi je v cerkvi; popolnoma brez skrbi. Nobeden ga ni videl, ko se je po končani polnoč-nici potuhnil in se skril v spovednici. Saj je nalašč zato prišel v cerkev. Stisnil se je k zidu, v gneči se ni prav nihče brigal zanj.
In v spovednici je čisto tiho stal, še dihati se ni upal, ko je cerkovnik prihajal mimo. Skozi èpranje je opazoval cerkovnika, kako je pregledal vse kote, dolil olja v kozarce, zaklenil nato stranska vrata od znotraj in odšel.
Slišal je tudi še, kako so zarožljali ključi v glavnih vratih, potem pa je vse utihnilo.
In zdaj stoji tu, na cilju, pred Madono, ki mora postati njegov plen.
Tako mile, modre oči Madonine ga gledajo kakor bi ga izpraševale:
»Kdo si, ki me hočeš odnesli — iz tihega svetišča?«
Neznanec ee je prezirljivo posmehnil in v mislih odgovoril:
Jaz sem Pedro, sin Miguelin, bojevnik za svobodo, ki pa se mu je zagabilo klanje med brati. Pobegnil sem 6 fronte, nočem se več biti. Pribežal sem v rojstni kraj, raztrgan, zmučen, lačen kakor volk, da bi spet živel, najedel se in se naepal. Pa se je tudi tega kraja dotaknil strup medsebojnega sovraštva in ko sem prišel, so me nagnali kakor psa. Še sami nimajo kaj jesti.
Od česa naj živim jaz, kako, s čim?
Tako sem se izpraševal še včeraj, zdaj se ne izprašujem več, zdaj vem: kradel bom, kradel tam, kjer še kaj je! Tudi drugi kradejo, ropajo, zažigajo. V Sevilli, Alicantu, Toledu in drugod smo plenili po cerkvah, odnašali kar se je dalo, prodajali in zapijali.
Zakaj bi ne poizkusil v domači cerkvi tega, kar sem se bil naučil drugod?
Zdaj veš, kdo sem in po kaj sem prišel, o milostna Madona, hahahal
Pedro Miguela se je zganil in stopil na oltar.
Previdno je odmaknil svečnike, jih razpostavil po stopnicah in snel nato sliko Maaone z zidu.
Položil jo je na tla in pokleknil ob njej. Iz žepa je izvlekel rezilo, potegnil nekajkrat f» steklu in ga odstranil.
Od grabežljivosti so se mu tresle roke, prsti so drgetali od naslade, ko so se dotikali zlatih zapestnic, draguljev in verižic.
Pedro Miguela je v nekaj sekundah vse pograbil in pobasal v torbo.
Ko je še enkrat prisluhnil in se ozrl po cerkvi kakor v strahu, da nemara vendarle kdo opazuje njegovo početje, je zagrabil sliko, jo skril pod plašč in se s hitrimi koraki približal stranskim vratom.
Imel je srečo: ključ je tičal v vratih. Pedro Miguela je urno odklenil in izginil v noč...
Bežal je po poti naprej, naprej... Ulice mesta so bile ozke, vodile so nekoliko navkreber, ker je mesto ležalo ob vznožju nizkega griča.
Pedro Miguela je zavil po eni teh ulic. Dvakrat se je bil že spotaiknil; enkrat ob kos opeke, drugič ob neko leseno tnalo
In obakrat je padel; padel in zaklel zraven, a Madone pri tem ni izpustil iz rok. Krčevito jo je stiskal k sebi in čudna groza ki je dotlej nikoli poznal ni. mu je lezla v srce. Hotel se je zasmejati, pa mu smeh ni šel z ustnic. Preklel je v mislih babjeverno bojazljivost, pa ga je ista obšla še z večjo silo. Nazadnje je samo še hitel, hitel, da bi bil prej doma, v podstrešni luknji, kjer stanuje njegova mati.
Še pred tedni, ko se je boril v vrstah napadalnih čet, je drvel z drugimi čez visoke barikade, preko krvavih, razmesarjenih trupel, ki so ležala vse križem po ulicah, a še nikoli mu ni bila hoja tako težka kakor zdaj, ko je nosil pod plaščem ukradeno Madono.
Kakor pijan se je opotekal po vegastih stopnicah navzgor, butnil z nogo ob vrata na jx>d-strešju in se skoraj zvrnil v sobo
Na skromnem ležišču v kotu se je zdramila in zajecljala mati Miguela.
»Si ti, Pedro?«
Sin je zaklel, a ni odgovoril.
Mati se je izkopala izpod cunj in ee napol vzravnala.
»Ali si Pedro? Govori!«
Tedaj je sin zaškrtal z zobmi, planil tja in zgrabil ma 1er za roko.
»Molči, mati, ne brbljaj!«
Pahnil je mater nazaj na ležišče, da je presunljivo zajokala. Nobene besede ni rekla več, za-grebla si je obraz v blazino in tiho ihtela.
Tudi sin je molčal. Plašč jc bil vrgel nekam na sredo sobe, sliko je naslonil ob zid, zraven pa je položil težko torbo z dragocenostmi.
Nekaj minut, težkih minut molka je minilo.
Pedr<> Miguela je stopil k materi in jo stresel.
»Kaj hočeš?« je vpTašala mati z glasom, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo.
»Vstani in prižgi luč!« je zapovedal sin z nekoliko mirnejšim glasom.
Mati se je brez besede, toda z globokim vzdihom dvignila, drsala k mizi in s tresočo roko prižgala neke vrste leščerbo.
Motno je zatrepetala lučka na obrazu matere, ki se je z bledim, izmučenim obrazom, toda z vdanimi očrni obrnila k sinu.
»Kaj pa hočeš nocoj, da mi ne daš miru in me budiš iz spanja?«
Sin je stal sredi sobe široko razkoračen in sleherni izraz v njegovem obrazu je pričal o skrajni živčni razdraženosti.
Stopil je k steni. Segel je v torbo, privlekel iz nje pest zlatih predmetov in jih vrgel na mizo.
»Poglej, mati,« je dejal s hripavim glasom, »nič več nama ne bo treba stradati; za vse te stvari bom dobil lep kupček pezet.«
Mati je kakor blazna gledala zdaj zlato na mizi, zdaj sina.
»Kje — za božjo voljo — kje si dobil to?!«
»Kje? se je Pedro zasmejal, a ta smeh je bil narejen, prisiljen. »Kaj ne vidiš lam ob steni — je pokazal s prstom, ne da bi dokončal besede in roka mu je čudno zatrej>etala.
Tedaj je mati z grozo v očeh obrnila pogled k siten i.
»Pedro. sin moj!« je kriknila. »kaj si storil! Saj — saj to je slika naše ljube Gospe, Madone iz naše cerkve Ti si — ?!«
Sin je surovo zgrabil mater za roko in jo pahnil od sebe, da se je opotekla.
»Molči, mati, če ne —!«
A mati se je vzravnala, zrasla pred sinom. Sveti srd ji je zagorel v očeh, ko je, bolj podobna bitju iz onstran življenja kakor pa živemu človeku, s eikajočim glasom zapovedala:
»Pri tej prič-i mi sliko nesi nazaj — drugače — drugače te — ubijem! Razumeš?«
Pedro še nikoli ni vide! matere tako razjarjene in se je nehote umaknil v kot.
Toda že v naslednjem trenutku mu je zavrelo v prsih, kakor bi se bil sam satan sprostil v njem. Segel je z roko za pas, pomeril poroti maleri in sprožil.
Mati je kriknila, vrgla se pred sliko na obraz.
Strel je odjeknil nad njeno glavo, predrl sliko ravno v sredi, a krogla se je zapičila v steno.
Trenutki težkega molka, dclgi kakor večnost, so prešli.
Mati je še vedno ležala na obrazu pred Madono in ihtela.
Potem je počasi dvignila glavo, zazrla se v Madono in v istem hipu kakor ranjena žival, skočila pokonci
»Marija, sveta Marija! Pedro, kaj 6i storil! Poglej — kril Madoni teče kri glej. Kaplja za kapljo ii curlja izpod srca. Ali vidiš? Marija — sveta Marija!«
Mati je iznova f>okleknila pred Madono in tako presunljivo zaihtela, da se je sam Pedro. ki je mrko slone! v kotu, zganil in stopil pred sliko.
»Neumnost. — Kakšna kri!«
Potegnil |e z roko po sliki — in vsi prsti so mti bili krvavi.
Tedaj je Pedro prebledel, si zakril obraz z rokami, da so se do čelu do licih poznali krvavi sledovi.
Nečloveško je zarjul in planil v noč . Mafi Miguela je pred Madono prižgala svečko in brisala kri, ki je nenehoma curljala iz majhne odprtine pod srcem.
Dolgo časa je mati preklečala ob sliki v globoki zaniišljenosti.
Slednjič ee je vdano najxitila, kakor je bila sklenila.
Pobrala je vse zlato v torbo in si jo obesila čez ramo Nato je spošliivo vzela sliko in odšla s težkim bremenom, pretežkim za njena leta, za njene trudne, izmučene noge.
Dolga, dolga je bila pot do cerkve, a mati Miguela je hodila polna vdanosti, e pobožnim vzdihom v srcu.
Koderkoli je hodila, so se poznale kaplje krvi, ki je kapljala iz slike.
Cim bliže cerkve je prihajala mati, tem težja, trudnejša ji ie bila hoja.
Ko je dospela do cerkve, je bila mera njenega trpljenja polna.
Odložila je torbo prislonila ob cerkvena vrata sliko in se sesedla na prag ...
Na božični dan so našli preti cerkvijo vdovo Miguelo — mrtvo.
Neskončno trpljenje ji jc sijajo iz obraza, okrog ust pa je ležal trpek smehljaj.
In ko so sliko Madone prenesli nazaj na oltar, je še zmeraj v prav drobnih kapljicah curljala kri iz nje.
Ko pa se je med mašo pojavil v cerkvi ves povaljan, do skrajnosti skrušen in očividno težko bolan tujec in je na obrazu ležeč prebil med svetim opravilom zadaj v cerkvi, je kri nenadno prenehala teči iz Madonine slike.
Skesani grešnik je bil — Pedro Miguela. Njegov kes je ustavil kri ranjene Madone.
(Vinko Bitenc).
Zimska pot in vesel o oznanjenje
Najprej je zvezda repatica zbudila pastirja Štefana. Začudeno si pomane oči. da odpodi zaspanec, vidi nemogočo prikazen na nebu in zbudi svoja tovariša. »1 i Jakob, menda ni to tista zvezda, ki nain vojsko prinese?« Jakob se komaj upa pogledati izpod svojega širokokrajnega klobuka, drhteč in tresoč se še bolj zavije v svoj ovčji kožuh. »Od same svetlobe se mi tako blešči, da ne vem, kje sem,« zašepeta. »Štefan, kaj se bo zgodilo z zemljo?« Tretji pastir, Miha, se dvigne in poklekne, rekoč: »To je dobra zvezda. Glejta, kako milo sije!«
Blesteče se bele ovčke nemirno planejo po-koncu. zbujene krave zabrundajo z nizkim glasom in bolščijo v nebo. Psiček prisluhne.
Neki oddaljeni volčič krotko zatuli. Ali je lačen ali pa vpije, ker ga zebe? Ali laja na mogočno zvezdo?
Stari Jakob začne nergati: »Na svehi je zmeraj bolj mrzlo. A takega mraza niseni še nikoli doživel. Volka nam bo prignal v vas.« Štefan grozeče pomeri s kolom proti gozdu: »Volk, kar ni tvoje, tisto pusti!«
Tam preko gora se raztezajo položni grebeni gozda in tu so tudi ljubi, domači holmi.
V svitu zvezd počiva leseno gorsko gnezdo Bellehein s strehami, ki so obložene s kamenjem. Nočni čuvaj trobi in kliče najkaanejšo uro. Pazite na ogenj in na luč! In jx> vsem gozdu se iz-nenada oglasijo ptice in se blaženo poigravajo. In v vse to sladko petje se mahoma vpletejo nebeški glasovi: Tain nad njivami, visoko zgoraj na zibaječem se oblaku se peljejo angeli, v zlato so oblečeni in perutnice so v ivju in prepevajo iz srebrnih nôt in oznanjajo veselo vest
»O, poglejte!« vzklikne neki pastir. »Lepa zvezda se bliža zemlji. Zdaj stoji v dolini nad podrtim hlevom!« — »Ondi 6ta dva revna človeka.« pravi Jakob. »Prišla »ta, ker smo zdaj leta prvega in cesar popisuje svojo deželo.«
Tam na višini stoji Herodežev grad. Judovski kralj ne more ponoči spati, kamnito srce ga tišči in ga boli. Skozi okno gleda; v desnici drži žezlo, v levici državno jabolko; z železnim mečem je opasan. Svoje divje oči vrti okrog, njegova rdeča brada mu frfota v vetru. Toda zvezda se mu blešči; zato zaloputne okno.
Streha podrtega hleva je iz same slame, sveta zvezda — romarica stoji tako tiho in navpično nad njo. In vrata se odpro same od sebe in pod bcxr-nim obokanim stropom sedi lepa gospa. Njeno dete leži v jaslih na senu in krotko diha. Sveti
Žožef f>okašljuje. Krog vratu ima pahovko, siva rada mu pada na srce. Izpuli za prgišče mrve iz jasli in jo dd snežnobelemu osličku. Žival pa spregovori z nežnim, človeškim glasom: »Ne upam se.«
Zgoraj v gorah zahrumi vlak, puha in ee kotali skozi luknje, ki so izvrtane v skalovje. Na lokomotivi jezdi ves črn kralj Baltazar 6 krono na razkuštranih laseh in v dveh vagonih potujeta kralj Gašper in kralj Melhijor in prvi pokaže zvezdo in žalostno pravi:
»Bog nam daje znamenje s svojo zvezdo, a mi, ljudje, ga ne razumemo.«
Sredi mahovja se ustavi vlak. Kralji izstopijo in odidejo za tujo nebeško lučjo in ta ob-žaria murvo in zlati zajca, ki stoji v grapi na zadnjih nožicah in razsvetljuje grmič, kjer sedi bela grlica in sije v vdolbino, kjer spi samotar. In vsi trije koprneči kralji gredo dalje in začno peti o zvezdah.
Nekaj časa mirno sneži na betlehemske strehe in tihe jelke Po pečinah se pase divja koza. Sjiet se oglasi volčič nekje iz dalje. Gorski pastir v zasneženem plašču zgrabi za gorjačo.
Ko rezlja sveti Jožef v hlevu zibefko in naslika nanjo rdeče srce, mu pravi Marija: »Jožef, poglej! Nekdo prihaja!«
Steza, ki vodi v hlev, je potresena z rdečkastim peskom in je obdana s pletenim plotom. Pastirji se z brado naslanjajo na ograjo in zro tiho ko miške tjakaj in tudi kmetje so prišli, da bi videli čudovito Dete. ki se je radi njega odprlo nebo s petjem.
Zvezda 6vet!o sije vprav na Dete in ga ob-žarja s svojo svetlobo.
»Tako lep je Jezus,« pravi stara potovka Katarina. »Noben slikar ga ne bi mogel lepše naslikati. Le pazi, Mati Marija, da ti ga nihče ne zamenja!«
Zdaj se ljubeznivo Dete prebudi. Potovka v strahu vzklikne: »Pleničke je razbrcalo! Zeblo ga bo!« A Marija se smehlja, rekoč: »Zvezda ga greje.«
Prepevaje se bližajo (rije kralji. Prvi je črni zamorski kralj v škrlata6tem, z zlatom pretkanem plašču. »Ne ustraši se me. Jezušček, ko sem tako črn!« pravi in doda: »Baltazar mi je inie.«
Tudi kralja Gašf>er in Melhijor se priklonita v svojih srebrnih plaščih in vsi trije darujejo Detetu zlata, kadila in mire.
Nato pokleknejo pastirji pred Jezuščkom. Jakob ima raztrgano kamižolo in lasje mu kukajo iz preluknjanega klobuka. Detetu jwdari tri hruške in pravi: »Ničesar boljšega nimam,« in sram ga je Štefan podari jajce in zamrmra: »Imam eno samo slepo kokoško doma« Miha, z dolgo, ukrivljeno palico, izroči kos črnega kruha, rekoč: »Pa še za Jožefa drobtinico«
Glej, tedajci vzplamti nebeška luč nad božjim Detetom in eno samo usmiljenje ga je in eno samo odrešenje. In dobra zvezda sije in dvoje nežnih rokic se dvigne za blagoslov nad suhim, trpkim, črnim kruhom.
A Marija vzame varno Dete v roke in ga ziblje. Sedem kresnic kroži krog njene blažene glave. Svečano ee sveti čelo svelemu Jožefu.
Iznenada se prerine skozi gnečo mršavi volk. Pozabivši na vso sovražnost, c- katero že iz dobe paradiža mrzi človeka, se volk zaupno stisne к nogam materinske Device in nemirna žival, ki jo vse preganja, vdihava mir in pokoj božjega Deteta. In igraje seže Jezušček s pustom v raskavo dlako svojega bitja-volčiča in taka svetloba prihaja iz Deteta, ko da bi ves svet začel goreti!
(Po novem povedal II. Watzlik.)
LEPOTE NAŠE ZEMLJE
•••••111мн«м1мм|11111м1и|м4п11н1|1н1|111и11м11н111и1мп1мм1мпм11и1н*11мп1и11м1м1м<жи«*имн1п
Srbske božične navade
Svetemu večeru, ki je uvod v božične praznike, pravijo Srbi badnjak ali pa badnje veče. Koren besede badnji je isti ko v besedi bedeti. Prav po tem večeru se tudi drevo, ki ga na vigilijo božiča posekajo v gozdu in svečano prinesejo domov, imenuje badnjak. Ta navada je splošno razširjena med Slovani na Balkanskem polotoku. Sredi preteklega stoletja so še v okolici slovenske Gorice žgali badnjak, ki so ga imenovali kar božič, dočim ga v Kvarneru imenujejo b o ž i č n j a k. Jireček je zapisal, da so prvi pisani sledovi bad-njaka v knjigi »Liber statutorem ciuitatis Ragusii« iz leta 1272.
Najpriljubljenejšo drevo, ki ga sekajo za bad-njaik, je hrast. V krajih, kjer ni hrasitovine, rabijo zi badnjak seveda tudi druga drevesa, (»nekod sadno arevje, drugod oljke, ali pa celo vinsko trto. Ponekod zopet žgo kot badnjak debelejši panj namesto vej. Prevoz, oziroma prenos, bad-njaka iz gozda domov je kolikor mogoče svečan in je ž njim zvezanih polno najrazličnejših vraž. V vzhodnih predelih Srbije, zlasti ob Timoku, je v navadi poseben stavek, ki ga izgovarjajo kot neke vrste blagoslov, kadar žgo badnjak. Glasi se: »Koliko varnica (isker), toliko ovaca,, novaca, ja-riča, piliča, klasate šenice, muške dečice, telaca, surih svinja, črnih koza a nazvišje života i zdrav-ljal« Potem takem smatrajo žganje badnjaka za jxieben blagoslovilni obred dočim jim pejiel badnjaka jjomeni svet pepel in ie v zvezi z dobro letino m rodovitnostjo sploh. Ponekod, pred vsem v Liki, je navada, da nad badnjakom koljejo gosi ali pa kokoši, posebej še peteline, da z njihovo krvjo poškropijo hadniak. Drugod zopet oblijejo badnjak z vinom. Splošno pa je badnjak podoba sreče, rodovitnosti, bogastva, miru in zdravja. Iz ostankov lesa božičnega drevesa izdeluieio no ne- I
kih krajih križce, ki jih potem polagajo po vseh gospodarskih poslopjin, zlasti v hlevih, svinjakih in podobno kot blagoslovljen les. Po nekaterih krajih pa kose tega lesa vdelujejo celo v pluge kot znak blagoslova.
Celo Valvazor je v sedmi knjigi svoje »Časti« opisal, kako kmetje v Istri prinašajo domov panje, ki jih potem mečejo na ogenj in celo stresajo nanje po žlico od vsake jedi. Podobne navade so razširjene po vsem Balkanskem polotoku, pa tudi v zapadni in srednji Evropi kakor tudi na jugu (Italija, Španija, Anglija, Nemčija, Romunija, Madjarska itd.). Po simboliki pomena je badnjak v zvezi z jurjevanjem ki je med Srbi prav tako zelo zakoreninjeno Je pa to sila stara navada, ki ima svoje korenine še v predkrščanski dobi in so jo Slovani verjeetno prinesli še iz svoje pradomovine. Je v neposredni zvezi 6 praznovanjem sončnega obrata ob začetku zime, to je najdaljše noči. V zvezi z badnjakom je prav gotovo tudi modernejše božično drevesce, ki je prišlo k nam od Nemcev in je danes zlasti med katoličani že zelo razširjeno. Ob koncu poglavja o badnjaku naj omenim,, da sem najsvečanejše sekanje badnjaka in njegov prevoz na dom videl v Belgradu, kjer j>ošljejo z dvora v bližnji gozd Košutnjak, ki leži nad Topčiderom, poseben oddelek vojaštva iz kraljevega spremstva in badnjak najsvečaneje ртере-ljejo v (tvor. Pt.iv tako so bel grajski trgi pred božičnimi jirazniki še dandanes polni nasekanih hrastovih vej, na katerih se drže še listi, in ki jih ljudje v veliki meri kupujejo in nosijo domov.
Prav kakor badnjak je med Srbi razširjena tudi navada, nastiljati tla v hiši s slamo. Se v Belgradu je ohranjena, m to celo med višjimi uradniškimi družinami, ki so po poreklu z dežele. Ponekod polagajo slamo tudi pot prt na mizi. Slamo prinese v hišo gospodar takoj po badnjaku in jo, izgovarjajoč različne reke in simbolične besede, razstelej po iieh. Posebej velike slame nas'eljcjo po sobah Srbi v Banatu. tako da je hiša podobna skorai hlevu in bi se kar mehko ležalo na tleh. V
Belgradu pa je nastiljanje sob s slamo že bolj sim-bhlično. Ta slama œtane v sobah navadno tri dni, kolikor tudi traja pravoslavni božič. Drugod jo pometejo šele za novo leto, na južnem dalmatinskem Primorju pa v nekaierih krajih šele na praznik svetih Treh kraljev. Tudi slama je jx> narodni veri v zvezi z dobro letino, posebej še s plodnostjo perutnine in zdravjem čebel. Smatrajo jo tudi za preganjalko jioletne toče. Ta navada je prav kakor žganje badnjaka še poganfkega izvora, dasi je pozneje dobila pomen analogije s Kristusovim rojetvom na slami v Bellehemu. Saj že Herodot govori o božanski moči slame. Navada ni vezana samo na Srbe. ampak je splošno znana po vse| Evropi, zasledimo jo pa celo že pri starih Indijcih.
Srbi smatrajo božič za najbogatejši praznik. V resnici je tudi res tako. Od želve še ni sorazmerno daleč pa šc največji reveži že mesece vnaprej skrbe, da bi za božič imeli kaj položiti na tnizo. V nekih krajih obstoja celo pripoved, kako se je Velika noč prepirala z božičem, češ da je bolje oblečena, pisana in lepša ko on. Pa ji je božič dejal: »Ti si dopoldne pisana in prepisana, popoldne te vržejo pa v koprive jaz pa sem grob in nič lejK? oblečen, zato pa se tri dni gostim.«
Posebnega pomena je pri Srbih božično pecivo. ki je vedno iz pšenične moke in ga pečejo na takoimenovani badnji dan, to ie dan pred božičem. Samo tako imenovani kolač »česnea« se peče na sain sveti dan. Ime če6iiica prihaja od korena čest (čestit). kar pomeni srečen. Cesnica je iz pšenične moke, toda brez kvasu. V testo denejo srebrn denar, potem pa hlebček zarežejo z nožein. Vsaka zareza pomeni posebno vrsto žita. Kateri del najvišje naraste, tista vrsta žita bo prihodnje let onajbolje rodila. Pri kosilu na sveti dan lomijo česnico. Lomita jo gospodar z golimi rokami in en član družine v rokavicah Ce se pri lomljenju odkrhne drobtinica od česnice, je to znak da bo nekdo v družini prihodnje leto umrl. Seveda so navade lomljenja kakor tudi delitve česnice v vsakem
kraju različne. Največja borba je za tieti del česnice, v katerem je srebrni denar, a nihče ne ve, kje je. Kdor dobi kos z denarjem, smatra to za jTosebno srečo. Ponekod premažejo česnico takoj, ko je pečena, z medom. V llomolju (vzhodna Srbija proti Romuniji) devajo v testo za česnico razne stvari, tako laneno seme. kos drenovine kos jajčne lupine, koruzo, svinjsko Sčet, košček lesa z volov-skega jarma ali panja, bučno seme, fižol ali kaf ! jxxiobnega.
Razen česnice peko pa tudi druge vrste pecivo. V vzhodni Srbiji imenujejo to pecivo zako-nice, v Bosni pa pravijo božičnemu kolaču krsnica. Okrog Niša speko poseben hlebec za voli in mu i pravijo volovarnik. Na njem s fwsebnimi zarezami ! upodobijo vola in jasli. Zelo pogosta je navada natikanja kolača na volovski rog Po planinskih krajih mesijo fiosebne hlebce tudi za ovce in koze in celo za svinje. V vinorodnih krajih mesijo hleb, ki mu vtisnejo podobo soda. Zato ga tudi imenujejo bačva (kad). Celo hlebec z imenom gos<a zamesijo v llomolju, nosijo ga j>a dekleta na prsih in ga ob snidenju ponujajo druga drugi. Potem se objemajo in poljubljajo. V Boljevcu imajo celo poseben kolač, ki ga lomijo na sveti večer in ga imenujejo povojnica Rogu. v znak Kristusovega rojstva. Dokler ves hlcbec ne pojedo, ne sme nihče iz hiše.
V okolici Aleksinca je navada, da na sveti ve-i čer večerjajo na tleh in ne na mizi. Го kot spomin na novorojenega Jezuščka, ki se je rodil v hlevu in ni imel ne mize ne stolov. V Skopski Črni gori (gorovje severno od Skoplja) peko kolač badnjak po imenu, ki je ves v znakih, ki predstavljajo gospodarja in njegovo družino. V llomolju j mesijo poseben kolač z imenom posktir. ki ga gospodar pri lomljenju 7 najstarejšim sinom obliva I z vinom. V Boljevcu obešajo na badnjak poseben hlebčič z imenom roždestvo (rojstvo), na sveti I dan pa ga snamejo in lomijo I	(Tone Potokar.)
Kurenčhuva Nesha ma tud beseda
Letaš sera pa jest j za naumenga, je pa na use pretege hvalu, kuku dubila za nou let tku
ene lepe bukle. da sem jih bi vesela, koker na vem kua. Moj mož m jih je ud nekod prnesu Jest na vem, a mu jih je kdu šenkal al kal. De b jih on kupu, jest kar na morem verjet. On bukel na ubrajta pu-seben. Nemu je lubš en liter cvička, koker ta narleuš bukle. Midva sva se zavle tega že večkrat skregala. — Puseben keder je pršou natrkan dam, sem mu jih jest puve-dala, de je mou dost. Kene, nej b mrcina kupu raj kašne bukle, koker pa de za pijača gnar frečka. Pu dobreh buklah še nekol ni nubenga glava bulela, pu cvičke, če ni prima, pa zmeri. Sevede, on se punavad izguvarja, da s je z buklem že dost glava belu, ke je hodu u šula. Zdej se mu ja pa ni več treba, ke se je že sama ud sebe začela belt. Za en tal ma prou. Glava ma res že precej bela, ampak bukle sa pa le bukle, nej eden reče kar če. Jest strašen rada berem, zatu sem pa tud jest precej bi brihtna, koker moj mož.
Jest ne vem. kam b zapisala, da se je moj mož kar naenkrat tku spreubrnu, de je ratu iz Saula Pavel, al pa iz Paula Saul. Jest sem že pu-zabila, kuku je bi prou. Jest punavad sprut pu-zabem, kar sem slišala, al pa brala. Pa tu je prou zame. Kene, če b jest use u glau obdržala, kar zvem, b mêla dons že tku pouhna glava, da b na šla nubena reč več not. Kua b m nucala u glau tista stara šara. U glava more pridet zmeri kej frišenga, če če bit člouk res napreden. Jest tud stareh cujn ne spraulam, keder dubim nova uble-ka. Tiste cujne jest šenkam kašen reuc, al jih pa za kašna flikarija ponucam. Člouk se more ja za-stopet na naroden gespudarstu, če če pridet ker-kat na zelena vejca.
Men se čuden zdi. da se jest tku rada zaka-lupiram, če čem kaj povedat? Braucem ja moje cujne nč mar na greja Brauci b prou gvišen raj zvedel, kašne bukle m je moj mož prnesu za nou let. No, le še mal putrpite, sej prideja tud bukle hmal na vrsta. Zavle bukel sem se jest ja dons uglasila. Sevede b jest raj dubila za nou let kašen Itišten klubuček, de b lohka moja ta stara klufeta dala smetari. Ke sa pa že bukle tle, nej pa boja. Šenkanmu kojn se na sme gledat na zobe. Jest jih bom brala, keder bom glih kašne štumfe što-fala, al pa ke bom čakala, de b mlek zavrou. Men se škoda zdi časa, de b ga tku tratla. Če bereš bukle, nimaš nč za pukazat, kua s nardila. Jest čm met pa zmeri kej za pukazat, če že delam. Kene, keder m zjutri mlekarca mlek prnese, ga hiter zlijem u kastrola, pustaum na šporhert, pol pa zakurem. Tist čas, ke morem čakat, de mlek zavre, na držim nkol roke naskriž, koker delaja slabe gespudine, ke na pumislja, de je čas zlatu. Jest raj ta čas štumfe štrikam, pa še kej berem zraven. Tu je že res, da se m je zavle tega že, večkrat mlek prsmodu, al m je šou pa čez, če sem bla preveč u štrikajne, al pa brajne zavervana. Pa tu ni nč hudga. Čas je holt zlat. Zlatu je pa vnder več ureden, ket tist pisker mleka. Štumfa mam pa ta . čas le mal naštrikanga, pa še mal bukel pre-braneh, Asten, gespudine, le kar pu men se rih-tite in nekar zraven mleka lenobe na paste. Tu je grdu.
Na, pa sem ja spet nekam n stran zafurala. Nekar na zamerte. Jest mam zmeri tulk eneh reči u glau, de nekol na vem, na kermu konce b jih začela vn stresat, de b blu za use prou. Noja, zdej sem vam že povedala, kar me je ta narbl pr srce tišal. Zdej prideja pa bukle na vrsta.
Kene, vi ceu čas mislite, da m je moj mož prnesu kašna hranilna knižca za nou let, ke sem ja bla tku vesela. Pa se motite. Če b m prnesu hranilna knižca, b jest muža vn vrgla, pa še knižca za nim. Učaseh sa ble že hranilne knižca ubraj-tane, dons pa nisa uredne počenga groša. Za kua m pa bo? Jest mam že precej eneh let taka knižca duma, pa na vem kua b nardila z no. Usak juter, ke začnem kusiu kuhat, ja pulužim na šporhert, de b se udtajl, kar je not. Pa use zastojn. Knižca je že usa usmajena, kar je not n knižc, je pa še zmeri zamrznen. Kua čem pol z no? Jest sem ja že zdauni tla vržt n straniše, de b na bla zmeri jezna, keder ja videm. Pa m moj mož na pesti, ke se buji, da b se straniše na zamašu.
Veste, Andersenuve praulice m je moj mož špendiru za nou let. Hmal b rekla, de sa leuš, koker tiste, ke jih je gespud Miha Malež soj čas vn dau. Sam tu je škoda, de Andersenuga lastnoročnega pudpisa ni not, koker je u gespud Male-žuveh buklah. Noja, pa ni nč za pumagat. Če ga ni, ga pa ni. Te bukle sem jest že prec tist dan prebrala, ke sem jih dubila, pa enem pare štumfu sem pete pudštrikala. Te praulice sa use lepe, ampak ta narbl se m je pa tista dupadla, ke pr-pouduje ud enga cesarja, ke je biu hedu rad na-pucan. Ceu dan se je sam preublačvou m s tem tku pušten uladu, de sa ble use fronte, nej s bo že kumunistična, nadrealistična, al pa kašna druga, z negavem uladajnam cufridne. Opozicije, ne združene, ne take navadne, tekat še ni blu na svet.
Ke sa pa usi pudložnki negauga cesarstva vedel, da nhnm cesari na gre nekol nč druzga pu glau, koker kuku se bo bi napucu, sta se pa en-kat na negaumu dvore uglasila dva prou navihana potepuha, in sta začela cesari prpoudvat, de znata tku lepa atkanina tkat, de b se še samem angelčkem začele sline cedit pu ne, če b ja videl. Ta tkanina ma pa tud še ta pusebnast na seb, de ja vidja sam res brihten Ide. Kašne prsmode ja pa sploh na vidja.
Seveda, cesari je blu prec ušeč in ni dau pred gmaha, de sa se uglihal. Frej košta jima je ublu-bu, pa frej kvartir na dvore. Ke bosta pa fertik, bo dau pa še usakmu tulkintulk praveh zlateh cekinu na roka.
Putepuhem je blu tu prou. Zatu sta začela prec s prstem neki pu luft brklat, koker de b na klavir špilala. Ke sta že skori ceu mesec ud zgo-denga jutra pa du poznga večera brklala pu luft, je pa enkat pršou cesar pugledat, če bosta hmal fertik. Putepuha sta mu seveda začela kazat pu luft, kulk sta že naredla. Cesar scer ni nč vidu, ke ga je blu pa sram, de b ga putepuha na mela
Države v ztogovnici
Iz zlogov: a, an, av, ba. bel. bol, ca, ïe, ïi, e. ga. gal. «i. gli, ho. i, il, is. ja. ja, ja, ja. ja ja, la. li, li. ma. nem, no nor, polj, por, ri, ska ska, ska. slo, ston, stri, ška. ška. švi. tu. va, ve, — sestavi dvanajst evropskih in dve ameriški državi.
Ce si pogodil nrave države in jih pravilno po stavil drugo pod drugo ti druge črke brane od zgoraj navzdol povedo novoletno voščilo.
srčkana je res tkanina Pugervu pa je, de more bit du nouga leta use fertik, ke na nouga leta dan bo prredu en sluvesen sprevod po soj rezidenc, in tekat se če pudložnkem prkazat u te tkanin. Ke se mu je pa čuden zdel. de on ni te tkanine prou nč vidu, je pa za usak slučaj puslou še soje meni-stre pugledat ta tkanina. Tu pa zatu, de b vidu, če sa negau menistri kej bi pameten, ket je on. Sevede menistri pa tud nisa tli bit naumen, zatu sa se kar skušal med saba, ker bo bi hvalu, če prou ja ni nubedan vidu. Sevede za menistre b blu pa še bi naroden, če bi rekel, de nč na vidja. Kene, en menister more biti pa že tku pametan, de vid tud tist, kar na vid.
Glih na svetga Silvestra dan, že bi preke večer, je blu pa res use fiksundfertik in na nouga leta juter sa pa zavil cesarja u tkanina, de bi se poštreku u sluvesnem sprevode.
Noja, jest na morem glih natančen puvedat, kuku se je ubnesu ta sprevod. Tulk nej še puvem,
de sa bli usi pudloženki strašen naudušen za ta I unmul
krasota Sam tam pr enmu vokne je en utručiček pucuku mamo in reku: »Mama, puglej no! Ceeal je pa nag.« Sevede enmu utručičke na more nubeden zarnert, če na vid tistga, kar vidja pameten pudloženki. Ud enga utručička se tud na more kej tacga pugervat.
Vite, tala Andersenuva praulica se m je še ta narb! dupadla, kar jih je blu u tisteh buklah. Sevede, tu se je pa gudil že pred ene par taužent letem, al pa že preh. Jest na vera glih natančen, ke tekal mende mene še na svet ni blu. Zdej u dvejsetein stoletje, pa tudi ni dost drgač, Takeh tkanin sicer ne znaja več tkat, de b jih sam ta brihten Ide mogel videt. Zatu s pa dondons z muderna umetnastja pomagama, de glih ne naza-dujenia. Muderna umetnast je taka, da res nuben člouk pr ta narbulš vol na more pugruntat, kua je namalan. Da mu pa na more ta al un naprej metat, de zatu na vid, ke je prfrknen, sevede pa raj use ud kraja hval. Z voukovem morma holt tult, de nas na pužreja.
Tok, zdej pa vošem usem kršanskem Idem en srečen m veseu nou let. Pa na svidenje, če mu-goče še na tem svete. Če na bo drgač, pa na
K. N.
Nagradna hrižanica
„Rešitev" pošljite najkasneie do četrtka opoldne na „Uredništvo Slovenca" m označite na kuverti „Križanica". V četrtek bo ob treh popoldne žrebame.
V pismu naj bo samo izrezma križanica iz „Slovenca" in znamka za en dinar. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad Izžreban »odo dobivali „Slovenca" mesec dm brezplačno.
Besede se začno pri številki, nehajo pri debeli črti 1er pomeijo:
Vodoravno: 1 cerliveni pratnik, 6 morsko gibanje, 10 francosko mesto, 15 i/.raz pri kartah, 16 svetopisemska oseba. 17 rimski pozdrav, 18 gotd-na rastlina, 19 oblika osebnega zaimka. 20 oblika pomožnega glagola. 22 vrsta glasu, 23 del nobištva. 25 vrsta pa lavme. 27 ploskovna mera. 28 azijska država, 29 finsko mesto, 31 budi duh. 33 časovno merilo. 31 mačvanska planina. 3j jugoslovanska reka, 36 druga beseda za bolečino, j8 vrsta glasu, 40 vrsta zvoka. 41 oblika vode, 43 del sveta, 46 evropski prebivalec. 49 strupena žuželka, 50 veliko število, 52 uradna listina. 55 turški naslov 57 človeška naselbina, 59 srbsko moško ime, 60 k.ičii ugri/,, 61 skala v mor.ju, 62 bližnja sorodnica. 64 druga beseda za trenutek, 66 morska žival. 67 za človeka častna stvar, t8 slovans .a pijača 79 francosko ше sto, 71 popotni človek. 13 lastnost nekaterih stvari, 74 sibirska reka. 75 predlog s toži Im kom. 77 kraj na Štajerskem. 78, srbsko mesto /9 ameriška država, 81 ptedlog s tožilnikom. 82 električni izraj, 83 popotni človek, 84 dobra pijača.
Navpično: 1 bližnja sorodnica 2 del kolesa 3 pr slovno določilo časa 4 svetopisemska oseba 5 merimo z urami, 7 slovanski kralj, 8 svetopisemska oseba. 9 krimsko mesto, 10 del sobe. 11 svetopisemska oseba, 12 egiptovsko božanstvo, 13 vas pri Ljubljani. 14 domenek za /,akon 21 velika ptica, 22 nočno zabav šče 23 navadni števnik, 24 trgovski izra/, 26 del obleke, 27 grška gora. 29 žensko krstno ime. 30 pomladni cvetlica, 32 del sobe 35 velika kača. 36 ogrski kralj. 37 žensko krstno ime. 3H vrsta vezi. 42 fonetična t rka, 44 osebni zaimek, 45 časovna èlenxa. 47 druga beseda za pouk, 48 električni izraz. 49 kurilna snov, 50 gozdna rastlina. 51 šivalna potrebšč'na 53 del človeka. 54 moški poki c. 56 url družine, 58 mlečni izdelek, 60 velika pojedina. 61 t v.opski prebivalec. 63 rumunsko mesto, u5 vrsta konja. 66 vrsta ledi, 67 del sobe 70 druga beseda za poželenje. 72 gib z roko 73 sestavina celote 76 osei ni zaimek, 77 kratica za fonetično obliko, 80 druga beseda za učenje, 81. ni-i kalna členica.
Šah
V božični številki znanega praškega lista »Narodni Lisity« obsega njegova ugledna šahovska rubrika daljši članek o šahovski organizaciji v Jugoslaviji. Članek ima informativen namen in našteva vse pomembnejše jugoslovanske šahovske prireditve v zadnjih letih ter omenja večino vidnejših oseb v jugoslovanskem šahovskem življenju. To je od našin bratov zelo lepa gesta, za katero smo vsi dolžni najprisrčnejšo zahvalo ne samo zato, ker je ta članek odlična propaganda, ampak še posebno, ker je izra? bratske ljubezni Članek o našem šahu v češkem listu pa moremo smatrati tudi za rahel opomin, da bi mogli biti stiki med šahovskim življenjem v Češkoslovaški in Jugoslaviji še tesnejši. Češkoslovaški šah je predvsem v organizatorjem pogledu toliko pred našitn, da bi si morali jugoslovanski šahisti glede tega izbrati svoje brate za učitelje. Tam imajo že dolgo šahovsko upravo razdeljeno po župah, dočim ima v jugoslovanskem šahovskem življenju moderna in zdrava misel razbremenitve osrednje zveze z ustanovitvijo podzvez še vedno težave pri svojem pohodu k uresničenju. Šahovsko življenje v Jugoslaviji je napredovalo toliko, da mu šahovska zveza ne sme biti več kos, je poudarjeno v članku. Organizacijo bo treba torej postaviti na novo bazo in to ne bo težko, če vzamemo za zgled organizacijo češkoslovaškega šaha. S tem da bi naša šahovska organizacija dohitela češkoslovaško, bi bila podana možnost tesnega in uspešnega rodelovanja ne samo s češkoslovaškim šahom, ampak tudi z vsemi drugimi. Upamo, da bo to v letu 1937 doseženo in aa bo to leto potem res važen mejnik v bodočem šahovskem sodelovanju z našimi brati. Ta želja je skupna nam vsem in bo prej ali slej uresničena. Iz začetkov, ki so že tukaj, imamo temelje za nadaljnji napredek slovanskega šaha, kateremu se po vztrajnem delu iti prisrčnem bratskem sodelovanju obeta še mnogo lepša bodočnost. *
Na vsakoletnem božičnem furnirju v Hasfingsu igrajo letos štirje mojstri težjega kalibra: dr. Alje-hm. Fine. dr. Vidmar in Eliskases Po dosedanjih uspehih sodeč bosta najhujša konkurenta za prvo mesto Aljehin in Fine. Posebno Al;eh;nu, ki je na zadnjih turnirjih dosegel relativno slabe uspehe,
bi prišla rehabilitacija zelo prav in je pričakovati, da bo napel vse sile, da doseže prvo mesto. Za tretje in četrto mesto bosta konkurirala Vidmar in Eliskases. Vidmar je v Hastingsu dosedaj še vedno dobro igral in gotovo tudi sedaj ne bo odpovedal. Prvak Avstrije bo seveda nevaren konkurent, tako da bo imel Vidmar težko nalogo, če bo hotel priti na tretje mesto.
Danes prinašamo iz mateha Eliskases—Spiel-tnann, v katerem je zmagal Eliskases v razmerju 5 in pol : 4 in pol in si s tem priboril prvenstvo Avstrije, naslednjo kratko in zanimivo partijo.
Spielmann — Eliskases
1. e2 e4, e7-e5 2. Sgl-f3, Sb8-c6 3. Lfl— c4. Sg8 - f6 4. Sf3—g5 (vprašanje je, ali je tukaj beli že upravičen, da prične z direktnim napadom ali ne? Varijanta je že zelo raziskana in vodi do napete igre.) d7—d5 5. e4Xd5, Sct> -a5 (po Sf6Xd5 bi bila mogoča žrtev skakača Sg5Xf7 in črni bi prišel v velike težave.) 6. Lc4—u5+, c7^ c6 7. d5Xc6, b7Xc6 8. Lb5 -e2, h7-h6 (črni ie izgubil pešca, zato pa ima možnost da pride do močnega napada) 9. Sg5— f3. e5—e4 10. Sf3—e5, Dd8—c7 U. d2—d4, e4Xd3 e. p. (običajneje je Lf8-d6) IZ Se5Xd3, Lf&--d6 13. Sbl—a3 (tudi Spielmann hoče igrati drugače kot je običajno, toda na svojo škodo. Bolje bi bilo voditi tega skakača na kraljevo krilo.) Lc8—a6 14. g2— g3. 0—0 15. t)—0, Ta8—d8 16. Lcl—e3, Sf6~d5 17. Le3-c5 (Spielmann se s tem spusti v kombinacije, ki pa Končno zanj slabo končajo) LdX«5 18. Sd3 Xc5, Sd5—c3! 19. Sc5Xa6, Dc7 ~e5! (črni dobi sedaj nazaj figuro z boljšo pozicijo. DdlXitô in b2Xc3 namreč ne gre. ker bi bil potem po De5X c3 skakač na a3 izgubljen.) 20. Ddl—el, Sc3X e2+ 21. Kgl-hl, T18—«6 22. Tal-dl, De5— h5 (grozi mat na f3) 23. h2—h4, Dh5—g4 (grozi zopet mat) 24. Kgl—h2, Se2Xg3! (to zlomi odpor) 25. f2Xg3. TeS—e2+1 26. Tfl-f2, Te2Xf2+ 27. De2Xf2, Dg4Xdl in beli se je vdal, ker proti napadu na svojega kralja nima obrambe.
Zahtevajte povsod naš list!
Razvezano snopje
Odhod ime Ilirija?
Ko je zmagoviti Napoleon oditrgal naše dežele od habsburške monarhije in jih združil v novo upravno skupino, jim je izbral naziv Ilirske dežele. — Napoleon je stremel po obnovitvi rimske svetovne vladavine. Iz tega posnemanja rimljanskega veličja potekajo tudi starinska imenovanja še drugih od Francozov ustanovljenih državnih tvorb, kot so n. pr. ligurska, helvefcka in batavska republika in kraljestvo Etrurija. — Napoleon je imel pri sebi vedno znanstvenike, ki bi naj proučevali dežele in mu dajali vsa potrebna pojasnila. Tako se je meseca oktobra 1809, preden je odpotoval z Dunaja, dal poučiti od upokojenega avstrijskega državnika in svojega znanca z mirovnih pogajanj leta 1797, grofa Filipa Kobenclja, lastnika ribniške graščine, tudi od svojega izvedenca Serresa o Iliriji in o Slovanih. Serres se je obrnil za nadaljnja in podrobnejša pojasnila tudi na Slovenca Kopitarja, ki je takrat ze prebival na Dunaju Ako ne že prej v poletju od Marmonta, je vsaj sedai mogel Napoleon zvedeti, da živi na jugu nenemški narod. 1o mu je bilo brez dvoma jako ljubo, zakaj, ako bi se mogel pridobiti prijateljstvo in naklonjenost novih slovanskih državljanov, bi mogel oprt .nanje zgraditi tem trdnejši jez proti nemškemu Du laju.
IJirci, ki je torej Napoleon po njih posnel in obdržal ime za svoje nove province, so bili narod, ki je še pred Rimljani stanoval na vzhodnih obalah Jadranskega morja in goepodoval nad njim. Današmi Albanci so več ali manj čisti potomci teh prvotnih prebivalcev. Valentin Vodnik je videl v Iliriji po večini združeno slovensko in hrvaško prebivalstvo. Ker je pa menil, da so Slovani in Slovenci od nekdaj stanovali po teh krajih, je imel tudi stare Ilirce za njihove pradede. V svojem slavo-spevu »Ilirija oživljena«, kjer poveličuje Napoleonove zasluge za slovenski preporod, trdi zato, da pomenja Ilirec toliko kot Slovenec, ko pravi v pesmi:
»Ilirski me kliče Latinec in Crrek,
elovensko mi prav'jo — domači vsi vprek.
Od prvega tukaj - stanuje moj rod,
če vč kdo za druz'ga, naj reče odkod?«
Framasonstvo v Itiriii
Že davno pred prihodom Francozov v naše kraje so 6e skrivne družbe framasonov tudi v avstrijskih deželah precej naglo širile. Francozi so jih sploh močno gojili in pospeševali. Francoski framazoni so bili poslušno orodje v Napoleonovih rokah. Tudi v Ilirskih provincah so hoteli z njih pomočjo širiti navdušenje za novega gospodarja, kakor trdijo tudi litanije o Na|x>leonu, da je »trošt teh frajinaurarjev«. Ustanovitelji so bili povsod francoski uradniki, ki so pritegnili tu in tam še nekaj domačinov v svoj krog. Tako so nastale fran-cosko-ilinske lože v Ljubljani, Trstu. Kopru, Po-reču Karlovcu, na Reki, v Zadru in še na nekaterih drugih dalmatinskih mestih. — V Ljubljani so ustanovili 6. avgusta 1811 framazonsko ložo »prijateljev kralja rimskega in Napoleona«. Zbirali so se opolnoči v stari reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, izvzemši malo okroglo odprtino. Tu so imeli svoja predavanja, pojedine in veselice. Preprosto ljudstvo se s framazoni ni moglo sprijazniti. — Ko so se povrnile avstrijske oblasti, je bila usoda vseh franeo&ko-ilirskih lož zapečatena. To gibanje se je med Slovenci popolnoma zatrlo, leta 1815 so uničili tudi oîlanke opreme in vse listine in znake ljubljanske lože. vi
H kjis
Kaj reče iehmha
Zvezdama v Castelu Gandollo
Že leta 1891 je papež Leon XIII. postavil na svojih vrtovih moderno zvezdarno Pod njegovim naslednikom Pijem X., ki je bil tudi navdušen za zvezdoslovje, se je zvezdama zelo razširila. V zadnjih letih pa je opazovanje postajalo vedno bolj otežkočeno. ker ga je motila moderna razsvetljava Rima. Zato je sedanji papež Pij XI. odredil, da se zvezdarna prenese v njegovo letno prebivališče Castel Gandolfo. ki je od Rima oddaljeno 27 km. Pri tej priliki so zvezdarno razširili in preuredili. Na obširni terasi gradu so postavili dve kuf>oli s premerom 8.5, oziroma 8 m. V prvi je nameščen daljnogled za opazovanje, v drugi pa za fotografiranje neba. Objektiv prvega daljnogleda ima premer 40 cm in žariščno razdaljo 600 cm. Daljnogled ima osem okularjev. Povečanje je 50- do 860 kratno. V dirugi kupoli je nameščen daljnogled za fotografiranje (astrograf). Daljnogled, s katerim se opazujejo zvezde pri fotografiranju, ima leče s premerom 20 cm in z žariščno razdaljo 300 cm. Za fotografiranje služi dvojni daljnogled, katerega cevi sta pritrjeni na vsaki strani opazovalne cevi. Oba daljnogleda sta tako urejena, da se moreta avtomatično premikati, da lahko zasledujeta zvezde kljtib navideznemu premikanju zvezdnatega neba. Ves pogon je električen. Cisto moderno so opremili tudi astrofizikalni laboratorij. Astrofizi-kalni laboratorij je v posebnem prostoru. Tukaj je predvsem raziskavanje epektra, ki je največje važnosti za fiziko, kemijo in zvezdoslovje. Spektro-graf (aparat za opazovanje spektra) ima posebne priprave za vidni in posebne priprave za ultravl-joletni del spektra. Za ultravijoletni epektrum sta vdelani dve prizmi iz kvareovega etekla in ena korun-prizma. Zvezdama ima tudi lasten kemični laboratorij.
Najvažnejša naloga, ki si jo je nadela zvezdarna v Castelu Gandolfo, je načrtno raziskavanje rimske ceste; poleg tega redno snemajo in izdajajo fotografske slike neba. Negativi se povečavajo na plošče formata 30 X 40 cm in jih direktno kopirajo na fotografski papir. V zvezdami raziskujejo in analizirajo po načrtu meteorita.
Papeževa zvezdama, ki je že od svoje ustanovitve znana po svojem znanstvenem delu, je s tem, da je bila prestavljena v Castel Gandolfo in preurejena, mnogo pridobila in jamči s svojimi instituti, da se bo v bodoče še bolj uspešno znanstveno uveljavljala.
Џ
Življenje je kratko in zdravje nestalno 1
Ce Vam je le mogoče, pijte čim bolj pogosto našo n a j b o 11 š o jn najbolj zdravo prirodno mineralno vodo
ono z rdečimi srci na etiketi,
RADENSKO!
Pošljite naročnino!
stev. 2.
Speti
Hokej na ledu
Danes ob №30
V eoboto bo otvoriter hokejske eezone na ledu. Ker pri nae le nimamo dovolj močnih pro-tivnikov, zato bo tudi ta tekma internacionalna. Kot goet bo nastopilo znano in renomirano moštvo KAC, ki je bilo več let avstrijski državni prvak. Proti SK Iliriji je že opetovano nastopilo m «o bila ta srečanja vedno na visokem športnem nivoju. Ilirija bo za to tekmo nastopila kompletna in bo ta boj zadnja priprava za serijo težkih mednarodnih srečanj, ki jih ima v programu za letošnjo sezono. Moštvo SK Ilirije nastopi predvidoma v eledeči postavi: Rihar, Kačič, Kos, Žitnik,
Lombar, Pogačnik, Gregorič, Pavletič, Gogala. Za nedelisko tekmo pa je predvidena v postavi malenkostna sprememba, da bo trener lahko ugotovil najboljše igralce, ki bodo potem nastopali vso sezono,
Z moštvom KAC prispe v Ljubljano renomi rana avstrijska drsalka gdč. Gillard, ki ostane del, časa gost domačega kluba SK Ilirije in bo vezbala naše umetne drsalce v prostem drsanju. Ubčinstvu se bo predstavila z eksibicijskim nastopam v nedeljo dopoldne ob priliki druge hokejske tekme. Nastop gdč. Gillard bo za Ljubljano novost tn je vreden, da pritegne pozornost vsega športnega občinstva.
Turnir Hermesa
Kedelja, 8. jan. 1937 na Hermesn: ob 13: >Reka< : »Slovane ob 14.30 >Hermes< : >Ljubljana«
Zanimivo prireditev bomo imeli priliko videti v nedeljo na Herniesu, ko bodo finalne tekme za pokal Hermesa. Na turnirju sodelujejo naši najboljši klubi, tako da bo imelo občinstvo priliko prisostvovati lepim borbam. Vatopnina propagandna 1
Mariborske športne novice
Maribor, 31. dec. Snoči ee je vrSll sestanek nogometnih klubov, na katerem se je med drugim otiravanavala tudi okrožnica LNP, ki vsebuje poročilo delegata na občnem zboru JNZ v Belgradu. V poročilu so zelo zanimive ugotovitve. Tako trdi delegat, da sta mariborska zastopnika pri glasovanju za volitve nadomestnih odbornikov bila proti listi starega odbora. Ker je pa to glasovanje bilo tajno, bi bilo zelo zanimivo vedeti, odkod ima delegat LNP taksne informacije. Glede glasovanja o ustanovitvi lastne mariborske podzveze trdi okrožnica, da so bili trije predlogi. Eden za ustanovitev, drugi proti ustanovitvi, tretji pa da se končno rešitev prepusti novemu odboru, ki naj pripravi reorganizacijo JNZ. Ni pa v okrožnici navedeno, da sta bila zadnja dva predloga diplomatsko združena ter da se je končno formalno glasovalo le za in proti ustanovitvi mariborske podzveze, pri čemur je — kakor znano — prodrl drugi predlog. Zadnji postopek LNP, ki je suspendiral eelotnio krožni odbor izvzemši 2 članov, zelo jasno kaie razmere, ki vladajo v slovenskem nogometu. Vsakdo se dandanes bori in mora ii lastnega interesa borili, da postane čim bolj neodvisen in da se lahko prosto razvija. Mariborski okrožni odbor je pred začetkom akcije za ustanovitev lastne podzveze lojalno o tem obvestil LNP. Ta pa Je, namesto da bi, uvidevši potrebe za boljše delovanje, podprl ta trud — oviral to ustanovitev.
Med Ljubljano in Mariborom so bila že večkrat precejšnja nerazpoloženja in se je pred leti ie zgodilo, da so vsa funkcionarji takratnega Med-klubskega odbora v Mariboru demisionirali in dolgo časa ni nihče hotel prevzeti nobene funkcije v nogometnem športu. Izgleda, da je etanje tudi eedaj podobno. Akoravno je predlog za ustanovitev laetne podzveze za letos propadel, je sigurno, da Mariborčani ne bodo vrgli puške v koruzo ter ee za drugič le bolje in mogoče z večjo diplomatsko spretnostjo spravili na delo, dokler jim akcija ne uspe. Na njihovi strani so aimpatije zelo velikega Števila iskrenih in pravih športnikov.
Lista petorice naših najboljših lahhoatletov
ш m M.7 Bener. PSK; 10.9 K It kg BSK; tl.O Ore-m«, G; 11.1 Sodnik Pr.. Mjatovtć JB„ BuratovU! C.. Kovaf-iô P.; Augustin C. Povprečnost: 10.It« (10.8). «0 m zapreke: 54.7 Iva.uovW C; 57.0 PleterSok Pr.; 58;1 Ehrliob ПаАк; М.7 11 aniokovič, C; 58.9 ВатИвк PSK. Povpreônoet 57.5 (58.6» 200 m: 22.7 PleterSok Pr; 22.9 Niklurat PSK: 22.» Hegolj C: 23.1 Baure PSK, Braum C Dedarl JB. KI mg BSK. Povrečmost: 22. M (22.8). 110 m zapreke: 18.1 Ivanov« C; 18.5 HanJekovi« C; 15.6 dr. Buratov+č C: 16 8 EhrUch HaSk; 16.7 Strmnc C. Pov-
.. . . ... ... B1 ,	__/I.!. .1^1,.	te n PWW
H0Sj£, Can«mHa 19«: »krt v dal}, hr«. Љт.*0?	Sarajevo 192; Lroekok 1405 MiJiW,
SKD Jugc»l 12.15; «kak • palico SCO lla-kov, 1ISK Con-«MNtia 193; suvanje krogle 1501 Kovarevič, HSK Cone. Ш6; auvanje krogle z obema rokama 2592 dr. .Varan. 2Î:	laM; те|лпЈ« '»«k« «5-1 Kle.1t, Jugo-
slavija lS.lfi; helenski st 11388» Kleut, Jugoslavija 1931;
dr' Manojlovk-, OonoomHa 1931; «? ' i8" МГГ-Упог' Нн0к l9;1<5: « obema n.ka-Sî-it и J (v?nc<»r<1'« ИМ; metamj* kladiva «17 Sto-S l4l 81>	У3": 1H>„u>b"J 31,5-!>« BamSčaik, PSK
' dosetobot 5713,46 dr Buratovl«, ('oicordia 1.034-Keiultatl. kateri ie niso primarni za rekorde:'
Prknorje; 1500 m 4:07 Oortfak,
Гззб A sv m ,'4'LKrev"- Prlunorje: 4У 200 ni 1.3.1.6 ASK Pri morje; Švedska »tafeta 2:03,5 A S K Pri morje; Olimp »Uf. 3:18 8 Prlmorje; trostok iÎm' M»tf
Ш SUvfjï Var'70 ov' С,ЖМГ,И^ kouOf »12 Marko
Vremenska poročila
Jugaslovanske zimskoiportne »vete, Zveze »o tujski Promet in Slovenskega planinskega dr uit »a »dni 2. decembra 1937
1 ж rJ1a''Žc~P,an!ra ,po "anju <*»"««.• -10« C 20 do
«Л^Д^ "aniu danet: -TeC' »
Рпкг:,АТП.i'atpot."ani^ Hanet! « »m «reža. «reÈa, em'iî"«^modma!™ '' m"" C-	» '»»
iev-rf^TZ,,"" "-""J"	80 "m	Triglavsko
1 "v, , Л"' ?rpz». snnika ugodna.
M «J 1S. 1 "" Уо,о1и *inniu	» do
™ «n «rida, »muk» tigofinA.
poW|f,"'w stan^u «'a»««- »muka le proti Kom. h«nj*l*aae£lanina " "aniU	do 40 cm (inl-
ue<*J^h"rj' " 'tan)v daw (^P^taoJ: muke
Obôni tbor SK Reke. Obftnt 7rt*«r SK Hrfm «« ^/J™.	1937 ob T Кгнј
zbora «e rtlyjevi iiaAnadiio. V «luZ-aju. da wb riamn«ln.
obftnl zbor pal ure kasneje ne gl«Ie пл Stev.io плтао-
X? ! uvamja Izravnajo r.nostjiJn ČJanarlmo kar
T.	»1>оге pednoAtevl Ino
СТГ™"т »
vrha. ^"frT'^lT'dn	^ « Cmem
,	Tzveibane ^^e.^
I tareib»ne amuôairje se preloži na febriW^
S
5>re.4MMt IS 7 (14.8). 4X100 m (klutiHke Štafete): 4«.0 PSK 46.0 ASK Prtlliorje I; 46.1 Conoordia I; 4fi.4 Coneordia IX: 46.6 Conourdia III. Povprečnost: 46 2 (—) «no m: 51.5 Gaborêak Pr; 51.« NltkhaJ.i PSK; 52.0 Pleteriok Pr; 3r2.1 TlanSčak PSK; 52J Skuidk Pr. Povprečnost: 51.9 il.8). Skok t vifiijto: 1«! Vui'bvW Vojv., Mohr JB; 1« dr. Buratovi« C; lfO Martini Pr; 179 Tclewko PSK. P<№-preftiKMt: 181 (178.4). 800 m: 1:57.5 OorSek Pr; 1:59-1 Oa-brSek Pr; 1:59,6 Niikhar/.i PSK, Czuryla lh-; 2:01,7 Vuik.v vM HiiAk. Povrefnoet: 1:59,5 (2:01,6). Skok v daljave: Л9Ј DrflnrU C: 692 dr. Baraloviiô C; 677 Novakovi« BSK 670 l*.i>amer PSK; 659 M№w5 JB. Povpre6no«t 611* (679,4). 1500 m: 4:07.0 OorSelk Pr; 4:07.9 Krova Pr; 4:10,6 Czurda Pr: 4:10.8 Flase Mth; 4:18.0 Vu-kovlf Ttafik. Рол-ireftnoet: 4:11.6 (4:1< 21- Trwikok: 14S0 Mik« JB; 1385 .fovtftevi« BSK; 1»40 Vufovde C. Povpre>4Tio»t: 1366 (1380). 1500 m: 4:07,0 Goriek Pr; 4:07.9 Krov* Pr; 4:10.6 Czurda Pr; 4:14.8 Flans Mth; 4:18.0 VnkovM Hn«k. Povj>reftnoet: 4:11.« (4:14.2) Troskok: 1420 Mikič JB; 13,45 Jowifiev» JB; 1»50 Banuković BSK; 1340 Vnovič Vojv.; 1337 BuAKS C. Povii>rečaiost: 1366 (13MJ). 5000 m: 15:31.4 Kreve Pr; 18:M.O Вги^ад I; 16:29 6 fav« SI; 16:39.8 Starman I Sloga; 16:12.8 Sraknr I Pr. Povprečnost: 16:16.2 (16:15.7). Skok a J.aliicn: 370 Bftkov C; 3V) ZiiiMniftlS I: 341 OvUerWi 8HASK; 331 Bergman C; 3.10 OaâperfiiS Pr. Povprečnost: 3-И (347). 10.00(1 m: 32:58.2 KaniTler 2M: 34:02.6 Bručan I; 3(:29.8 CavW SI; 35:14.0 Starinam I Sloga; 35:45 0 Kviw I. Povprečnost: .45:29.4 (34:96.6). Suvanje krogle: 1501 Kovn^m-W C: 1443 dr. Noranči« C; 1416 Vnčevič Vojv.; 1375 Klent JB; 1346 G-libo Ilajdak. Povprečnost: 1416 (MÎ7). Mnlanje koipja: 5943 MarkuSl« SI; 5911 M:ilo5 C; V,99 Srn* BSK; 5589 NlkolW JB: »19 Marijin Z ZASK. P<yvi)re«'iio«l : (5673). Metanje di»ka: <600 dr. NaranM* C; 4453 Kleirt JB; 4-457 Vu^evič Vo1v.; 4368 Maneđlovl« dr. C; Wtti Kova'evte A C PovpreSnoet' 4463 (4264). Metanje kladiva: 4917 Ing S1ei>WnIk I; 47П0 Gol/- MASK: 4477 Ma je!ič ZASK; 4»M Belvinger SI; 103ri Gnj?nik JO. Pov-ItreAmMt: 4406 (42(M). Pri povprečneatl не prinxMwlnJ«. «la *naW »tvtlka v oklepaj n liovroočnost Is lamskogu leta.
JuQos'ov. tahhoat'efshi rekordi v letu 1936
.Ingoslovam»j>a lahkoatletiska jnmA je na »vejem »ladnlem občnem zbnrn ohla-Hla na«li»tnll dve !UM ч , novîh rekordih ter nctor'el neJboT.ieih: Пг-,lordi 19.46. | 100 m 10.7 Bnnxr. PSK	10" m '0.7 Kmn'evlč, ASK j
Primnr.te 1ВДЛ; -VVI m 22.4 JamnioVy, IfaSk 1H32: 9»l m i 22 4 Kovači/*, ASK Priinorje 19.15: 409 ni 5I).8 .la.mnlcl y. | HaAk 19.".->: 80П m 1:59 2 Tn'an. llaAV. 10,T»; 1500 m 4:07.0 | Krev^. ASK Prlmorje 19:16: 1000 m 9:16.4 Tn.-am. Hn«k 19,12; 51100 in 15:41.4 Krev*, ASK Prlm<vrje 1936; 10 Id*) m I 3.1:03 8 lir il ran, SK Ilirija 1935; 1 sut 16800.5 in S|K,m, SK Ili-rija 1032; 4X100 1,1 44.11 (Torkovi«, dr. Jainnlo!;y, Jug, Maw.l) 19,15; tX-ïM, m 1:33 3 (Ferkovl«, Jug Maï./.i, Jamnloky) HaAk Ш5; (X100 m 3:Jfi,i fî'Pr. Jugosl. (Vikhnai, HiuiiiAoviê Oabriai, Plelra-Sek 1936; 100, 200. 3i)0. 101) m 2:06.6 Rupr. Jugoslov (ValtrW, Jamndoky, ; Perpnr, Mo\n|i 1926; BalkamsKa Slafola: 3:29.2 (Tučum, •Iiinviloky, Nuform-lô, Cvljet»') HaAk 193.': 4V800 m 8:07.2 (GoiMok, Krevs, Ozllrrl-n, Gnhrt-ik) ASK Priinorjr 19.16; Olimpijska Štafeta- .1:41.5 Hepre. Jugo^l (Nlelia?.!. Ma7.7.i. Bauer, Ivanovič) 1936; 110 ni zaprake 15.0 dr. VlAoniuj a^u.nluv ш on :цчј1 '<"">0 MSH Ччлоципи fiSK Conc. 1935 , 400 m zapreke 54.7 IvanirvW, HSK Гопо. 1936; 2П00 m holn 9:31.6 Dobrin, TI a »k 192); 30iin m noja 4:46 1 Dobrin ASK 192S; Skok v vti z sa'. !M Martini, ASK Prlmorje I9CM; skok v vi* hreo: ze.1 147 JnrVerrtč.HSK Oonoordla 1936; skok т dalj. z zal. 698
Slovenski koncert v Zagrebu
. Cerkveni pevski zbor sv. Roka v Zagrebu ki je pravzaprav pevski odsek Slomškovega prosvetnega društva, je priredil v nedeljo 13. t. m. v cerkvi sv. Petra koncert cerkvenih pesmi. Tekom svojega kratkega obstoja je društvo Imelo še dva koncerta, ki sta seznanila zagrebško občinstvo z lažjo cerkveno glasbo. Letos se je pa novo organizirani zbor, ki pri njem sodeluje tudi precej slovenskih akademikov Daničarjev, lotil težje naloge. Glavna in najtežja točka celega programa je bila v Sloveniji dobro poznana >Slovenska maša« od • Tomca, ki pa je vsem zagrebškim zborom po-polnoma nepoznana. Skladbo, ki je pisana deloma v klasičnem, deloma v modernem stilu Je zbor izvajal z največjo preciznostjo a vendar toplim čustvom. Vsak posameznik je e svojim glasom izražal, kar Je čutil pri lepem tekstu in kompoziciji ali so vendar vsi glasovi skupaj tvorili redko lepo harmonijo in enotnost. Sveži, mladi glasovi so samo plavali po cerkvi in jo napolnili, nenavadno so delovali na deloma zelo kritično zagrebško glasbeno publiko. Zbor je na dostojen nafin predstavil Zagrebčanom kompozicijo g. prof. M. Tomca.
Roža božična je solo pesem za sopran. Skom-poniral jo je ravno za ta koncert dr. Oržinčič To je relativna kompozicija z nekoliko impresionističnim spremljevanjem na orglah. Z veliko virtuoz-7?'° nežno J'e t0 kra3n° pesem odpela gdč. Tinka Novak iz Ljubljane. Tri Premrlove solo pesmi za bariton Marijin pot. Počitek in Moj Dom je pa z mogočnim ali vendar zelo niansiranim glasom izvajal g. A. Berlot, ki Je pri maši odlično zapel tudi solo točke.
V drugi polovici je zbor Uvajal бе tri Rihar-jeve božične pesmi, ki jih je harmoniziral St Premrl in Vavken-Kimovčfivo, Pastirci, kam hitite. Pesmi so dihale pravo božično razpoloženje. Istega duha sta bili prevzeti dve hrvatski Duganovi božični pesmi: >Radujte se narodit in >Tri Kralja jahahu«. Merodajni kritiki so izjavili po koncertu, da ee skoro ne čuje tako dobro izvajanje teh dveh hrvaških komadov. Posebno druga skladba je iz-vanredno uspela, ker menda že po celi svoji naravi odgovarja bolj slovenski naravi kot prva.
Dirigent g. Slapšak ima zbor popolnoma v rokah. Vsak takt je bil skrbno ritmično in dinamično izdelan, pevci so pa dali kar so mogli saj se je neki ugledni zagrebški kritik po koncertu izrazil, da so res peli. Gospa dr. Marija Klemene pa je diskretno spremljala na orgijah zbor in pa težke solo točke, ki so prišle na ta način Se bolj do veljave. Koncertu Je prisostvoval tudi snm skladatelj g. prof. Tome. ki je zaigral nekaj orgeljskih točk med drugim tudi Duganov G-dur preludij, fuga.
Pokroviteljstvo nad koncerloin je prevzel preč. knnonik monsign. Janko Barle, dolgoletni urednik 'agreliSkega glnzbenega lista sv. Cecilije. Z obilno udeležbo (700) so Slovenci v Zagrebu dokazali, da znajo ceniti njegovo delo na glazbenem polju. Med drugim skladatelji sta prisostvovala koncertu g. prof. Dugan in dr Lajovlc. — Na vsak način je bila prireditev tudi za kritični Zagreb nekaj posebnega.
Radio
Programi Radio Liublianai
J 1 ,.V,''de^n. j- januarja. 8 Vieel nedeljski imdrav (ploske). — (,.;io Telovadba (16 uieniit tonake, li mi-
Uirt ia moAke, vodi goep. prof M ar jam Dobovlok). — a C.a«, porouiila, ipoied. — 9.15 Preuoe cerkvene gUsbe iz trnovske cerkve. - 9.45 Verski govor: Sedanji obraz Ivine m niilsijond (кччр. dr. Gracer .l«žc). - 10 I)„im»L daiujkl koncert 1(ж1 IJjkege ork.wixa. - 11.,Hi Otroftka итп: Domače gledali«4e (voili gn^pa Marija GnA-lJ).
—	i- bur imamo, 1« v um damio (tdoMe po ioljah). — J . . I' в',ог<ч1- obvestila. - 13.15 Slovraiskd vokalni Kv-iintet, — 16 finska tira: Kaj ima lena vedeM o 7-a-družjuStvo (go»iw Fr. Brodarjeva). - 16.20 1'ra lahke glasbe (Maeileurov Aramel-trio) _ J7 Kmetijska ura:
" |HMM,lio — dvogovor (ing. Olo Muok).
—	17.20 Konotipt zbora balalajk Kuslani. — 18 Novo. letina voAMla narodov (рггакхч m Berlina). — 1« ,m Tihi
burleska v enem dajanju. Po Courtelinu pri-r. i,. - Bratima. lavajajn ftlanl Nnr. gle,l»HS,-e v l^ubldanl. — 19 Cas, vreme, puroči'a. apored, obvestila. - 19.30 Nacionalna u.ra: Bokeljeka mornarica (IjiIkiviui Ie Belgrada). - 19 50 Predavanje akcije »a "Umirjanje aaôo bolniiniice (g<isp. prlmarid dr. Valen. Mm Mertol) - 20 Sloveiwka ura: a) Pmml z onetrara Karavank (plo*če); b) Slovenski dom ii cvetje na Koronam (g4wpa dr. Aneala Pinkarnlk. - J1.40 Koncert laiike glnwbe. Na«tojii gcispa Marta OberwaJtnr • »prenuljevamjem lladij«kega orkestra ln Hadij«Jti| orke iVetr чато. — 22 Pa«, vroine, poročila, spored. — 2Î.1S Koračni«, |„ vailčkl (H«<lijskl orkoster). ... Ponedeljek, 4. januarja 12 Operetni тлпЛЦ (plo-V?- ~ W Vre,n«. poročila. — 13 Cas. spored, obvestila. — 13.li Poster spored (Rndijskl orkretar). — 14 V rame. Когла. - 18 Zdravniška nra: Množina potrebne vo<le fgosp. dr. Anton ПгвосЈЈ). _ IS.2(1 Reps-odnalTnm koncert na dvah klavirjih. - 18.40 Kulturna kroniku: Slov. slovwtvo v prelekilam letu (g*»p. profesor Fran Vodiniiik), — 1«) Cas, vreme, poročila, si>ore<l, obvestila.
—	19..К1 Nacionalna ura: Konjunktura naHega gr«p(v dftPKtva v letu 19.16 (dr. TomaAevlV ra Zaerebal. — 19.50 Predavanje akcije wi raî-ilrjenje naAe bolni», mee ('primnrlj gosp. dr. Boiidar I^vri6) — 20 »ш, minski vei'-err F. AdanniVu (ртапоч iz Fllhannonijc). Sodeluje,o: Zl«r Gla«l>eno Maticn. Julij Betetlo, Mar Jan L lipov S ek (govor), Trboveljski slavčkl Slovnski vo'm'nl kvlnitet. Učiteljski zbor. — X Гne, vreme po гоЗДа, sj>oro<l. - 22.19 Lahka gjasba (Raddjstol orkester).
Torek, 5. januarja. 13 CaAka lahka glasba (ploiče).
—	10,45 Vreme, poroûlla. - 13 fais. s|>ore.|, obvostiila.
—	13 IS Oporni zbori (plodče), — Id Kmečki trio (gg. J. Grogorc, Fr. Nachfdrg, O. Slunko). - 18.10 \'/4{ч»ја i« avtoriiteta (gosp. dr. Staniko Gogala). _ 19 Cas. vreme poroftija, spored, obvoatiila. - 10.30 Nacionalna nra: .In,'i rum v naSem tmiočem dnhovnera iivljenjii (Mlkolajavi« Is Belgraila). — 19.50 Predavanje a,kcJJe M гоуАнгЈепЈе чаЛ« (»luiimic« (prtmarij goep. dr. Ivan Matiko). — -jo Prenos b. Maribora. Sodelujejo: gdč. Jelka Igli«eva, eoJusitka marili. opere, goep. Kancin. solist marib. opere, sojrUH bratov 2lv4tov (umetniško vodsttvo gosp. prof. M Irk) in Sramiel Močnik — 22 Cas vrome, poro."lia, ajiored. — 22.15 Daljne drâcle v glas baiuli slilkah (ploćče).
Dragi programii
Neilelja, S. januarja. Delttrati I.; 19.50 Idndnfci večer. — 22.21) Kavarniška godba. - 22.50 1'leeue ulo--"rlgrad U.: 19 Nagneva fUoœfiJa /dr. AUuia-rtjlavič). — laureb: 20 Taauburiee. — 21 Pihaja — 22.20 Plesna glasba. — Dunaj: 20.15 ftaloigra. — 4!.30 Artje.
-	23 10 I>alika glasba. — HudiinpeHla; 20.10 Sallyjeva operota «Maridkin poročnik,. - 23.30 Olganska glasba
-	Trsi- Milan: 17 Orkester In klavir. — 20.40 Papan-tljnva o^wota .Ekvni«ir.. — Rim -Bari; 20.4U SLuifo. ПК1П1 koncert. - 22.10 Zbor. _ 22.45 Plt-«i« glasha. ~ Hrana: 19.20 PJiw in patje. - SI Orkester, zIk* Vn salieti. — 22.35 Lahka glasba. — Variava: 21 Pmier program _ 21.30 Klavir. - 3! Lahka gjasba. -
, °tn: 'dubeaenake malo<liJe. — Hamburg: 30 Velilikl ork aster. - Bratislava-M,makovo: 30 Avsi.ri). ski ve'er. -l.lpsko: VaJčiki. - 21.10 V«»ie4e uvar. ture - Frankfurt: 20 Plesni večer.
Ponedeljek, i januarja. Belarad /„• JO Op«ra. Hclgrad 11.: 10 NaAa trgovs.ka mornarica (Todoro-i', 7""reb: 20 Balgrad. - Dunaj: 20 A-lpeki ireoki. 21 Петшљпвке opere — 22.50 Meilnaro<ljil «ajrerjl — Budimpešta: 20.10 Simfonični koncert. - 22 Pl^ma glanba. - 23.05 Oiiganska glasba. _ Trst-- Milan: 17.15 Komorna glasba. - 20.40 Klim. — 21 .V) Violina hn Mavur. — 23.15 Plašna gilattlia. — Rim—R,tri: 20.40 Orkestralni in vokaln koncurt. — 21.50 Citre — 32 40 Plesna glasba. — Praga: 18.25 PotjMiri. - 21 'si.ravvin skega baletna auita «Ai>ojon Musage^is«. — 22.2П P1<k Sčo - 23 Bachove orgelske skladb*. — Variava: Ш 30 /.alwvni koncert. — 2J.30 Otroéki zl«r. - -ti OrkestraJ. П|1 im TOkalal koncert. - 23 PloSča. — Berlin: 20 10 r rancoalco-namftki koncert. — KHnigsberg: 30 10 PIm. na gilaAba. — Hamburg- Vraiislava^ Stuttgart— Mnna-kovo: 20.10 Plavi ponedeljek. - Upsko: 20.10 BaeAhor-nov voJer. — Prankturt: 20.1D Domovinski velor. ... , Torek, J. januarja. Relgrad /.; 20 Bachov .Bo. îtT nT M'' 7„Pe,ora,? "i 10	jugoslovan-
ske Mrlke (Kordl/-). - Zagreb: 20 Oj)ora. _ Dunaj: X Poljska plesna gjaeba. - 32.20 Blttnerjeve skladb«
-	Budimpešta: 19.33 Igra. - 22.06 Ciganska glanba -23.10 Plesne pJoAče. - Trsl-Milan: 17.15 Peelra glasba.
-	21 Uosplghijava melodram« «Plamen«. — Rim—Bari: 17.1S Komorna glasba. — 20 4« Komorni koncert — 22.40 Plesna glasba. - Praga: 19.25 Zabavni koncert.
-	20.20 Igra. - 21.20 Pihala. _ 22.20 Bachowa skladi«.
-	Variava: 10.20 Lahka glasba. — 21 Qrkwtralnl In vokalinti koncert. - 22.45 Plesna gilaeba. - Hamburg-Stuttgart: 20.10 PuccinUeva opera «La Boheme«. -1 rahslava—I.ipsko— Kriln: 20 10 Oi>eratmil večer — Mo-
».10 Nemftkl skla.la,telji. _ Beromunst,r: ^9-10 Sodobna glasba. - 21.55 KI ara nizozemska glaaha.
-	Strassbnurg: 21.30 Orkestralni im nolhrtični koncert.
__ Stran 15
flubVonsKD gtedalBfe
DH\MA _ Zadetek ob ш"
Nedelja, 3. januarja ob 14: Itepoitec. Mladina k a pred. «tava. izveu. Znilam« eaue od JI Dlu n»vulol.
Ob jI: honjeniika potrata. Izven. Zaitiuie eaue od 20 Din navzdol. Ponedeljek. 4. januarja: Zaprlo.
IV.«	i neba. Uven. Znitane c«ie
»I JO Inn navzdol.
Sreda, 6 januarja ob 15: Repoltev. Mladinska pred-filiali« cane od 20 Din navzdol. _ Ob 20: Korajia velja/ laven. Zn liane cone ,xl Д1 Dim nav-Z/dol.
OPKKA _ Za«etek eb 20
N «i ulja, i. januarju ob ц. АШ Xwyn Gostovanj« tenoTLsta gujp dr. Adriana. Znižane L-em- «1 •/" u2"1*'1- - 0b Pri 'г, л nladenkàh P . i P' , *""'e oen" «1 » '>»« navzdol. Ponedeljek, 4. Janimrja. Zaprt,.
Torek. 5. Januarja: La Boheme. lied f »irtak Svreila 6 januarja ob 15: Pod to goro , I, " Izven /iMiauie cene od Sn Din navzdol - Ob t) Trii-viata. Izven Znitane cone n.1 311 Din navzdol.
Maelbersto џи>Опиш
Nedelja, I. Januarja ob 16: Z,nka. Za-lojlč. 0|„|ЈГи anttone aene _ Ob 20: Pohujianje v dolini lent-florjansk 1. Zadnjii. Globoko ui liane cene
Uprava »Slovenca« Marmor
KoroAka cesta I Podružnica: Aleksandrova «
Sprejemalo se oglasi m naročniki lista izvršujejo vsi upravu. posli in daiejo pojasnila ki spadaio v delokrot; uprav ništva tista
M* samo «aj . . . .
«A
„Naš cal
je najboljia domača toliščua krepllmi pijača.
Nas ČAJ dobite v špee. trgovinah.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI.
DQfpoiliiomo prima
Bosanske suhe »live 10 kg......Din 6Î'
Bosanske suhe slive 50 kg......Din 220'-
OćiSčene orehe bele 5 kg......Din 80'-
Očiičene orehe bele 20 kg..... Din 320'-
Očiščene orehe bele 30 kg......Din 405'-
Orehe v luičinah, Ictoinje 50 kg ... Din 250 -
Vse tranko voznina povzetjem bto/nto.
Agenfura Praniic — Tuzla
Znam SALVAT-CAJ
proti iolčnim kamnom m boleznim žolčnega mehur-1a se dobi v pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivana. Zagreb, Kaptol 17.
OrI reg. S. hr 27870.
Otroški vozički naj- Dvokoleaa.	MraTnl atre*
nov.Ulh modelov motorji. Ulcikljl. pogr.zm«" Po zelo n xk< ceni! Cen ki franko' „TRIBUNA" Џ. BATJEl, UUDIIANA. KarlovSk« % Podrutnlca : Maribor. Alekaanđrova eeata 26.
Neveste
lepo poročno fotograjijo
Vam izvrši lepo b poceni FOTO STUDIO. Ljubljana, Miklošičeva c„ naepToti hotela Union. _ Proalmo naročite čae prihoda.
Undsho posojilnico
v Celja
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo ▼ novi lastni palači
«prejema hranilne vloge In Jih obrestuje najbolje.
Denar (e pH nfel naloien popolnoma vemo. ker famči zani poleg rezerv ia his nad 5000 članov-po-sestnikov s vsem svojim premoženjem.
Kupujte svoje
potrebščine pri
tvrdhah ki
inserirajo v našem listu
+
Umrla Je danes ob pol dveh zjutraj, previdena s «vetotajrtvi za nmirajoče naša draga mama, stara mama in tašča, gospa	umirajoče, nafta
Mežika Jankole
V Ljubljani, dne 2. januarja 1937.
Žalujoča rodbina: MIRO JANKOLE.

■...... i 11 ip
ion
V malih oglasih velja vsaka beseda Din Г—ï ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega «načaja •e računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
* K IN O *
n'« UNION
Premiera nallepSega pevskega ttlma eeione! BENJAMIN GICII
po)e poleg lepih pesmi arije li Issca. Hisoa, 1им
Ti si moja sreča
Matineja ob 11 dop. — Cene 3-60 m 6 60 Din
Baron Cigan Adolfom"woeh*br11ckom
Foslednllč burka, ki Izzove salve smeha
Kdo nori?
Pmnl Horblger, Hana ftloser, Trud, Maelen Matlnela ob 11 dop. - Cene 8-80 ln 6 60 Din
Bosanska rapsodija
pitrwffil
MAKLENE DIETK1CB ln ОАВУ COOPEK v nimu romantičnega čara
Hrepeneme
Danes nepreklicno posiednjićl
шшедшишттшшш
Strojno veziljo
ter Izurjene šivilje za trikotažo sprejme »Lana« tekstilna tovarna, Gregorčičeva 6.	(b)
Diplomir. uliiteljico
takoj sprejmem k otroku radi prvatnega pouka za osnovno Solo. Prednost snanje srbohrvaščine v govoru ln pisavi, abltu-rljentka, muzlkallčna. — Stalno zaposlitev dobi letolam takoj poštena, samostojna ln perfektna
kuharica
Dopise z navedbo osebnih podatkov ln zahtevki pla-Mla poslati upravi »Slovenca« pod it. 81. (b)
Gosposki sluga
m sprejme na graščino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sluga« it. 120.
Kuharica
poltena In pridna, samostojna. se sprejme takoj v trgovsko hISo na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna« it 160.	<b)
SkladiščniVa-poslovodjo
za takojšnji nastop lsče Industrijsko podjetje v Zagrebu. Potrebna gotovina 10 000 dinarjev. Hitre ponudbe, obširno obrazložene a zahtevkom plaCe pod ,K-3»ll« na Interreklam. Zagreb, Ma-•arykova >8.	(b)
ftt. «IT.
Razpis
ObMna Breznlca, urez Radovljica, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, fiolska Izobrazba : 4 razredi srednje alt njej enake strokovne
■ola.
Pravttno korkovane pro-tnje, opremljene ■ listinami po BL T. In I. uredbe e obêlnsklh uslužben-elh, Je vlotltl v roku enega meseca po objavi tega razpisa pri tej občini.
Uprava občine Breznlca, 14. decembra 193«. (b)
Kuharico
va vsa dela sprejme tako] tričlanska družina. Pismene ponudbe s preplet »pričeval upravi Slovenca pod »Natančna« »t. 115.	(b)
Agilne zastopnike
m novosti v vseh krajih rabimo. Predmeti vsakomur potrebni ln saželje-nt. Obširne ponudbe takoj poslan na oglas, odd »Slovenca« pod : »Stalen ■uluiek« P 146.	(b)
Išče se provizijski potnik
veâê galanterijske ter Лrobne stroke za Stajor-■ko In Hrvatsko Zagorje ■ lastnim vozilom (av tom). Oferte s sliko Je poslati upravi »Slovenca pod ilfro »Zanesljiv, vesten« P Ш.	<b)
Mizarskega pomočnika
sprejmem kot kompanjo-na takoj. Ponudbe upravi »81ovenca« pod : »Mizar« it 230.	(a)
iluibeiičcjo
Trgovski sotrudnik
liče mesto v trgovini, eventuelno kot sluga, hll-nlk, eerkvenlk kjerkoli. Zmožen nemščine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod SI Uro »Zanesljiv« it 104
Mlado dekle
z dežele, pridno In polteno. ISče službo v Ljubljani kot pomoč gospodinji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »ZaCetnlca« it lit.	(a)
Absolventka trgov. Sole
ISče službo ali lnitruk-clje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. lil.
Mlad zakonec
liCe primerno službo sluge, hišnika ali kaj primernega. Isučen mizarstva. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Itev. 110.
Kuharica
z večletnimi sprtCovall ISče službo v župnlsču Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »VarCna« St. 107
Hlapec
treaen. zanesljiv, vajen konj In vsega poljskega dela, ISče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 101.	(a)
Pek
samski, star 28 let, a obrtnim listom, lSCe mesto poslovodje ail pa prevzame pekarno. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pek« St. 111.	(a)
Deklica
lt let stara, liče službo pri polteni družini. Po-Izve se: Ježlca 16. (b)
Samostojna kuharica
ln sobarica, veSča Šivanja, želita premenltl službo Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Polteni In zanesljivi« It 11*. (a)
22 letno dekle
z dežele, krlčansklh staršev, Izučeno nekoliko II-vanja, želi stopiti v službo kot sobarica ali v pomoč kuhinji. MoJ naslov v upravi »Blovenca« pod It 111.	(a)
Natakarica
mlada. Čedne zunanjosti, verzlrana ln poltena, s kavcijo, dobi takoj službo »na račun« v bufetu v LJubljani. Naslov pri »Slovencu« it. 141. (b)
Frizerko
mlajlo moC, veSCo železne ondulaclje, llCem. Polde Hablcht, Miklošičeva 4
Kot samostoj. gospodinja
llčem mesto k samostojnemu gospodu, tudi z otroci. Sem srednjih let, zdrava In pridna, sposobna za vsa dela, pripadajoča k gospodinjstvu. Posedujem nekaj denarja ln pohištvo ter perilo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Februar« It. 164. (a
Vrtnarski delavec
zanesljiv In polten, vojaščine prost Uče službo kjerkoli. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16.	(a)
шш\
Učenec
Iz poltene hlSe, s melč šolo, se sprejme v trgo vino meSan. blaga Ivann Vehovarja, Koprivnica p Itajhenburgu.	(I)
Pekovskega vajenca
In raznasalca sprejme pekarna blizu Ljubljane. — Naslov v upravi »Slovenca« pod It lil.	(v)
IG
Javna dražba
najdenih predmetov se bo vrilla dne 6. januarja ob devetih na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (o)
Oglas!
Občina Murska Sobota ima naprodaj v blvlem gradu Szapary v Murski Soboti večje Število raznih baročnih peči In kaminov 1« fajančevlne po zmerni ceni.
Renektantl si lahko ogledajo ped In kamine vsak dan na licu mesta Cena se l*ve pri predsedniku občine ali pri občinskem uradu med uradnimi urami. ObCIna Murska Sobota, dne 10. decembra lili.
Pozor frizerji!
Dne T. januarja 1917 ob 14. url se bo vrilla na Jesenicah, Gosposvetska cesta 11 sodnim potom dražba popolnoma novega aparata za trajno on-dulacljo. Kupci se vabijo.
Sodna dražba
гавпе trgovske opreme, reglstr. blagajna, trlcl-kelj, parfumerlje, barv, lakov itd. bo dne 6. januarja ob 14 v LJubljani, Start trg IT.	(o)
Preklic
Podpisana Piki Ljudmila, žena krojača v Rečici ob Savinji, preklicujem in obžalujem, kar sem govorila neresničnega o gospe] Grubelnlk Fanl In njenem možu Jožefu Grubelnlk, mesarju v Rečici, ter se Jima zahvaljujem, da sta odstopila od sod. postopanja. Piki LJudm.
Dijaka
od 1. do t. gimn. sprejmem poceni v vso oskrbo. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Pomoč prt uCenJu« it 1«1.	(D)
Prometna banka d. d.
Stritarjeva ulica 2	V Ljubljani	Telefon Stev. 21-49
Kupuje in prodaja valute, čeke po najviijih cenah. Izvršuje nakazila v tu • in inozemstvo najkulantnejše
Izplačuje brez omejitve stare ln nove vioge

Stanovanje
oddam v Domžalah tistemu, ki mi posodi 10.000 dinarjev proti primernim obrestlm, event. se tudi proda. Naslov v upravi •Slovenca« pod It. 184. (d
Poravnave plaianje dolgov
posredovan le hreaitot in flofovine naložbe kapitala, zaščitne ureditve, davCne napovedi In vse druge Irtfovsho gospodarske posle Izvede m IZfednlSka mnenla oddala koncesijonlrana
Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani
Cesta 2tt oktobra (Rimska cesta) itev. T.
Iščem posojilo
do 20.000 Din proti vknjižbi ali drugi dobri garan eijl. — Ponudbe uprav »Slovenca« pod »Plačan obresti« It. 167.	(d)
BREZPLAČEN POUK V IGRAN3U!
DENARNE POSLE
vsake vrste Izvrlujen točno ln kulantno. Izter Jevanje dolgov. - Inkas< menic. Posojila vseh vrs'
Rudolf Zore • Ljubljana
GLEDALIŠKA OLICA 12 Telefon 18-10. - Priložite znamke.
Knjižico
Kmetske — LJubljana — prodam najboljšemu ponudniku. - Ponudbe pod »Din 10.000« it II* na »Slovenca«.	(d)
Ureditev dolgov
potom sodnih in Izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznlh ea-devah ln vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro-
baclja bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli kmečke lalčlte. Edina koncesijonlrana komercljalna pisarna :
Lojze Zaje
LJubljana. Gledališka ul. T Telefon 18-18
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, Javlja, da jemlje do preklica v ra Cun zopet
hranilne knjižice
Mostne hranilnice, L]ud ske posojilnice.
Družabnika
sprejmem ali prodam več novih Izumov. Primerno za večji kapital ali obrat. Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod »Izredna bodoCnost« P 141.
/enitbe
C» rel ne naš te oieniti pa veadar r takon h'Jet priti.
kar pollji tvoje nam oglate pa videl bol medene Satel
Poročim gospodično
ali vdovo 10 do 40 let, z doto. Prednost : trgovke, llvilje ali pisarne zmožne. Ponudbo : »Pomlad« 101 upravi »Slovenca«.	(ž)
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK
MEINEUHEROLD
'Аш'-,",'^ MAfVBORs"»/
Ш1Ш
MUZIKA MlklsilCeva e. 4
Prodaja klavirje, mnslkallCne Instrumente, strune, glaabil-ne potrebščine. Popravila In aglatnje vsa glasbUa stro-kovnjalko ln najceneje.
Zenitna ponudba
Gospodična brez atarlev želi poročiti Izobraženega gospoda srednjih let najrajši državnega uradnika odnosno s kakim drugim svobodnim poklicem. Premoženja Ima 160 000 Din. Le гевпе ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Srečno novo leto« It. 76
Dekle
s posestvom ali primerno doto bi poročila držav, uslužbenca ali obrtnika. Vdovci niso izključeni. -Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Ceiju pod »Ve-1 seln pomlad«.	(ž)
Dober klavir
In preproga naprodaj. — Lah Helena, Kobarldska Stev. 68, Bežigrad, LJubljana,	(g)
Prijatelj, kam pa »a vie
tg-tdail Prodajat, kar imam
naprodaj Po tinta j' Kdor pri nat
РОЧЧ-/1.
proda t lahkoto in ч — tudi
Dvokolesa
se sprejme preko zime v shrambo. Očiščenje, emaj llranje c ognjem, ponlk-IJanJe ln pokromanje naj ceneje. — »Tribuna« F Batjel, Ljubljana, Kar lovska e. 4.	(1)
Stara vina
letnik 1*16, dobra, rdeča In bela, tudi nova In domaČo sllvovko nudi po zmernih cenah Ivan Ve-hovar — Koprivnica pri Rajhenburgu.	(1)
Usnjeni
Nappa suknjKi
440.- Din pri
PRESKER
Ljubljana, Sv. r eira c. 14
Belo posteljo in omaro
skoraj novo, poceni pro dam. Rožna dolina e. VI St. 11.	(1)
Kožuh
črn, dolg, dobro ohranjen, naprodaj. PodmllSCakova St. 1», Ljubljana VII. (1)
Veliki, lepi lestenci
za eerkve zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 176.
Vinogradnikii
Cepljene trte, divjake korenjake, sadno drevje Ima naprodaj 2lher Franjo ZamuSanl, p. Sv. Marjeta prt Molkanjclh.	(I)
Šivalni stroj
pogrecljtv, s okroglim čolnlčkom, ki tudi Stika, poceni naprodaj v Novi trgovini na TyrSevl ee-stl Itev. 16.	(1)
Mlekarno
dobro Idočo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Dod Itev. 148.	(I)
čaj, rum, likerje, fino kavo, rozine, jedrca itd Jedilno orodje in posodo Smučke in pribor, sanke - in vsakovrstno želez-nino - cerkvene sveče -
priporoča
Jos. Jagodic
CELJE - GLAVNI TRG Gubčeva ulica.
Auto plahte
nepromočljlvo, nudi naj coneje J. 2iechka, Skofja
Usnjene plašče, suknjiče
Itd. dobite najboljše prt Cortanc, Črnuče 71. <1)
VINA
Za težko delo je močn vino I Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
Parketno voščilo
jdprto. dobro ln poceni nudi Oroslav Dolenec LJubljana, Wolfova ul. 10
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne, dlvane In tapetniški izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN lapetnik. Mestni trg 13 Ugoden nakup morski trave, žime. cvilha ca modroce ln blaga za pre vleke pohištva.
Prvovrstni
Stanovski premog
(Jak 6000 kalorij. Огег žlindre ln smradu) do stavljam na dom vsake količino
100 kg od 32 Din
Maribor Kopališka ulica 10
Telefon 17-14, nasproti mostnega kopališča
Avez« naitiuejše norveški
ribje olje
b lekarn« dr. O. Piccollj« v L|nbl|ani м priporoča bledim is slabotnim osebam.
Na vsa zimska oblačila
dajemo 16—20% popusta. Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Jaffa pomaranče
sladke kakor med, so prispele. Gospodarska zveza LJubljana, Tyrleva e. 19
STARE
KOVINE
baker, bron, medenino, aluminij itd. kupuje po najviijih dnevnih cenah
Mostar Franc
livarna kovin LJubljana, Galjevlea 57.
.Elba' regisNîura
dovršena novost za odlaganje dopisov. »Hebo-na« organizacija Rudolf Zeltler, Zagreb, DraSko-vlCeva 14. Telefon 70-Ï0.
Šivalni stroj
z okroglim čolnlčem, naprodaj. Trnovski prisian
Loka.
(1) > It. 12.
(I)
Posestva
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hi-Se, stavblSCa, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi ln zaokroženi deli Attemsove-ga veleposestva. Vprašati Ing Mlklau O., Brežice
Majhno posestvo
okrog 2 ha površine, s hilo ln gospodar, poslopjem, ob glavni cesti, v neposredni bližini Rogatca In I km oddaljeno od Rog. Slatine, naprodaj? -Vprašati ; K. Kolterer -Rogatec.	(p)
Naprodaj enodružin. hiša
v periferiji Ljubljane, na lepem, mirnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 203.	(p)
Zakaj plačujete
v novih stavbah tako visoko najemnino? Ilčem kakih 10 Interesentov z sotovlno 120—150 000 Din za skupni nakup moderne tanovanjske hlSe. Ponudbe pod »Stanovanje v lastni hlftl« It. 18947 upravi »Slovenca«.	(p)
Enodružinsko hišico
Stlrl sobe, kuhinja, prltl-kllne — prodam Cena : 66.000 Din. — Gmelner, Stožlce 8».	(p)
Naprodaj travnik
primeren za stavbo, v bližini Ižanske ceste. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 166.	(p)
Hiša v obliki vile
trlnadstropna, sedemsta-novanjska, po ena kuhinja, dve sobi ln drvarnica, nosi letno 12.720 Lir, sredi mosta Postojne, davka prosta do 60. leta za 160.000 plačljivih 43.000 z amortizacijskim posojilom. ostanek v gotovini, se proda ali zamenja s hISo v LJubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 63.	(p)
Manjša vila
z zelo lepim vrtom naprodaj v Groharjevi ulici na Mlrju proti gotovini. Velikost parcele ca. 1000 m*. Pojasnila daje : Kristan, Erjavčeva cesta I/I — od 11 do 1 pop.	(p)
Mlin
s Itlrtml stanovanjskimi prostori, stalna vodna moč, poleg glavne ceste v Zagorju ob Savi — poceni naprodaj. Pojasnila daje Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju o. S.
Parcelo
okoli dva orala, sposobno po legi ln zemlji za vinograd, aH pa kako pose-stvece — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parcela« St. 190. (p)
Pristno vinsko žganje
100 litrov, zamenjam za slanino. Ponudbe pod »Vinogradnik« Stev. 131 upravi »Slovenca«. (r)
Kmetje dolžniki
pristopite k ustanavljajo-čemu se Društvu za zaščito Interesov kmetov-dolžnlkov. LJubljana, Se-lenburgova 7/1, kjer dobite zanesljiva navodila ln vsestransko pomoč, (r
Starejšo osebo
sprejmemo v popolno oskrbo. Plačilo v gotovini ali knjižici Hranilnice dravske banovine. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Oskrba« St. 181.
Družabni večer
priredi prostovoljna gasilska Četa Spod. SlSka dne 6. januarja 1937 ob 7 zvečer v gostilni Lončar (Kerllč). - Prijatelji gasilcev vabljeni. (r)
ШШШЖ
Radio
6+1 cevni, moderni, prvovrstne znamke — model 193 6 — baterijski, s specialnim kovčekom za prenos In mizico, naprodaj. Za prosvetni ali planinski dom posebno ugodno. - Naslov: Hllda Matko. LJubljana, Gajeva Ulica St. 8, III. nadstr. <lj
II
ZiVali
!
Zivaii m Itva'to« ti delajo veie'ic če nimai jih, oglati te, mi tpolnimo ti ielj*
Dva psa jazbečarja
(daklna), dobra lovca — prodam po 100 Din. Škof, Galjevlea 110, LJubljana.
Mlada psica
nemlke ovčarske pasme, s prvovrstnim rodovnikom ln ostrodlakl fox-terler poceni naprodaj. Vprašati pri Plrlch, Maribor, Aleksandrova cesta St. 11.	(J)
SREČNO NOVO LETO želi
HANI FRANC
sobo- črkoslikarstvo in pleskarstvo MARIBOR, Orožnova ulica 4
Ai
DOL S CENAMI!
Vsak predmet nosi zaHitno znamko „DOL".
Kovčegi, necesere, razne kasete, krasne dam-ske potovalne, toaletne torbice manikire, specijalne listnice, denarnice modni pasovi, rokavice, toaletne potrebščine itd. itd.
D. 0STR0ŽNIK. pasaža - nebotičnik
Strokovna trgovina Vam postreže najbolje, najceneje, najsolidneje
Če se za radio odločite, naj bo isti
res odličen!
IZBIRAJTE:
SABA, KAPSCH. SCHAUB. TESLA, SACHSENWERK. L0RENZ, HIS NASTERS VOICE
Brezobvezno Vam jih damo na poizkuânjo !
LJUBLJRnfi "ТЕНШК"Ј.ВРПЗА1
miKLOSIČEVP 20. TEL. 34-19 -
»SLOVENEC«, dne 3. januarja 1937.
Stran 17
I
Šestsobno stanovanje
v. vsemi prltkllnami, v sredini mesta, se odda Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 209.	(C)
Dvosobno stanovanje
lepo, oddam takoj v novi hiši. Rožna dolina cesta XIX št. 14.	(6)
Dvosobno stanovanje
s kabinetom oddam z marcem za Bežigradom, nova Sola. Ogledati od 2 do 4. Naslov pove uprava »Slovenca« pod et. 193. (č>
Trisobno stanovanje
oddam za 1. februar. — Vrhovčeva ulica 12. (č)
Stanovanje
sončno, ena velika soba ln kabinet, « prltlkllnaml ee odda. Stari trg 7/1 — desno.	(8)
Dvosobno stanovanje
■ončno, a vsemi prltlkllnaml oddam. Trafika Zadružna ulica. 11. Kode-ljevo.	<e>
Hiša z vrtom
m odda ugorlno v najem. Polzve ве: Kudnlk T4. (6
Dvosobno stanovanje
lepo in sončno — so takoj odda. Maribor. Ljubljanska, J«.	<č)
ТШШ
Kad - na tvoje - bi taiel toda. kjer ie stanovaniel Če pooltdat lev *V uljem « pa ie reieno vprašanje
Vinotol
▼ sredini mesta oddam v
najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 19147.
Hlev za Miri konje
■ vsemi prltlkllnaml se odda s 1. februarjem. — Bokolska ulica lt, Prule.
Stara trgovina stekla
porcelana ln barv, dobro vpeljana, s stanovanjem, se da usodno v najem. Lokali so veliki in uporabni za trgovino druge stroke. M. Polak, Ormož.
Parna pekarna
v Ljubljani se odda v najem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Zelo ugodno« P. it. 144. n
A'a j ho tima. n a) bo leto. lobieo (mai najelo, p.atai zanjo etu dinarjev pa »i v mire — brez
viharne
ISCEJOs Meblovano sobo
tiče gospod. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod : »Do 250« P 247.	(s)
ODDAJO:
Dve manjši sobi
v pritličju oddam za pisarno. Dalmatinova ulica 11/1.	(s)
Sobo in kuhinjo
eventuelno opremljeno — oddam v centru s t. februarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 225.
Lepo sobo
oddam. Istotam sprejmem več oseb na dobro domačo hrano. Zakrajšek, Krtževniftka 9/II. (e)
Denarja t le pu kol petka1 Prav radi bi h dnh ua Kar rtudi* nam vue
'cuptmu m ase postent plačamo
Kupimo večje aH manjše
kompleks smrekovih ali jelovih gozdov
v last ali sečnjo. Ponudbe pod »102« P 1867« na »Slovenca«.	(k)
krojaške odrezke, star-papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlake (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER - MARIBOR
Dravska lb
staro mto, zlato zoHovie
m srebrne krone
kupujem oo naiviSjib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Lfubltana. Miklošičeva 14
Kupimo večje nll manjše
koližine jelovih in smrekovih hlodov
posekanih ali na panju. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »101« P 18577. (k)
Starinske predmete
Kakor tudi dobro ohranjene predmete, ki jih t' te prodati, vzame v komisijsko prodajo alt pa kupi »Pri Makedoncu« -Ljubljana, Kolodvorska ulica SO,	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naiviiiib оепав CERNE, luvelit, Llubi ans Woliova «lies «t. 1
Skobelni stroj
dobro ohranjen, kupim. Ivan Zaje, Sodrsžlea 146.
Kupim
kompletno veneetjanko ln lokomobilo 10 PS. Ponudbe upravi »Slovenca» pod »Dobro ohranjeno« St. 96.
Pletilni stroj
St. 8/3« cm — 40 cm, kupim. — Ponudbe: M. O., Lepi pot 19, LJubljana.
Namizna jabolka
večjo množino, kupim. -Ponudbe na upravo lista pod »Moflanegar« 228. k
PIONIR radiotehnike
PHILIPS RADIO
je povzročil revolucijo v radioloniji s svojo zadnjo iznajdbo
Samo PHILIPS ima:
•	Stereofonsko reprodukcijo
•	Adaptovizor skalo
•	Magično oko
•	Svetlobno kontrolno postajo
•	Popularne cene
5-cevni Super sprejema vse valove
Samo Din 193 — mesečno
П. Ш1МК Lfubltana. Aleksandrova c. 6
Modni salon
Rozman
Dvorni tre t Izdeluje dam. kroje po meri lz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled.
Poučujemo tudi krojno risanje
Citre poučuje
Konrad Gologranc
MESTNI STA VBËNIK V CELJU. Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne iavne in industrijske tgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zaprisežen, cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila
»Opel«
Ce hoiei hitro dnlet priti, murni avto ti kupiti. I 'se bi delal rad z
motor j°m1 Glej, јаг г njim le davno orjeml
Bencinski motor
temeljito Emil Mengollts, б HP — naprodaj. SSup-Jurčlčev trg i/ll. (u) ničče Cerknica.	(t)
TINČEK IN TONČEK DOMA
245.
Pred domačo
hišo.
Štirlsedeiien, brezhiben nova pneumatlka, vožen 31.000 km, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca pod »Opel 1001 » P 223. (f
Zadružni! gospodarsko hanM.d.p Ljubljani
.!...................il i --iirifl——.........i
DelniSka glavnica Din 20.OUU.OOU
Podružnice • BLED KKAN.I MARIBOR NOV ISA D SPLIT
Vloge obrestujp po 4°/0, vezane na odpoved po °/0 Dovoljuj« kratkoročne kredit« v lekočem ratunu Eikontlra trgovske menice
Vrši vse bančne posle uajkulantneje
Kdo vara bo poročil vse novice U latine
hier biva nad 350.000 nosili rolahov?
Naši izseljenci vam ne morefo vsega pisali, vas pa »se zanima Zato je nai bolje, ako si takoi naročite mesečnik
»t
Izseljenski vestnih Rafael"
ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester r lufini Naročnina znaša letno za lugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din.
Naročite si ga ln pišite še danes na naslov:
Opravo Izseljenskega vesfnlka Rafaela, Lfubltana, TgrSeva 52
./... v. , .
Tužnega sira naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno in nepričakovano zapustil naj nadvse ljubljeni Ln «lobri sin, brat, striček in sturi striček, gospod
30SIP PERME
proknrist tvrdke Medič-Zankl,
dne 1. januarja 1957, po kratki in mučni bolezni Na zadnji poti sjiremimo blagega pokojnikt ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ulica štev.20, na jjokopaliSče k SvIKrižu.
zadnji poti sjiremimo blagega pokojnika v nedeljo, dne 3. januarja 1957
ska ulica štev. 2C Ljubljana, rine l.junuarja 1937.
Globoko žalujoče rodbine: PERME. RIIIAR, ČESNIK.

LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
reglstrovana zodr. z neomeieno zavezo
Miklošičeva cesta Stev. 6
(v laslni palači)
^ obrestuje hranilne vloge najugodneje.

NOVE VLOGE
vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4—5%>.

Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Peter Arnšek, Kranj
Velika zaloga manufakturnega blaga po priznano solidnih in nizkih cenah
STARO LITO ŽELEZO
(strojno)
kupim po najvišji ceni, plačljivo takoj.
ŽELEZOLIVARNA SMOLE,
DOBROVA pri Ljubljani. Telefon 3S-34.
Veliko industrijsko podjetje išče
PODANIKE
ali one, ki imajo pravico povrniti se v U. S. A.
Pismene ponudbe z obširnimi podatki pod šifro »Američanin« poslati na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim oče som ie mast CLAVEN. - Dobit« v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ok, lekarnar, Sisak Varnjtcse potvorb
Zaščitni znak
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ie naš dobri soprog, a ta, stari ata, tast in stric, gospod
Franc Primožič
posestnik
po dolgi in mučni bolezni, v starosti 73 let, previden s sv. zakramenti, v petek 1. t. m. ob četrt na eno ponoči mirno v Gospodu zaspaf. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo
3. januarja ob 15. uri iz hiše žalosti, Sp. trg 15, na mestno pokopališče v Škofji Loki. Pokojnika priporočamo v molitev.
Skofja Loka, 1. januarja 1937.
Žalujoče rodbine: PRIMOŽIČ, DEMŠAR, PIPINIČ.
Uršula Delničar, vdoveln šiška, naznanja v svojem in imenu svojih otrok tužno vest, da je njen ljubljeni sin
Ludvik Dolntčar
posestnik in gostilničar,
po dolgem in hudem trpljenju, v petek dne 1. januarja 1937 mirno v Gospodu zaspal. Predragega pokojnika ponesemo v nedeljo, dne 3. januarju 1937 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilrastje št. 7, k večnemu počitku na pokopališče k Devici Mariji v Polju. Bodi mu ohranjen blag spomin! V Hrastju, dne 1. januarja 1937.
Staro železo
stare kovine: baker, cink, medenino itd.
kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana
Trgovci popust!
Največja zaloga
SALO«, SNtêNIH. SMUO ln vseh onta-llh čevljev kakor tudi copat v veilki izbiri dobite prt znani veletrgovini 8 Cevill
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 18 Ttlejon: 24-35
8ALDA-KONTE STRACE - JOURNALB ŠOLSKE ZVEZKE - MA PB ODJEMALNE KNJIZICB RISALNE BLOKE ITD.
	3 JE	
	os §	
		
NODl PO IZKRDNO OOODNIH CBN AH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNI FBU
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE
Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih ivofstev zeflSč Ne bodite neprijatelj samemu sebil
Obolenja pri mêni ah bolečine pri mesečni čišči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čai.
Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost)?
Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN ČAJ. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu Igihtu), če to ni potrebno? HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke.
HERSAN ČAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN ČAJ dobro sredstvo pri obolenjn želodca, jeter in ledvic?
HERSAN ČAJ se dobiva tamo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
»RADIOSAN«, ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1
Reg. br. 13834 1933
Zahvala
Ob nenadni smrti našoga ljtiibljemega očeta, starega očeta, strica itd.
Avgusta Juvanc
posestnika, brivskega mojstra in tajnika posojilnice v Ribnici,
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so z nami občutili bridko izgubo in nam lajšali bol s svojim sočustvovanjem. Zahvaljujemo se zlasti g dr Oražnu, čč. sestram v Leonišču in čč. duhovščini. Iskrena zahvala g. ministru v p. senatorju g. Puclju Ivanu in načelstvu posojilnice; zlasti toplo pa smo občutili častno spremstvo sok. društev iz Ribnice, Soaražice, Dolenje vasi in gasilcev. Zahvaljujemo se tudi ugl. Radijski postaji. Prisrčna zahvala sok. godbi, sok. pevskemu društvu za lepo glasbo in petje ter za poslovilne in tolažilne besede br. Ančika ob odprtem grobu dragega nam pokojnika. Vsem, prav vsem, ki eo na kakršenkoli način izkazali umrlemu poslednjo počastitev, prisrčna hvala!
Neutešljiva soproga ROZA JUVANC in ostalo sorodstvo.
Barclay:
Rožni venec
Roman.
»Ne bo nič hudega,« je odvrnila Jana. »Cim bo gospodična Lister vaša, bo odšla teta Parker itak nazaj v Chicago.«
»Skoda, da gospodične in tete danes ni tukaj. Povabil bi ju. A morda naletim nanju prihodnji torek v Shenstonu. Ali pridete tja tudi vi, gospodična Champion?«
»Seveda pridem; vabilom lady Ingleby ustrezam vedno rada in veseli ine, da tako visoko cenite Myro tudi vi. A zdaj morava v hišo. Vesela sem, da sva se mogla tako v miru porazgovoriti.«
>Jaz tudi,« je rekel Garth in vstajal. >Vaš nasvet mi je šel do srca, a razumeli boste zdaj moje ravnanje, gospodična Champion, kajne?«
Spet je bil sedemleten fantek, a Jana ga je gledala zdaj z Marjetinimi očmi in se ni več jezila.
>Da,< je rekla zato s prijaznim pogledom svojih ljubih, zvestih oči. »Hvala vam, Dal, da ste se mi lako odkrito notranje razodeli.«
V svoji sobi je videla Jana, da ima do slovesnosti še nekaj časa. Segla je zato po dnevniku in zapisala vanj pogovor z Garthom Daltnuinom, posebno zgodbo o pridigarju, ki mu je notranja lepota ozarjala vnanje nedostatke.
Potem je pozvonila sobarici in se začela naprav-ljati za večerni koncert.
Koprcna se odgrne.
»Tako, tu ste torej, gospodična Champion? Zdaj ste na vrsti vi. Baš izvajajo zadnjo točko in čim se vojvodinja opraviči zaradi Velmine angine, vas po-vedem na oder. Ali ste pripravljeni?«
Garth Dalinaine je kot ravnatelj slavnosti poiskal Jano Champion na polščadi in je stal zdaj pred njo v motnem soju kitajskega lampijona. Nosil je črn frak in bel telovnik ter rdečesvilene nogavice, v gumbnici pa rdečo vrtnico; poznalo se mu je, da je umetnik.
Jana se je s svojega udobnega naslanjača dobro-voljno ozrla v njegov zaskrbljeni obraz in rekla, ko je vstajala: »Pripravljena sem. Ali je šlo dobro in je dosti ljudi?«
»Dvorana je nabito polna in vojvodinji je koncert očitno ugajal,« je odgovoril Garth. »Bilo je še bolj zabavno ko druge krati. Zdaj pride tisto, presenečenje. Kje imate note?«
»Igram na pamet,« je odvrnila Jana. »Tako si prihranim delo z obračanjem strani.«
Stopila sla v dvorano in obstala pri stopnicah na oder tesno za zaveso.
»Ali čujete vojvodinjo?« je pošepetal Garth. »,Mo-ja nečakinja Jana Champion, se je iz prijaznosti odzvala, da jo nadomesti...' Ree bi ne bilo treba vojvodinji tako pogosto omenjati Velminega imena. A nič ne škodi. Ljudje bodo z malim zadovoljni. Vendar, ali bi ne kazalo, da bi vas le spremljal na klavirju. Saj znam, četudi sem prej popoldne trdil nasprotno; toda, kakor želite. Ne pozabite zapeti glasno, dvorana je velika in polna. Tako, zdaj je vojvodinja pri kraju, pojdite hitro! Pazite na spodnjo stopnico. Kako je vendar temno za to zaveso!«
Garth je ponudil Jani roko in vzpela se je po stopnicah ter se prikazala na odru pred poslušalstvom overdenskega domačega koncerta. Nikoli še ni bila videti tako velika kakor zdaj, ko je stopala sama čez vzvišeni oder. Nosila je črno, s čipkami narobljeno večerno obleko in biserno verižico okoli vratu. Ko so gostje uzrli to ,presenečenje', niso vedeli prav, naj li ploskajo ali ne. Velmino ime na programu je obetalo dosti, in zdaj naj bi jo nadomeščala Jana Champion, ki morda res dobro igra, toda v petju gotovo ni preveč izurjena.
Jana se je dobrodušno nasmehnila, ko jo je namesto viharnega odobravanja pozdravilo le redko in boječe ploskanje, potem je sedla za glasbilo, prelep bechsteinski klavir, udarila brez uvoda prve akorde pesmi in začela peti.
Po dvorani je v sveti tišini zadonel čudovito lep glas, poslušalci so takoj umolknili in napeto prisluhnili. Vsak zlog pesmi se je čul razločno do skrajnih kotov dvorane in je zvenel vendar tako neizrekljivo mehko, da je poslušalcem zastajalo srce ln se najtrši med njimi niso mogli ubraniti ginjenja, dočim so se mehkejši predali takoj in brez pridržka mogočnemu čaru tega peta.
Vse ure, ki sem prebil jih s tebô, niz biserov, predraga, so in se blesté, ko se mi zdaj spovračajo, in tih prebiram jih zapovrstjô kakor pri rožnem vencu jagode.
Tiho in prisrčno, da beseda tega izraziti ne more — skoraj ko dih so trepetali zadnji zlogi po dvorani, skrivaje v sebi morje spominov — spominov na pro-šle dni, ki jih ni več.
J ) ) <
Ot
a S S <
qOQ O
o ° O mL.
Is sM s.f ««
S ô 5
ЈЛ ^t
:S • • a a a
e гз m N N N
Ш 1> » > > >
Г» M ■»■
0	1
-M ► _ .2. t
2
ji e 5
M t! a
1
o a- r:
T S B
s g II
C l-Si
0и O O
O J!
c O. i: .h
£ » Г. JO -1N.M
Za »Juffoelovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce&
Izdajatelj: Ivan Rakave«,
Urednik: Viktor Centi«.