Ocena gospodarskih in družbenih razmer v državi	stran 2
Leto XXXIII Št. 15
Murska Sobota, 24. februarja
1981
CENA 4 DIN
VESTNIK
Rezervirano za urednika
V vseh okoljih, od organizacij združenega dela do federacije, je treba znova resno pretehtati uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, razčleniti probleme in težave ter na osnovi tega izoblikovati sklepe za neposredno družbeno akcijo. V akcijo se -morajo vključiti vse subjektivne sile, so poudarili člani predsedstva CK ZKJ, ko so analizirali gospodarski in družbeni položaj v državi. Smo torej pred nalogami, ki zadevajo vse nas, torej tudi Pomurce, in posvetiti jim bo treba posebno pozornost. Sporočilo predsedstva CK ZKJ objavljamo na 2. strani.
GORNJA RADGONA
GASILCI, LOVCI . . .
... aktivisti Rdečega križa, kulturni delavci, člani občinske strelske zveze — da vseh niti ne naštevamo — so tisti, ki jim številne zagate, naj gre za finančna == sredstva, kadre ali prostore, niso vzele volje do dela. = Sicer pa obstaja v tem delu Pomurja kar 95 društev in družbenih organizacij ter 8 občinskih zvez, od tega kar 35 gasi Iških društev, 12 krajevnih organizacij Rdečega •— križa, 8 kulturnih društev in še bi jih lahko imenovali.
Takorekoč polovica vseh prebivalcev gornjeradgonske občine je vključena v raznovrstne interesne s dejavnosti, še zlasti pa kaže omeniti šolska športna in g kulturna društva, ki se vse bolj uveljavljajo. Da se g društvene dejavnosti še bolj ne razmahnejo, krivijo s često brezplodno administriranje in dejstvo, da mo-g rajo precej sredstev namenjati republiki.
B. Ž.

LJUTOMER
ZAPEČATENA USODA
Začetek pred leti je bil zelo obetaven, načrti velikopotezni, volje in pomoči pa dovolj. Vendar pa vse skupaj ni pomagalo čisto nič. Tudi letošnje mednarodno leto invalidov ne. Zakaj gre? Na zadnji seji zborov skupščine občine Ljutomer so delegati sprejeli sklep o uvedbi postopka likvidacije invalidskih delavnic v ustanavljanju. Še preden so torej invalidske delavnice zaživele, so jih že ukinili. Vseh sedem ali osem delavcev je dobilo novo zaposlitev v drugih OZD v Ljutomeru. Razporejeni so na delovna mesta, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. Po približnih podatkih je v ljutomerski občini 2200 invalidov. Precej jih je zaposlenih (podatkov na žalost ni), dosti pa je še takih, ki niso. Ali smo resnično poskušali storiti vse, da bi jim dah' možnost zaposlitve? Je bilo res nujno začeti postopek likvidacije in s tem v kali zatreti morebitni bodoči razvoj?
D. L.
NA BOROVEM GOSTOVANJU - Prav živahno je bilo to nedeljo v Bodoncih, kjer sta se kljub slabemu vremenu vzela /Borovnjak in Skiifka. Sneg; ki je naletaval, očitno številnih obiskovalcev ni prav nič motil, saj se jih je zbralo več kot tisoč. Veliko pfjidtud'^ manj pa izvirnosti običaja, ki
Za ljubi dinar vse nekako ko-Mi postaja itfveseljačenje. bb Foto; Albert Abraham

Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič je dokaj pogosto obiskovalec Ljutomera. V petek se je v »prleški metropoli« mudil na krajšem delovnem obisku. Po sprejemu ob 70-letnici Franca Sagaja je z družbenopolitičnimi delavci ljutomerske občine obiskal tovarno zdravil Krka TOZD Izis Ljutomer, popoldan pa je predaval o aktualnih družbenopolitičnih dogodkih doma in po svetu. Več o obisku Mitje Ribičiča na 4. strani Vestnika.
Foto: D. L.
MURSKA SOBOTA
ZATIKANJE PRI PODPISOVANJU
Čeprav se temeljna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota lahko pohvali, da so trenutno celo na drugem mestu v SR Sloveniji glede podpisovanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje, pa je zaostanek v soboški občini očiten. Kar 19te	dela je namreč za
sporazuma, kar je največ med vsemi pomurskimi občinami. Nerazumljivo ie, da so med večjimi delovnimi kolektivi, ki še niso podpisali tega sporazuma, tudi Konstruktor—Pomurje, Graditelj Beltinci in opekarna Puconci, čeprav se zavzemajo za prevoz blaga po tirih. Še slabša je situacija glede luškega prometa,-saj ima kar 43 odstotkov temeljnih organizacij v soboški občini odklonilno stališče do tega sporazuma.
M. J.

LENDAVA
PROGRAMI SIS ZA LETO 1981
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti lendavske občine bodo na svojih sejah konec tega in v začetku prihodnjega meseca razpravljale o letošnjih programih razvoja ter analizirale lanskoletno poslovanje. Gre torej za pomembne planske dokumente, s katerimi bomo določali razvoj kulture, zdravstva, otroškega varstva, izobraževanja, telesne kulture in socialnega skrbstva v tem letu. Opozoriti velja, da bi morali delegati teh skupščin temeljito obravnavati programe razvoja v svojih delegacijah, da bi programi družbenih dejavnosti postali dejanski odraz naših potreb pa tudi odraz naše materialne baze. Že večkrat smo poudarili, da letos in v naslednjih letih ne bo mogoče uresničiti vseh želja, vendar pa bo kljub temu potrebno skupno sodelovanje vseh izvajalcev in porabnikov, da bomo uresničili tudi te, pa četudi okrnjene, programe.
J. D.

OTROŠKO VARSTVO
V ŠTEVILKAH
V zadnjem času se vedno bolj vrtimo okoli cen, pa najsi bo to. ko posegamo po osnovnih življenjskih po- . trebščinah. se soočamo z inkasanti za stanarino, elektriko, vodo ali se odpravimo po večjih nakupih. Tudi pri plačevanju varstva otrok nam ni prizaneseno in jasno je. da je tako zaradi naglega naraščanja stroškov. Prav dvig oskrbnin za naše najmlajše, je tisti, o katerem je v zadnjem času bilo izrečenih veliko besed, zato kaže, da pogledamo, kako je s temi v Pomurju.
V občini Murska Sobota je v organizirano, vzgojno varstvo (v starosti od osmih mesecev do vstopa v šolo), vključenih 1650 otrok ali 26,3 odstotke v občinskem merilu. Od tega jih je v vzgojno-varstveni organizaciji Murska Sobota (ki ima devet enot na podeželju) 1311, v enajstih enotah pri osnovnih šolah pa še dodatnih 339 otrok. Lanskoletno povprečje deleža skupnosti otroškega varstva je bilo v razmerju s starši 61:39 v prid staršev, letos  pa se je; ob skorajda istem razmerju, ekonomska cena povišala za 20 odstotkov. Tako znaša za otroke do dveh let 3,986 dinarjev, za ostale, ki so v vzgojnem varstvu v Murski Soboti, pa 2460 dinarjev. Prav toliko tudi v Martjancih in Bakovcih, v Gančanih, Dokležovju. Beltincih. Rakičanu in Krogu pa 2.299 dinarjev. V razponu od najnižiega do najvišjega deleža posameznega člana gospodinjstva je dvanajst plačilnih kategorij, prav tu pa je po mnenju nekaterih staršev, napaka. Kot se izkazuje na pogovorih z nji mi. ki potekajopo uvedbi noveekonomske cene, je nepravilnost proti vrhu lestvice glede na osebni dohodek družinskega člana, ki se giblje med 4.001 in 8.000 dinarji. Prav takih je namreč veliko ob vseh podražitvah pa je globlji poseg v žep toliko bolj občuten.
V občini Gornja Radgona, kjer je mreža vzgojnega | varstva posebej dobro razvejana in prispevna stopnja za I otroško varstvo najvišja, je v vrtce vključenih 33 odstotkov vseh predšolskih otrok. Ekonomska cena za s enkrat znaša 2319 dinarjev, s tem, daje recimo najnižja | oskrbnina staršev bila 480 dinarjev in najvišja 1760 di- 9 narjev. očitnih razlik med malčki v jaslih in nekoliko I večjimi pa ni bilo. Reševali sojih s posebnimi dodatki i znotraj pohvalnega — solidarnostnega prelivanja sred- I štev, ki bo značilno tudi za letošnje leto. V tem se bodo I ekonomske cene predvidoma dvignile za 27 odstotkov, J udeležba staršev pa bo napram skupnosti otroškega var- I stva 20- do 30-odstotna.
V vzgojno-varstvenem zavodu Lendava, ki vključuje  16oddelkov, je vključenih 871 otrok, programirajo pa, da ji jih bo do konca leta v vzgojnem varstvu že 950, kar je 9 nekoliko manj-kot tretjina predšolske generacije. Sistem  plačevanja je tod tak. da se posebej obračunava šest in H osemurno varstvo ter malice in kosila, posebnost pa je. glede na ostale pomurske občine, celoletna priprava na S šolo, ker poteka njen program v slovenskem in madžar- I skem jeziku. Po starem je ta z malico vred znašala 500 g dinarjev, s prehodom na nove ekonomske cene (ki bodo za | predvidoma za 20 odstotkov višje) pa bo 600 dinarjev. Razmerje med deležem staršev in skupnosti otroškega varstva je 50:50. razpon pa od 1500 do 5000 dinarjev na družinskega člana.
V ljutomerskem vrtcu, v katerega se vključujejo tudi enota Železne dveri, je 275 otrok, še nekoliko več pa jih je v osmih vrtcin pri osnovnih šolah v tej občini. Oskrbnine so zvišali novembra lani, zaradi občutnega dviga cen v zadnjih treh mesecih pa se dogovarjajo o ponovnem povišanju. Zaenkrat znaša ekonomska cena za dojenčke 2415 dinarjev (od tega so starši prispevali največ 1811 dinarjev), za otroke nad tremi leti pa 2013 dinarjev, (od tega starši največ 1509 dinarjev.) Razliko krije skupnost otroškega varstva, razponi pa so od 1000 do 4201 dohodka na družinskega člana.
Številke pričajo.da imajo v Pomurju dokaj neenoten pristop pri izračunu oskrbnin in da so tudi le-te zelo različne. Razhajanja bodo v obdobju, ko smo uresničevanje vzgojnega varstva prenesli na občine, še večja, to pa gotovo ni prav. Tako kot razmišljamo (in so stekli že tudi prvi dogovori) o otroškem dodatku v medobčinskem merilu, bi kazalostvari urejati tudi na področju vzgojnega varstva. Že sedaj občutene razlike med tem, ali živi otrok v tej ali oni občini, bi bile odpravljene, manj pa bi bilo tudi ob visokih stroških za vzgojno varstvo tudi nejevolje med ljudmi.
.	Brigita Bavčar 
AKTUALNO DOMA
Ocena gospodarskih
in družbenih razmer v državi
Predsedstvo CK ZKJ je ob obravnavi aktualnega političnega in gospodarskega položaja v državi ugotovilo, da smo v razmerah velikih problemov v mednarodnih eRo-nomskih odnosih in na svetovnem trgu, ki se še nadalje zaostrujejo, v naši državi v preteklem letu dosegli pozitivne rezultate v proizvodnji, v zmanjševanju primanjkljaja plačilne bilance, v zajezitvi rasti posameznih oblik porabe, spremembi odnosov na
področju delitve dohodka v prid krepitve materialne podlage 'združenega dela itd. Vendar lani nismo rešili vseh gospodarskih problemov, niti uresničili vseh ciljev stabilizacije. Na te so poleg neugodnih gibanj v mednarodnih ekonomskih odnosih vplivale naše notranje slabosti. Nespodbudne razmere na posameznih področjih gospodarjenja se nadaljujejo tudi letos. Težave imamo z založenostjo velikega dela gospodarstva s
surovinami in reprodukcijskim materialom ter pri preskrbi prebivalstva s predmeti za široko porabo, nadalje z visoko rastjo cen in s problemi na področju življenjske ravni. Vse to utegne še nadalje zmanjšati dosežene uspehe stabilizacijske politike, ogroziti uresničevanje ciljev m nalog ekonomske politike za letos ter nespodbudno vplivati na gospodarski in socialni položaj posameznih kategorij delovnih ljudi in občanov.
V kleti poslopja radijske postaje Svobodna Evropa je v nedeljo eksplodirala približno za 10 kg eksploziva težka bomba in težko ranila osem ljudi. Ker je eksplodirala blizu prostora z oddajnikom, je bil prekinjen program. Čeprav je uradno »zasebna korporacija«, jo pomaga financirati kongres ZDA. Policijska preiskava, ki seje začela takoj, ni dala še nobenih rezultatov. Domnevajo pa, da je motiv politične narave.
Zagotoviti stabilen gospodarski razvoj
Predsedstvo meni, da morajo vsi organi in organizacije v federaciji, republikah in pokrajinah, občinah in organizacijah združenega dela, ponovno najresneje proučiti uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na začetku leta, analizirati nove probleme in težave in se nato odločiti za neposredno družbeno akcijo, katere cilj mora biti uspešno reševanje problemov v tekočih gospodarskih gibanjih in pri uresničevanju nalog in sklepov 15. seje CK ZKJ.
Pri reševanju gospodarskih vprašanj mora sodelovati ves
vorno izpolnjevati svoje naloge v skladu z ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi.
Treba pa je zaostriti odgovornost vseh nosilcev odločanja, vsakdo mora uspešno in odgo-
Zaustaviti rast cen
Najpomembnejše vprašanje politike gospodarske stabilizacije je v tem trenutku preprečevanje čezmerne in nenadzorovane rasti cen in življenjskih stroškov.' Predsedstvo centralnega komiteja zato zahteva od komunistov in organov ZK, da v sodelovanju s sinikatom sprožijo široko družbeno akcijo za ponovno preučitev sprejetih sklepov ob zvišanju cen v vseh organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi jih uskladili z dogovorjeno politiko. Pri tem je treba okrepiti družbeno nadzorstvo cen, v vseh OZD pa morajo na zborih delavcev oceniti, če so višje cene, za katere so se odločili, v skladu s stabilizaci-
jo gospodarstva. Vse nadaljnje podražitve je nujno potrebno uskladiti z dogovorjeno politiko cen in z določili zakona o cenah. Dokler ne bo začel veljati nov zakon o cenah, meni predsedstvo, ne bi smeli sprejeti nobenega sklepa o cenah brez neposrednega sodelovanja in odločanja delavcev.
Ponovno je treba proučiti investicijske načrte, splošne in skupne porabe, ter jih uskladiti z razpoložljivimi dohodki in blagovnimi skladi. Delavci morajo resnično odločati o politiki in strukturi investicij ter imeti vso nadzorstvo nad investicijami ter vsemi drugimi oblikami porabe dohodka. Na seji so nadalje poudarili, da je treba sprejeti vse konkretne ukrepe za zagotovitev potrebnih surovin gospodarstvu in zagotoviti nemoteno proizvodnjo. Odločno se je treba postaviti po robu pojavom prekinitve poslovnih in dohodkovnih vezi med OZD»; treba je vzdrževati poslovne vezi, zlasti med proizvajalci surovin, predelovalci in trgovino.
Življenjska vprašanja
Sekretariat odbora za sklic in pripravo tretjega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije.Je sklenil, naj delovne skupine, ki se ukvarjajo z vprašanji vsebine kongresa, na skupni seji proučijo osrednja vprašanja kongresa. V dosedanjih pripravah so namreč ugotovili, da so med delavci zelo živahne razprave o življenjskih vprašanjih, kijih zastavljajo čezmerno nagle podražitve vsega, kar je za življenje potrebno, da še vedno obstajajo močne ambicije po investiranju v velike objekte, da zaradi slabega odnosa do drobnega gospodarstva še vedno ni izdatnejših možnosti zaposlovanja in da narašča nezadovoljstvo z neuresničevanjem ali vsaj prepočasnim uresničevanjem političnih in' ekonomskih opredelitev, ki temeljijo na sistemu samoupravljanja.
Kaže torej, da bodo zaradi tega na kongresu samoupravljalcev zastavljena življenjska vprašanja delavskega razreda, ki opozarjajo na nakopičene protislovnosti, ki so, kakorje dejal Stane Dolanc, posledica izredno naglega razvoja naše družbe, saj nagel razvoj vselej povzroča tudi mnoge neurejenosti. Vprašanje je seveda, ali so te protislovnosti vedno in povsod samo nujna posledica hitenja v razvoju družbe ali pa imajo tudi drugačne vzroke. Kongres samoupravljalcev je ta čas izredna priložnost, da o tem. kar najbolj teži delavce in vznemirja delavski razred, spregovorimo jasno in glasno, brez strahu pred komerkoli.
Predsedstvo je opozorilo tudi na pomen uresničevanja programa spomladanske setve. Neugodno vreme in drugi vzroki so povzročili, da nekaterih nalog ob jesenski setvi nismo uresničili. V skupščinah družbenopolitičnih skupnosti oz. zborih ^druženega dela morajo zato natančno opredeliti operativne naloge za uresničitev spomladanske setve.
Predsedstvo poudarja, da morajo OZD, organi družbe-
Za boljšo preskrbo prebivalstva
nopolitičnih skupnosti in gospodarske zbornice zagotoviti boljšo preskrbo prebivalstva s kmetijsko-živilskimi in drugimi izdelki. Glede tega je treba kar najbolj izkoristiti domače vire, vendar pa hkrati zagotoviti uvoz tistih proizvodov, ki jih primanjkuje. Predsedstvo je nadalje predlagalo pristojnim organom v federaciji, republikah in pokrajinah, naj čimprej sprejmejo program najnujnejših ukrepov za umiritev pviuzaja na tržišču ter
zagotavlja uresničevanje tega programa.
Kot vedno je potrebna najširša družbena akcija za dvig produktivnosti dela in dohodka, za racionalnejšo porabo sredstev, za večji izvoz, varčevanje na vseh področjih, in sicer z racionalno porabo surovin in energije, z zmanjšanjem stroškov poslovanja, neustrezne porabe deviz, izdatkov za potovanja po domovini in v tujini in podobno.
Zaščita življenjske ravni
Predsedstvo meni, da je treba storiti vse potrebno za preprečitev nadaljnjega padca realnih osebnih dohodkov in ohranitev življenjske ravni, zlasti delavcev in družin z nizkimi osebnimi dohodki. Komunisti v samoupravnih organih, delegatskih skupščinah, sindikatu in drugih družbenopolitičnih organizacijah morajo zagotoviti, da bodo v vseh OZD, KS in družbenopolitičnih skupnostih proučili materialni in gospodarski položaj, še posebej delavcev v proizvodnji, in sprejeti nujno potrebne ukrepe za zaščito življenjske ravni delavcev in družin z nizkimi dohodki. To je treba doseči z ustreznim povečanjem njihovih osebnih dohodkov, ko-
mpenzacijami, subvencijami oz.'drugimi oblikami socialistične solidarnosti. Komunisti pa se morajo zavzeti, da bodo ustrezni organi v občinah, republikah in pokrajinah sprejeli ustrezne ukrepe, ki naj bi zagotovili, da letos ne bo več prihajalo do nenadzorovane rasti cen živil in komunalnih storitev. Komunisti v samoupravnih in delegatskih skupščinah ter drugih institucijah ekonomskega in političnega sistema morajo odločno sprožiti vprašanje odgovornosti poslovodnih, upravnih in izvr-šno-političnih organov za uresničitev ciljev in nalog dogovorjene politike stabilizacije in po drugi strani razkrinkati tiste, ki nasprotujejo tej politiki. Pri tem imajo po-
sebno mesto organi samo: upravnega nadzorstva ter vsi inšpekcijski organi, ki si morajo zdaj bolj kot kdajkoli prizadevati za zajezitev in odstranitev kršitev zakonov in družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov.
Predsedstvo izraža prepričanje, da bomo z omenjenimi ukrepi ter s široko družbeno akcijo, odločnim prizadevanjem za dvig produktivnosti in povečanje dohodka, z varčevanjem, krepitvijo delovne discipline in odgovornostjo na vseh ravneh zaustaviti nespodbudne tokove v gospodarstvu in zagotoviti uresničevanje sprejetih ciljev gospodarske politike za letos. |
Podražitve kažejo gotovo tudi na nedosledno organiziranost združenega dela in vseh drugih udeležencev samoupravljanja. saj sicer ne bi mogli večati cen v svojo lastno škodo delavci teh konkretnih kolektivov, ki podražujejo blago, ki ga ti isti delavci potem predrago kupujejo. Odgovornost za podražitve je velika in je zato prav, če kongres samoupra-vljalcev zastavi vprašanje odgovornosti za takšno stanje vsem, ki pri tem delijo odgovornost. Ni namreč v redu, če zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala in podobnega kolektivi izgubljajo normalne možnosti ustvarjanja dohodkov in potem razlike pokrivajo z večanjem cen. Prav tako ni normalno, da so v cenah proizvodov prisotni preveliki stroški administracije in drugih parazitov dela in da zaradi tega naši proizvodi izgubljajo konkurenčnost — ekonomsko mero 'vrednosti na tržišču. Administracijo je torej treba zmanjšati, in sicer izdatno, je menil Dolanc, toda vprašanje je, kako to praktično uresničevati, saj je načelno znano, da samoupravna organiziranost ne omogoča čezmernega administriranja, ne-reševanja sprejetih obveznosti, neizpolnjevanja sporazumov in dogovorov. Torej gre za prilaščanje oziroma zadrževanje pravic odldčanja v imenu samoupravljalcev.
Posebno vprašanje pa je, zakaj delavci ne obvladajo vsega dohodka? Tako zastavljeno vprašanje je tistim, ki ustvarjajo izgube, še vedno kar smešno, kajti, kako naj obvladujejo ves dohodek, če neredno prejemajo osebne dohodke? Toda vprašanje je resno, saj tudi v kolektivih, kjer ustvarjajo velike dohodke, prečesto ne odločajo delavci, temveč dejavniki, nemalokrat tudi zunaj organizacij združenega dela, zlasti kadar gre za velike investicije, ki se jim družbeno-politične-skupnosti nočejo in nočejo odreči.
Podobno zelo resno pa je tudi vprašanje, kako zagotoviti odnose, ki bodo imeli za posledico, da delavci rešujejo vse probleme svoje eksistence samo v svoji organizaciji združenega dela? Vemo pač, da se mnogi preživljamo z dodatnim delom, ki je povrhu še slabše plačano, ker naročniki takega dela varčujejo pri delu zunanjih sodelavcev. Podobno temu pa je onemogočanje snovanja dela z lastnimi sredstvi oziroma snovanja dela z drobnim gospodarstvom, ki bi lahko v zelo kratkem času zaposlilo vse zdomce in jih rešilo nevarnosti, da postanejo brez dela, zaposlili pa bi se tudi vsi doma brezposelni, saj nam drobno gospodarstvo in obrtniška delo nasploh primanjkuje.
Delavcem je vsekakor najbolje, če jim delo v lastni organizaciji združenega dela zagotavlja primerni življenjski standard in s tem primerno socialno varnost ter polito samoupravno angažiranost z gospodarjenjem in bi morda bilo prav to tisto osrednje vprašanje za kongres samoupravljalcev, saj odgovor nanj zajema vse, kar v uresničevanje samoupravljanja sodi. V tozdih pa~tudi ne bi bili v zadregi, kaj je pravzaprav tisto, kar je pri njih osrednje vprašanje samo-
TOKIO — Iran bo še ta mesec, po devetmesečni prekinitvi, ponovno pričel pošiljati nafto Japonski. Do septembra bodo Ja-po ci iz Irana uvozili 170 do 180 tisoč sodčkov na dan.
MAUSOL— V kratkem bodo začeli graditi enega največjih vodnoenerget-skih objektov na Bližnjem vzhodu —.jez na reki Tigris. Jez bo služil za elektrarno, preprečil pa bo tudi poplave vzdolž Tigrisa.
LAGOS — Nigerija Bo morala letos uvoziti več kot milijon ton hrane. Če ne bo prišlo do napredka v nigerijskem kmetijstvu, bodo morali leta 2000 uvoziti 16 milijonov ton hrane.
DUNAJ — V Avstriji zadnje čase veliko razpravljajo o nakupu 24 sodobnih francoskih lovskih letal tipa F-16. Sedaj ima avstrijska vojska 34 zastarelih lovcev tipa Saab-105, ki jim zaradi počasnosti pr« vijo kar »leteče smetnišni-ce«.
MILANO — Tu so ubili direktorja splošne bolnišnice. Odgovornost za to dejanje so prevzele »rdeče brigade«.
MANILA — Ko je poglavar rimskokatoliške cerkve končal svoj govor na stadionu univerze sv. Thomasa v Manili, je pohitel proti njemu dolgolas fant. Policija je fanta kmalu ukrotila, sporočili pa so, da ni bil oborožen, pač je hotel dobiti le papežev blagoslov. Agencija AP pa poroča, da je pri incidentu očitno šlo za poskus napada, saj so nekatere priče videle v fantovih rokah nož.
DUNAJ — Na Dunaju bo 2. marca izredna seja ekonomske komisije organizacije držav izvoznic nafte. Na dnevnem redu bodo cene nafte in plina, kakor tudi možnosti za izkoriščanje novih virov energije.
BUKAREŠTA - Romunska narodna banka je povečala - nekomercialni tečaj leja v primerjavi s ta-koimenovanimi trdnimi, valutami za okoli 9,17 odstotka. Tako je ameriški dolar padel z 12 na 11 lejev, 100 dinarjev pa velja zdaj 37,55 lejev (prej 40,96).
RIM — Januarja je inflacija v Italiji ponovno narasla. Po podatkih državnega inštituta za statistiko so se cene na drobno januarja zvišale za 2 odstotka, decembra za 1,3 in novembra za 2,1 odstotka. Inflacija je lani v Italiji znašala 21,5 odstotka.
IN PO SVETU
STRAN 2
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
Edina v Jugoslaviji, če ne celo na svetu
Zakon o usmerjenem izobraževanju v Socialistični republiki Sloveniji prinaša pomembno novost tudi za srednješolsko izobraževanje pripadnikov narodnosti. Tako se v Lendavi že vneto pripravljajo na novo šolsko leto, ko bodo v tamkajšnjem šolskem kovinarskem centru poleg programov kovinarske in kemijske usmeritve v slovenskem jeziku uvedli tudi dvojezične programe. Gre za pedagoški, ekonomski, družboslovni in naravoslovno-matematični program. Z ozirom na prostorske in kadrovske pogoje bodo sicer letos vpisali le 2 oddelka pedagoške usmeritve — za usposabljanje učiteljev za razredni in predmetni pouk. Za uvedbo ostalih programov pa bo
prav tako treba čimprej zagotoviti pogoje — so med drugim poudarili na sestanku komisije za narodnosti pri pomurskem medobčinskem svetu socialistične zveze pretekli petek v Lendavi.
Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje pri republiški izobraževalni skupnosti je že izdelal koncept nove dvojezične srednje šole, ki bo edina take vrste v Jugoslaviji, če ne celo na svetu. Šola bo v prvi vrsti namenjena učencem, ki bodo končali dvojezično osnovno šolo, odprta pa bo tudi za vse ostale, ki se bodo želeli vpisati. Vsem bo omogočeno prehajanje v druge usmeritve in nadaljevanje študija na višjih ter visokih šolah. Predvideno je, da bodo imeli učenci 65 odstot-
kov pouka v slovenskem in 35 y madžarskem jeziku.
Čeprav tudi kadrovski pogoji za začetek delovanja šolskega kovinarskega centra v Lendavi niso najboljši, je trenutno še večji problem pomanjkanje učilnic. Najbrž se bo zgodilo, da jih do začetka šolskega leta ne bodo uspeli zgraditi, potemtakem bo treba poiskati začasne rešitve. Predvidena novogradnja prizidka pri obstoječi šolski zgradbi bo veljala okrog 21 milijonov 263 tisoč dinarjev. Precejšen del sredstev bodo prispevale organizacije združenega dela v lendavski občini (blizu 8 milijonov dinarjev po posebnem/ samoupravnem sporazumu), iz republiškega proračuna pričakujejo dotacijo v višini 7 milijonov
dinarjev, od posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko industrijo 5,5 milijona dinarjev, razliko pa bosta primaknila šolski kovinarski center in izobraževalna skupnost Lendava. S to investicijo bi rešili prostorski problem šole do leta 1990, nakar predvidevajo, da bo treba zgraditi novo šolo na lokaciji pri obstoječih šolskih delavnicah, sedanji objekt pa bodo namenili za potrebe osnovnega šolstva.
Razen 2 oddelkov dvojezične pedagoške usmeritve bodo v šolskem letu 1981/82 vpisali tudi 2 oddelka kovinarske in 1 oddelek v program kemijske usmeritve.
J. G.
Delovanje združenega (center poklicnih šol in gimnazija) srednješolskega centra v Murski Soboti smo delno že predstavili. Tokrat nas je posebej zanimalo, kaj delajo učenci po pouku, kako se torej odvijajo zunajšolske dejavnosti. Ustanovili so jih kar 24, le da vse še niso zaživele iz različnih vzrokov, kot so neprilagodljivost na novo organizacijo, nezainteresiranost učencev in mentorjev idr. O vsem tem smo se pogovarjali s predstavniki mladinske organizacije in posameznih najmasovnejših krožkov, ki so nam hkrati predstavili svoje delo.
Upravičenost prevoza po tirih
20-odstotni padec železniškega tovornega prometa na območju Pomurja, ki so ga zabeležili v lanskem letu, je dovolj zgovoren razlog za tehtnejšo obravnavo te problematike, ki je gotovo širšega družbenega pomena. Saj blago po tirih prevažajo zlasti organizacije združenega dela, pred leti pa je bila sprejeta zvezna resolucija o nujnosti smotrnejše delitve dela med
železnico in cestnimi prevozniki. Da bi se izognili slepe ulice na tem zelo pomembnem področju, čemur pa očitno nismo posvetili v preteklih letih dovolj pozornosti, je bila v Murski Soboti razširjena seja temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota, ki so jo sklicali na pobudo nekaterih delovnih organizacij, ki imajo velike
pikro, češ blaga; po katerem je največje povpraševanje, nimajo. Ob tem pa občani pozabljamo, da trgovci niso vselej krivi za pomanjkanje, ampak tovarne, ki posameznih artiklov ne izdelajo dovolj, ali pa jih rajši izvažajo za drage devize. V sedanjem povpraševanju po nekaterih izdelkih je prav to prisotno. Trenutno je težko kupiti gradbeni material. Cementa v Pomurju ni moč dobiti, ravno tako ne železa, čutiti pa je tudi pomanjkanje opeke, dasiravno imamo v naši pokrajini kar štiri opekarne in nekaj deset zasebnih izdelovalcev betonske opeke. Pomanjkanje je pač posledica premajhne izdobave s strani proizvajalcev. Po svoje čudi ravnanje trboveljske cementarne, ki Veletrgovini Potrošnik, kjub urgencam, ne izdobavlja dogovorjenih količin cementa, čeprav je pomurska delovna organizacija v rekonstrukcijo cementarne vložila znatna sredstva. Lani na primer smo v Pomurju dobili le kakih 5( odstotkov dogovorjenih količin cementa. Zaradi tega niso bili prizadeti le graditelji stanovanj, ampak tudi kmetijci, ki jim je ta gradbeni material nujno potreben za izgradnjo hlevov in drugih pitališč. Še sreča, da imajo nekoliko večje razumevanje za potrebe pomurskih graditeljev v cemen-tami v Anhovem. Količine, kijih pošiljajo k nam, pa seveda ne zadoščajo povpraševanju.
Tisti, ki grade, se v tem Času srečujejo ne le s pomanjkanjem gradbenega, ampak tudi inštalacijskega materiala, težko se dobi tudi pločevina in še bi lahko naštevali. Potrošnike pa še najbolj jezi, da včasih ni moč kupiti kakih »drobnih« artiklov, na primer žebljev, okovja in podobno. V tem trenutku pa še vedno slabo kaže tudi s premogom, kajti tudi po kurivih je veliko povpraševanje. Trgovci sicer pravijo, da bi premog lahko dobili, toda ne za vsako ceno. Gre za to, da je ponudba slabega premoga še kar »ugodna«, vendar si prizadevajo pripeljati večje količine kvalitetnejšega premoga. Taka prizadevanja Veletrgovine Potrošnik in drugih trgovskih organizacij moramo pohvaliti, saj je prav, da nas hočejo oskrbeti s kvalitetnejšim kurivom. Upajmo, da jim bo to uspelo, četudi trenutno slabo kaže, saj nekateri rudniki hočejo po vsej sili velika sovlaganja, trgovina, ki je slabo akumulativna, pa za to nima sredstev. Da pa ne bi samo'tarnali, naj zapišemo, da se je v Pomurju oskrba s plinom precej izboljšala in je povpraševanje nekako izenačeno s ponudbo. Cesar takega pa ni moč zapisati za drva, čeprav je naše območje z gozdovi dokaj bogato; v trgovskih organizacijah pravijo, da bodo z drvmi oskrbeli predvsem kurišča v družbenem sektorju. Kako pa bo zzasebniki? To vprašanje je toliko aktualnejše, ker v kratkem tudi ni moč računati na večje količine kurilnega olja. V skladišču Petrola v Murski Soboti imajo evidentiranih kar800 naročnikov. Olje bi jim radi pripeljali čimprej, ko bi ga le imeli. Rabili bi enkrat večjo dobavo. Pa tudi cistern ni na pretek, da bi naročila čimprej uresničili.
Še beseda dve o drugih artiklih. Oskrba z mesom je v naši pokrajini trenutno zadovoljiva. Primanjkuje pa južnega sadja, raznih začimb (koline pač!), bolj slaba je izbira čokolad, izdelkov iz kakaa, sadnih sirupov in podobnega.
Š. SOBOČAN
težave pri nabavi reprodukcijskega materiala. Posebej zato, kot ugotavljajo, ker so zaradi pomanjkanja vagonov bili primorani prevažati razno blago po cesti tudi na večje razdalje. Resnica pa je v tem. da ima Slovenija na voljo dovolj vagonov, le normalno niso bili razporejeni, kar so še posebej občutile vse štiri pomurske občine.
Tokrat so se zlasti zdržali pri problematiki železniškega prevoza žitaric, umetnega gnojila in sladkorja iz drugih republik ter cementa iz Anhovega. V razpravi smo med drugim slišali, da je za prevoz po tirih zlasti zainteresirana kmetijska zadruga Panonka, saj letno prevozijo okrog 5 tisoč ton koruze, celotna sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka pa 40 tisoč ton tega kmetij-
skega proizvoda. Predstavnik mešalnice je zatrjeval, da je za upadanje tovornega prometa po železnici krivo manjše število vagonov, veletrgovine Potrošnik pa, daje treba videti ekonomičnost prevoza raznega difuznega blaga po tirih, in sicer sladkorja, cementa, apna in še česa. Tako stane prevoz enega kilograma sladkorja iz Belja v železniških vagonih 40 par, po cesti pa 85 par, kar jasno dokazuje opravičenost prevoza po tirih. Čeprav se niso konkretno dogovorili o rešitvi nastale problematike, pa lahko vendarle zaključimo, da je energetska kriza očitno privedla do drugačnega razmišljanja o železnici, o nujnosti večje zasedenosti magistralnih železnic, ki so brez dvoma širšega družbenega pomena.
M. Jerše
LENDAVA
Sindikati o družbenem planu
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Lendava je razpravljalo o osnutku družbenega plana občine za sedanje srednjeročno obdobje ter o predlogu statuta občine. Osnutek daje realne možnosti za hitrejši gospodarski razvoj, čeprav bo stopnja zaposlovanja manjša kot v minulem srednjeročnem obdobju. Samoupravno sporazumevanje na dohodkovnih odnosih pa bo slejko-prej tisto gonilo, ki lahko zagotovi hitrejši razvoj lendavskega gospodarstva, seveda pa ne gre pozabiti tudi na Uresničevanje nagrajevanja po rezultatih dela, ki še ni popolnoma razvito. Sindikati bodo morali bolj kot doslej sodelovati tudi s krajevnimi skupnostmi, saj v njih lahko
uresničujejo nekatere potrebe svojih delavcev. Ne gre prezreti. da bo imelo kmetijstvo dokajšnjo prednost pri naložbah. zato bi kazalo kar najhitreje uveljaviti dohodkovne odnose med delovnimi organizacijami in kooperanti, saj bo le tako lahko dosežena večja proizvodnja hrane. Predlog statuta občine, ki je v javni razpravi, pa zagotavlja vsem dejavnikom družbenopolitične skupnosti pogoje za nemoten razvoj, zlasti pa uveljavlja pobudo tovariša Tita o kolektivnem vodenju in odgovornosti. Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov so razpravljali še o regresiranju prehrane delavcev v letošnjem letu.
Jani D.
Posvet o aktivnosti v teritorialni obrambi
Vsakoletna vzgoja in urjenje enot teritorialne obrambe sodi med tiste dejavnike, ki prispevajo k krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V lendavski občini bodo vzgoji in urjenju tudi letos posvetili veliko pozornost, zlasti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Na nedavnem posvetovanju vseh starešin enot teritorialne obrambe lenadvske občine so se dogovorili o programu aktivnosti v tem letu. Posvetovanja so se udeležili tudi predsedniki novustanovlje-nih organovnih organizacij
ZSMS v enotah. TO, že prej pa so o letošnjih programih dela razpravljali sekretarji osnovnih organizacij. Občinski štab je za ta mesec že pripravil enodnevno vzgojo enot TO v krajevnih skupnostih ih organizacijah združenega dela, ki jo bodo izvajali skupaj z narodno zaščito, da bi se tako kar najbolje pripravili na skorajšnjo akcijo Nič naš ne sme presenetiti. Tudi letos bodo izvajali vzgojo za mladince prostovoljce v enotah TO, saj za tovrstno izobraževanje vlada med mladimi veliko zanimanje.
Jani D.
Besedilo in foto: JOŽE GRAJ
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
STRAN 3
Več skrbi sprejemanju v ZK
I ŠPORT )
To je prišlo do jasnega izraza tudi na seji občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti, ko so razpravljali o poročilu o uresničevanju nalog na področju organizacijske, kadrovske in idejne krepitve zveze komunistov v soboški občini. Med gosti je bil tudi Bojan Klemenčič. izvršni sekretar predsedstva CK ZKS.
MITJA RIBIČIČ V LJUTOMERU
V soboto se je v Ljutomeru mudil predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Svoj delovni obisk je pričel na sprejemu, ki ga je pripravil predsednik skupščine občine Ljutomer za tovariša Franca Sagaja, ki letos praznuje sedemdeset let. Franc Sagaj jebil aktiven družbenopolitični delavec, ki ga je tovariš Tito odlikoval z Redom dela z zlatim vencem. Slavnostnega sprejema so se udeležili tudi najvidnejši družbenopolitični delavci občine Ljutomer. Po sprejemu pa so se napotili na obisk v tovarno zdravil Krka TOZD ZIS Ljutomer. Delavci te najmlajše delovne organizacije v Ljutomeru so Mitji Ribičiču razkazali celotni postopek pridobivanja zdravil in ostalih izdelkov te tovarne.
Po ogledu vseh obratov se je predsednik socialistične zveze pogovarjal o delovnih uspehih ljutomerske Krke. Direktor Anton Kapun gaje seznanil z zgodovino gradnje te tovarne in rezultati gospodarjenja. v tem kratkem času. Na koncu so delavci TOZD Izis Ljutomer tovarišu Ribičiču in slavljencu Francu Sagaju izročili komplet izdelkov, kijih izdelujejo v Ljutomeru. S tem pa se je
JEKLO WTEHNA
JEKOLTEHNA MARIBOR trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o.
62000 MARIBOR
Partizanska c. 34
TOZD ELEKTRO, trgovina na debelo, n. sol. o., Maribor, Cankarjeva 10, objavlja
Člani občinske konference Z K so v razpravi ugotavljali številne pozitivne premike glede sprejemanja v zvezo komunistov. Tako so samo lansko leto sprejeli V ZK 174 novih članov, v zadnjih treh letih, pri čemer sta dala močno spodbudo zlasti 11. kongres ZKJ in 8. kongres ZKS. pa se je število članstva povečalo za 509 komunistov. Po teh podatkih deluje organizirano v soboški občini 2120 komunistov v 140 osnovnih organizacijah zveze komunistov. katerih večina je v organizacijah združenega dela. Od leta 1978 do danes
končal tudi prvi del delovnega obiska predsednika RK SZDL v Ljutomeru.
V popoldanskem delu je tovariš Ribičič imel predavanje za širši družbenopolitični aktiv ljutomerske občine. V predavanju se je dotaknil nekaterih najaktualnejših notranje in zunanje političnih dogodkov. Prisotni so po koncu predavanja tovarišu Ribičiču postavljali vprašanja, ki so se nanašala na predavani temi. Predavanje predsednika RK SZDL je bilo izredno zanimivo, saj je razgovor na koncu pokazal, da so slušatelji prisluhnili pazljivo in zavzeto in da je bilo potrebno na koncu razjasniti precej nejasnih vprašanj.
S tem pa se je tudi končal uradni in delovni obisk predsednika SZDL Mitje Ribičiča v Ljutomeru, to pa je bil že njegov drugi obisk v Ljutomeru letos.
Znano je, da je Mitja Ribičič tudi predsednik odbora za postavitev muzeja Taborska gibanja na Slovenskem in najverjetneje je, da bo Ljutomer gostil dragega gosta še nekajkrat. Pomemben pa bo vsekakor tisti obisk ob otvoritvi muzeja.
Dušan Lopamik
Navzlic naštetim pozitivnim premikom v krepitvi partijskih vrst, pa so v razpravi opozorili, da ne morejo biti zadovoljni s podatkom, po katerem je šele 23 odstotkov delavcev iz neposredne proizvodnje v ZK. kar je občutno manj glede na delež te socialne kategorije v strukturi celotnega članstva. Močno
KOMITE OK ZKS GORNJA RADGONA
Akcijski spopad s problemi
Na svoji zadnji seji je komite občinske konference ZKS v Gornji Radgoni začrtal nekatere najpoglavitnejše naloge, ki ga v prihodnjih dneh čakajo pri ugotavljanju lanskoletnega gospodarjenja v občini, zlasti kar zitdeva uveljavljanje stabilizacijskih ukrepov in utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavca in kmeta.
Po tem. ko so najodgovornejši komunisti gornjerad-gonske občine strnjeno pregledali rezultate in težave, ki sojini bili priča v lanskih gospodarskih tokovih, so zastavili aktivnost, ki bo — kotseje izkazalo — potekala na več frontah. Tako bo posebna delovna skupina do 7. marca pripravila mnenje o razmerah
O kulturni in
naravni
Do kulturne dediščine še imamo nekak odnos, do varstva narave pa se obnašamo prav mačehovsko. Takšna je bila osnovna ugotovitev na zadnji seji koordinacijskega odbora za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Murska Sobota, na kateri je bil v obravnavi srednjeročni program varstva naravne in Kulturne dediščine. Ti dve naj bi bili prepleteni in bi predstavljali enotno kulturo do okolja, katera je bila prav v soboški občini doslej dokaj' zanemarjena.
Kljub zakonskim določilom namreč v Murski Soboti še vedno nimamo službe za varstvo narave in smo tako črna vrana v severovzhodni Sloveniji: novi, pred kratkim natisnjeni zakon o kulturni in naravni dediščini, pa bo. upajmo da. premaknil stvari na bolje. Doslej je bila pred zunanjimi posegi zaščitena le Fazanarija. ugotavljajo pa. da imamo v občini še druga ekološko zanimiva.jtredvsem pa za harmonijo našega sveta pomembna območja.
Zavod za spomeniško varstvo Maribor, v katerega do-
pa zaostajajo na področju vključevanja kmetov v družbenopolitično aktivnost. saj so v zadnjih treh letih sprejeli v ZK le 4 kmete. Znatno boljša pa je situacija glede starostne strukture novosprejetih članov ZK. saj so v zadnjih treh letih sprejeli celo 74.4 odstotka mladih ljudi, starih do 27 let. V tem obdobju je iz ZK izstopilo 24. izključenih pa je bilo 26 članov. Bolj pa bo -treba uveljaviti tematske konference in zbore komunistov, ki naj postaneta stalna oblika dela članstva ZK v soboški Občini.
M. Jerše
v gradbeništvu, organizirali bodo razgovore s komunisti Radenske. Avtoradgone. Go-renje-Elrada in Kmetijskega kombinata glede Ustanavljanja posebnih finančnih služb in povezovanja v okviru internih bank, s predstavniki skupščine občine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij pa se bodo poglobili v socialno politiko, posebne pozornosti pa bo tudi deležno kmetijstvo. Sprejeli so nekaj zaključkov glede saniranja razmer v delovni organizaciji Opekarna. Za vrh aktivnosti pa bi lahko opredelili načrtovano problemsko konferenco o gospodarjenju, ki bo predvidoma 9. marca.
Br. Žunec
dediščini
meni je bila ohranitev kulturne dediščine, je v minulem petletnem obdobju opravil obnovitvena dela na rotundi v Selu, v naslednjih petih letih pa bi naj stekla akcija obnovitve gradov pri Gradu, v Beltincih. Rakičanu in deloma tudi v Murski Soboti. Za slednjega že tako potekajo dogovori, zanj so namenjena sredstva občinske kulturne skupnosti, pa tudi iz krajevne skupnosti se bodo stekala. Seveda bo moč z njimi opraviti le določena dela, ki naj bi pomnike preteklosti zavarovala pred načetjem zoba časa.
Ta namreč neusmiljeno gloda in če se mu ne bomo zoperstavili, našim zanamcem ne bo ostalo veliko od zgodovinskih spomenikov, ki pričajo o naši preteklosti.
Na omenjeni-koordinaciji je bila beseda tudi o organiziranju Tedna varstva okolja, ki bi naj v Murski Soboti potekal ocT20. do 27. aprila v tem času pa bi s pomočjo mladine in dosedanjega organizatorja podobnih akcij — Rdečega križa — skušali zbrati kar največ odpadnih surovin.
Brigita Bavčar
 ŠPORTNI OBRAZI 
Največji uspeh - drugo mesto v državi
Judo sodi med borilne športe, v zadnjem času pa privablja vedno več mladih, ki želijo razvijati svoje sposobnosti. Med zelo talentirane judoiste sodi tudi Daiel Kisilak, dijak soboške zdravstvene šole.
— Kdaj si se začel ukvarjati z judom?
„Z judom sem se začel ukvarjati pri soboškem Partizanu, leta 1974, ko so bili pogoji dela dokaj slabi. Z obnovitvijo doma Partizan.so se spremenili tudi pogoji, tako da lahko marljivo vadimo pod strokovnim vodstvom.”
— Kolikokrat tedensko pa vadiš?
PREDAVAN JE 0 PLANINAH
Planinsko društvo Mura je za svoje člane pripravilo predavanje o planinstvu. Predavatelj ing. Miro Marušič iz planinskega društva TAM Maribor bo I. marca v prostorih planinskega društva Mura predaval o jugoslovanskih planinah. Svoje izkušnje in doživetja bo popestril š preko 250 barvnimi diapozitivi. Vabljeni ste vsi, ki vas planine zanimajo.
HOKEJ V BUNČANIH — Mladi iz Bunčan so pripravili turnir v hokeju na letu. Čeprav ta šport v Bunčanih, ni preveč znan, si ga je ogledalo precejšnje število gledalcev. Na turnirju je sodelovalo šest ekip. Zmagala je ekipa Mote pred Veržejem in Bunčani.
Foto: J.TUŠAK
,,Treniram petkrat tedensko po dve uri, v soboto in nedeljo pa sodelujem na tekmovanjih. Nastopam v kategoriji do 65 kilogramov.”
— Kateri so tvoji doslej največji uspehi?
,,Ze kot pionir sem se začel uve-Ijavijati v republiki, kot mladinec pa tudi v državnem merilu. Dragoceno mi je drugo mesto, ki sem ga osvojil na državnem mladinskem prvenstvu v Beogradu leta 1978 in lani v Murski Soboti, ko sem bil tudi član državne mladinske reprezentance. Največji uspeh pa sem dosegel na državnem članskem prvenstvu, kjer sem kot mladinec zasedel tretje mesto. Prav tako pa se lahko naša judo sekcija ponaša z velikimi klubskimi uspehi, kajti letos smo postali zmagovalec mednarodnega turnirja Nagaoke, kar je naš največji uspeh, lani pa je mladinska ekipa osvojila drugo mesto v državi.”
— Kaj meniš o porazih ali zmagah, oziroma kakšne želje imaš?
„O porazih raje ne govorim, sicer pa jih športno prenašam. Vsake zmage pa sem vesel in me spodbuja za še večje delo. Ker odhajam na odsluženje vojaškega roka, bom jeseni moral za nekaj časa prekiniti vadbo, vendar upam, da se bom po vrnitvi zopet vrnil na blazine.” Dabiči Kisilak je nosilec mojstrskega pasu, želi pa si, da bi osvojil še naslednje možne pasove.
Milan Skledar
RADGONSKI SINDIKATI UGOTAVLJAJO
Nad zlorabe s toplimi obroki
Gornjeradgonski občinski sindikalni svet v zadnjem času vse češče opozarja na določila 21. člena republiškega družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, kjer je izrecno navedeno, da se za regres za organizirano prehrano med delom ne izplačuje več kot 650 dinarjev mesečno na delavca in da tega zneska letos ne bi smeli prekoračevati. Poleg tega sindikalni delavci v Gornji Radgoni ugotavljajo, da je od nekaj nad 7000 zaposlenih v občini le dobra polovica deležna organizirane družbene prehrane in da so nekateri delavci, ki so prejemali bone, z njimi nakupovali alkoholne pijače, cigarete in podobno.
V skladu s smernicami iz republike in omenjenimi ugotovitvami so se na sindikalnem svetu odločili, da v povezavi s trgovskimi organizacijami in občinskim izvršnim svetom zaostrijo kriterije pri izdajanju soglasij za prehrambene bone, hkrati pa si bodo prizadevali, da v organizirano družbeno prehrano zajamejo čimveč delavcev.	Br. Žunec
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
STRAN 4
NAŠI KRAJI IN UUDJE - NAŠI KRAJI IN LJUDJE - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Težko je priti do Trdkove v zimskih dneh, saj je cesta, na katero so vaščani tako ponosni, navožena in leti kamenje naokoli. V vas ob tromeji je namreč moč priti le z osebnim vozilom ali peš, avtobus pa so sanje, za katere upajo, da se bodo kmalu uresničile. Zato so prebivalci Trdkove tudi tako vestni pri navažanju ceste in urejanju avtobusnega postajališča, da bi dolgo pričakovano javno prevozno sredstvo rabilo tudi njim. Zaenkrat so še zelo odmaknjeni, ker tudi telefonskih zvez nimajo, kadar gre za kakšen nujen primer, pa si pomagajo med seboj. Tudi sicer so izjemno povezani in pozna se, da v vaškem odboru delujejo aktivni posamezniki, ki znajo pritegniti tako mlade kot stare. Vseh skupaj jih je v najsevernejši vasi Pomurja 500, hišnih številk je 105, življenje pa je le v 80 domačijah. Ostale so opustele, ker so se njih prebivalci izselili ali pa odšli na začasno delo na tuje. Meja je blizu, pravzaprav kar dve, ker je do tromejnika streljaj daleč, v utrip vasi pa se vključujejo tudi karavla in graničarji v njej.
Predsednik vaškega odbora Trdkove je Jože Rogan, ki edini usmerja kmetijo v vzrejo plemenskih prašičev, sicer pa je na vasi veliko krav molznic, in tako je osnovni vir dohodkov kmetov prodaja mleka. Tudi v perspektivi je proizvodnja mleka osnova gospodarstva, ker na Trdkovi ni
Novi gasilski stolp ni le ponos članov gasilskega društva, ki mu predseduje Karel Lankar (na sliki), ampak tudi vseh ostalih prebivalcev
V kratkem bodo Kuštanovci nekaj posebnega ne le po stolpu, katerega vrh spada med najvišje točke v Pomurju, marveč tudi glede telefona. Z njim se bo ponašalo kar 24 gospodinjstev ali skoraj vsaka druga hiša. Prav akcija okrog telefonije nas je privedla v to vasico, ki se razprostira po gričih nedaleč od Mačkovec na Goričkem.
KMET BOLJ POTREBUJE TELEFON
»Ko se je ponudila priložnost, da bi tudi v našo vas napeljali telefon, smo bili takoj zato, čeprav smo v Kuštanovcih doma večinoma kmetovalci,« nam je začel pripovedovati pred-
Ob obisku v Kuštanovcih je našo pozornost najprej pritegnil sorazmerno visok stolp, katerega vrh je morda najvišja točka v Pomurju. To bi seveda kazalo preveriti, (Foto: J. G.)
industrijskih objektov, zaposleni med prebivalci pa se vozijo v večja krajevna središča. Problem je v slabih cestnih povezavah, negodovanje pa med kmeti povzroča tudi ukinitev osemenjevalne postaje, saj je do Matjaševec potrebno prehoditi več kot dva in v Martinje tri kilometre.
Zbiralnica mleka pri Roganovih je edina na vasi, ustanovljena je bila 1975. leta od prvotnih 60.000 litrov mleka pa se zdaj v hladilnici zbere tudi po 130.000 litrov dragocene bele tekočine. Po ostali živež, ki je potreben za vsakdanjo rabo in ne zrase na domačih tleh, vaščani ne hodijo daleč, kljub trgovini pa na marsikateri domačiji peko domači kruh. Tako je bilo tudi pri Cerpnjakovih, kjer je gospodinja Olga mesila kruh, mala Elizabeta pestovala mačka in David dokaj nezaupljivo ogledoval prišleke. V toplo kuhinjo nas je prignal sever, ki je bril mimo vitkega gasilskega stolpa, katerega so' v Trdkovi posebej veseli. Gasilska dejavnost je močnejša od kulturne, saj za prireditve primerne dvorane ni, aktivni mladinci pa bodo predvidoma 1982. leta dobili obljubljeni vaško-mladinski dom. Tudi zaslužijo ga, saj so se v času obiska vasi pri tromeji izkazovali v delovni akciji. Čistili so zapuščeno hišo Karoline Zrim, v kateri se je zbralo toliko odvečnega, da je za prebivalko domačije zmanjkalo prostora in ji bo sigurno udobneje v domu starostnikov. Omenjeno delo tiste mrzle sobote pa ni edino, s katerim se izkazuje 26 mladih iz Trdkove. Na pomlad bodo zasadili
Kuštanovčani so se podvizali
sednik vaškega odbora Aleksander Novak. »Veste, jaz mislim, da kmet bolj potrebuje telefon kot delavec. saj je potrebno včasih nujno klicati živinozdravni-ka, v kmetijsko zadrugo, če imajo krmila in vse drugo, kar rabimo, pa seveda zdravnika in ob raznih drugih priložnostih.«
In tako so se tudi Kuštanovčani podvizali. Dogovorili so se, da bo vsak interesent za telefon priskrbel 6 kostanjevih drogov in sodeloval 'tudi pri zemeljskih delih, poleg tega pa še prispeval 6 tisoč dinarjev. Akcija je stekla proti koncu lanskega leta in zdaj že nestrpno pričakujejo, kdaj bodo poštni delavci potegnili kabel in jim napeljali telefonske priključke.
»Res je, komaj že čakamo. ko bomo lahko kam telefonirali. Potem ne bomo več tako odrezani od sveta,« sta nam med drugim povedala Kerčmarjeva.
STOLP SAMEVA
Še preden pa smo se pripeljali v Kuštanovce (s križevske strani), je pritegnil našo pozornost sorazmerno visok stolp. Koliko metrov se dviga v višino, nam sicer tisti, ki smo jih srečali, niso znali povedati, menili pa so, da je njegov vrh morda najvišja točka v Pomurju.
Kot kaže, stolp trenutno nima lastnika, saj je že začel propadati. Svojčas so ga menda postavili zato, da je rabil geometrom za razne meritve. Zdaj sameva in propada. Planinsko društvo iz Murske Sobote gaje sicer pred leti nameravalo obnoviti z lastnimi stroški, da bi
Kljub zgodnejši letnici rojstva so moški posegli po lopatah in uredili avtobusno postajališče, da bo dolgo pričakovani avtobus le pripeljal tudi do Trdkove.
sadovnjak, v katerem bodo mlada drevesa zasajena v obliki imena Tito, kot spomin na dragega predsednika. Poleg že tako aktivne skupine gasilcev, ki jo vodi Karel Lankar, pa je omembe vredna tudi
Predsednik vaškega odbora Jože Rogan se zaveda, da je razvoj Trdkove odvisen od njegovih in prizadevanj vseh ostalih vaščanov.
mladinska gasilska desetina. Gasilci bodo v kratkem uredili tudi vodne objekte za gašenje požara, obenem pa poskrbeli, da v spodnjem delu vasi v primeru letne suše ne bo zmanjkalo vode. V srednjeročnem planu je predviden tudi orodni avto, kar je, glede na odmaknjenost od ostalih krajev za Trdkovo še kako velikega pomena.
Upajo, da bodo poleg domačih, sredstva zanj prispevali tudi gasilci občinske zveze, delež katere naj bi bil vključen tudi pri urejanju vodnih objektov.
Še o aktivnosti starejših vaščanov Trdkove se kaže posebej razpisati, saj so s prostovoljnim delom uredili bodoče avtobusno postajališče in tudi sicer se, kljub letom, dela ne izogibajo. Nasploh je solidarnost tista, ki označuje celotno vas in prav zato je bil obisk v njej nadvse prijeten. Kljub temu da je tako daleč ali pa morda prav zato, saj se v Trdkovi zavedajo, da je napredek vasi odvisen od njih samih.
Kuštanovci so zdaj še precej odročni, saj nimajo avtobusne zveze in ne telefona, pestijo pa jih tudi slabe ceste. Toda, kmalu bo skoraj vsaka druga hiša dobila telefon. (Foto: J.
G.)
ga uporabljali za razgledni stolp, a geodetska uprava v Ljubljani za to akcijo ni dala pristanka. In zdaj? Nihče ne ve, kakšna bo njegova usoda.
ČAKAJO NA AVTOBUS
Prav tako v Kuštanovcih ne vedo, kdaj bodo dočakali avtobus, ki bi vozil tudi skozi njihovo vas. To si še najbolj želijo šolarji, ki morajo zdaj vsak dan kar precej daleč pešačiti do postaje na košarovski cesti. Včasih pa se zgodi, da avtobus do tja zaradi poledice ali slabe ceste ne pride. Lani so Kuštanovčani vložili kar precej sredstev in dela, da so ’svojo’ cesto kolikor toliko utrdili, zdaj pa čakajo, da jo bo prevzela občinska cestno-komunalno skupnost in dalje skrbela za njeno vzdrževanje. To je namreč pogoj, da bo lahko avtobus, ki jim. ga na Certu-su obljubljajo, tudi zares vozil.
KAM Z MLEKOM?
Čaka jih tudi problem v zvezi z zbiralnico mleka. Leto sicer imajo, saj sojo pred leti uredili skupaj s Tovarno mlečnega prahu iz Murske Sobote. Toda nahaja se na takem mestu, kjer je najmanj kmetovalcev, tako da jih večina mora nositi mleko iz doline na hrib. Tisti-zgoraj pa seveda ne bi radi, da bi zbiralnico kar tako preselili. Vanjo so vložili precej dela, pa še vodovod so morali napeljati v gasilski dom, kjer se nahaja zbiralnica. Najbolj bi bili v Kuštanovcih seveda zadovoljni, če bi jim uspelo urediti še eno zbiralnico, saj jih tudi drugje imajo več. Toda vprašanje je, če bodo zmogli zdaj po telefoniji uspešno izvesti tudi to akcijo. Upajmo, da bodo kljub vsemu našli ustrezno rešitev.
JOŽE GRAJ
Tovarna pletenin Beltinka iz Beltinec, ki je temeljna organizacija združenega dela DO Rašica, je v lanskem letu dosegla dokaj ugodne gospodarske rezultate. Tristočlanski kolektiv, ki zaposluje 246 žensk, je ustvaril za 42 odstotkov večji dohodek kot prešnje leto in za 17 odstotkov več kot so planirali. Čisti dohodek se je povečal za 41 odstotkov, poslovni sklad pa celo za 311 odstotkov več kot prejšnje leto in skoraj za 90 odstotkov več kot so načrtovali. Pomembne gospodarske rezultate pa so dosegli tudi pri izvozu. V SZ. ZR Nemčijo in Madžarsko so izvozili 33 odstotkov celotne proizvodnje. Tudi osebni dohodki so se povečali za 26.odstotkov, tako daje znašal povprečni 7.273 dina-rjev'
Te ugodne gospodarske rezultate so dosegli s povečano produktivnostjo, boljšo organizacijo dela, zlasti pa s prizadevanjem celotnega kolektiva, kije v tem stabilizacijskem obdobju pokazal veliko pripravljenosti za doseganje boljših gospodarskih rezultatov. K dobremu gospodarjenju pa je primoglo dejstvo. da tokrat niso imeli težav zaradi pomanjkanja osnovnih materialov, tako da je' lahko proizvodnja nemoteno tekla. K boljšemu poslovnemu rezultatu pa so pripomogla tudi vlaganja v nabavo nove, sodobne opreme.
V letošnjem letu načrtujejo v TOZD Beltinka iz Beltinec proizvodnjo pletenin v glavnem v istem obsegu kot lani, s tem da nameravajo povečati izvoz na okrog 40 odstotkov celotne proizvodnje. To je dokaj zahtevna naloga, vendar jo bodo po besedah direktorja Fete Ismajloviča ob takšnih prizadevanjih celotnega kolektiva, kot je to bilo lani, prav gotovo realizirali. Poleg že omenjenih držav, SZ, ZR Nemčije in Madžarske, bodo letos izvažali svoje proizvode tudi v ČSSR in Irak kamor so prej že izvažali. Sicer pa pri Beltinki načrtujejo v tem srednjeročnem obdobju, da bodo zgradili novo proizvodno halo — pletilnico — kajti v sedanjih prostorih, ki so utesnjeni ni mogoče uvajati sodobnejše organizacije dela. Ker pa Beltinka izdeluje polizdelke tudi za nekatere druge temeljne organizacije Rašice, so se na nivoju delovne organizacije dogovorili, da bodo skupno vlagali v izgradnjo nove proizvodne hale v Beltincih. Letos nameravajo pripraviti potrebno dokumentacijo in rešiti vprašanje zemljišča, kajti obstojata dva predloga, da bi novo halo gradili v tako imenovani industrijski coni ali pa pri obstoječem objektu. Zadevo bodo proučili in se potem odločili za tisto varianto, ki bo najbolj sprejemljiva. Z gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, investicija pa naj bi bila končana v letu 1983. Z izgradnjo nove proizvodne hale bodo lahko povečali proizvodnjo. hkrati pa tudi zaposlili nekaj novih delavcev.
Feri Maučec
LENDAVA
Počasnejša rast zaposlovanja
V minulem srednjeročnem obdobju je bila načrtovana povprečna rast zaposlenosti po stopnji 9,5 odstotka, dosežena pa 8,7 odstotna, kar pomeni, daje bilo v zadnjem letu minulega srednjeročnega obdobja manj novih zaposlitev, tudi pod vplivom stabilizacijskih ukrepov. V letih 1976 do 1980 se je v občini zaposlilo 2.057 delavcev, tako da je bilo konec lanskega leta zaposlenih 6800 občanov, to pa je 24,6 odstotka od skupnega števila prebivalstva, toda še vedno manj kot v drugih občinah Slovenije. Kako pa kaže letošnje leto? V osnutku družbenega plana razvoja občine Lendava v tem srednjeročnem obdobju je predvideno, da bo letna stopnja rasti zaposlovanja 4- do 4,5-odstotna. Možnosti zaposlitve v letošnjem letu, ki so jih napovedale s svojimi letnimi plani organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti, kažejo, da bi gospodarstvo zaposlilo 248 novih delavcev, negospodarstvo 47, letna stopnja pa bi bila 4,5-odstotna. V letošnjem letu bi imeli v lendavski občini kadrovski presežek 360 delavcev. Predvidene zaposlitve v negospodarstvu so za 3,8 odstotkov 1 višje kot jih predvideva resolucija, zato bo zaposlovanje v negospodarstvu potrebno podrobneje pretehtati in ugotoviti, če je realno in v duhu stabilizacije, vsekakor pa bi bilo potrebno onemogočiti širjenje administracije. Da bi ustvarili večje pogoje za zaposlovanje, pa je potrebno, da v delovnih ; organizacijah le v izjemnih primerih podaljšujejo delovno j razmerje delavcem, ki si pridobijo pravico do upokojitve, zmanjšajo nadurno delo in delo po pogodbi.
Jani D.
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
STRAN 5
dopisniki so zabeležili
MURSKA SOBOTA
Priprave na regijski posvet
Dogovor o pripravah na regijski posvet o informiranju, je bila osrednja točka dnevnega reda, kjer so se člani centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS pogovarjali o problemih, ki jih pestijo, in morebitnih rešitvah, katere morajo najti skupno s člani republiške konference.
Da bo informiranje kar najbolj zaživelo, morajo razgibati delo skupine, ki naj spremlja informiranje v vseh okoljih življenja in dela mladih. Kljub temu da člani centra skrbijo za redno mesečno izhajanje Informacij, pa je njihova poglavitnejša naloga še izobraževanje mladega kadra na področju informacijske politike. Ugotovili so namreč, da ponekod Obstajajo pogoji za delo, vendar jih mladi zaradi neutemeljenih razlogov ne znajo pravilno izkoristiti. Rešitev pa je prav tako dovolj, samo resneje bo treba delati.	M. SKLEDAR
Z inovacijami varčujejo
V delovni organizaciji Gorenje-Elrad posvečajo inovacijam veliko pozornost, saj se zavedajo, koliko lahko s tehničnimi izboljšavami prihranijo. Ker je prej minilo veliko časa od predloga do uresničitve, komisija namreč ni bila časovno kos vsem predlogom, so pred kakšnim letom uvedli dela in naloge referenta tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Tako je sedaj čas do uresničitve zamisli krajši.
V lanskem letu so prejSli 42 predlogov inovatorjev in prihranili 7,95 milijona dinarjev, nagrade oziroma odškodnine delavcem — inovatorjem, izplačujejo po posebnem pravilniku, ki vsebuje tudi vsa ostala potrebna določila. Največ predlogov dajejo delavci s srednjo in višjo oziroma visoko izobrazbo, manj pa delavci iz neposredne proizvodnje, čeprav pravilnik prav slednje denarno najbolj spodbuja.
Lani so prihranili največ (3,38 milijona dinarjev) s predlogom Florjana Pečireja, izboljšava pa je s področja izdelave koaksialnih kablov za prenos televizijskih signalov.
Upajo, da se bo našlo v njihovem 1200-članskem delovnem kolektivu še več inovatorjev, ki bodo s svojimi predlogi prispevali k utrditvi gospodarjenja.
Ludvik Kramberger
MARKIŠAVCI
Hokej na ledu
V teh zimskih dneh so mladi in malo starejši v Markišavcih izkoristili led in se pomerili v hokeju. Za organizacijo je poskrbel Janez Cigan, sodila je Marta Nemeš, nastopajoče je pripravil trener Štefan Horvat, rezultate pa je skrbno beležil Milan Erjavec.
Zmagala je ekipa Cilinka Goniče Markišavci z rezultatom 16 : 11. Po predaji pokala zmagovalni ekipi so se pomerili v hokeju na ledu starejši vaščani. Rezultat ni znan, zvedeli smo le, da so zabeležili nekaj poškodb reber, rok, nog in. . .	—eh—
JANŽEV VRH
Po občnem zboru
Naš dopisnnc z Janževega vrha je o letnem občnem zboru napisal precej spodbudnih besed za starejše in mlajše gasilce v tem kraju, zabeležil je skorajda vse, kar so povedali v razpravi. Povzeli smo le nekaj ugotovitev:
Operativna ekipa GD Janžev vrh je, poleg številnih priznanj in pokalov, v minulem letu osvojila še naslov občinskega prvaka. To se je zgodilo prvič v zgodovini društva. Ob tej spodbudni ugotovitvi naj dodamo, da so precej pozornosti posvetili izobraževanju. Usposobili so kar tri mlade podčastnike, v prihodnjem obdobju pa si bodo prizadevali, da bi v gasilske vrste pritegnili čim več mladih. Organizirali naj bi tudi mlade desetine.
Za predsednika društva je bil spet izvoljen Karel Kaučič, za poveljnika pa še enkrat Jože Trstenjak. Oba imata dosti gasilskih izkušenj in smisla za usposabljanje naraščaja. Če bodo tako nadaljevali, bodo člani, ki so za dosežene uspehe dobili od OGZ osebno in drugo opremo, deležni še kakšne pozornosti. Če bo tako, bo zagotovo zadovoljen tudi dopisnik Jože Vaupotič.
PETROVCI
Še gasilska avtocistema
Petrovsko gasilsko društvo je med najsodobneje opremljenimi v goričkem predelu, to pa člane spodbuja k nadaljnjim nalogam. Čim prej bi radi kupili avtocisterno, za katero bodo polovico denarja zbrali sami. Nekaj denarja že imajo, prav v tem času pa so organizirali zbiralno akcijo v osemnajstih okoliških vaseh, kjer imajo ljudje za gasilce vedno dovolj razumevanja. Razumevanje imajo, zato se dobro zavedajo tudi obveznosti pri gašenju požarov na tem hribovitem goričkem predelu. M. Gašpar
ŠE BO DOVOLJ SVINJSKE PEČENKE, da, tako bi lahko dejali pri Vašlovih v Selacah v občini Lenart, ko je gospodinja Marija zjutraj našla trinajstglavo svinjsko družino. Na sliki jih je sicer samo deset, trije pa niso hoteli pred kamero.
Tekst in foto: L. K.
VUČJA GOMILA
Še naprej delavni
Člani gasilskega društva v Vučji gomili so na letnem občnem zboru razpravljali o delu v minulem obdobju. Uspehi so vidni in spodbudni, saj imajo 25 aktivnih članov, 9 pionirjev in 10 pionirk.
Lansko leto so gasilci iz Vučje gomile sodelovali na sektorskih vajah in dosegli drugo mesto, v predlanskem letu pa prvo mesto. V minulem letu so dobili dva gasilska častnika in podčastnika, sodelovali pa so tudi pri gašenju požara, ki ga je zanetila strela. Posebno skrb je društvo posvetilo požarni varnosti v vasi.
Izreden napredek je gasilsko društvo v Vučji gomili doseglo lani z ustanovitvijo desetin pionirk in pionirjev. Vse desetine so zdaj zelo aktivne in dosegajo dobre rezultate. Gasilski častniki in podčastniki, skupaj s sekretarjem društva, nudijo vsem veliko znanja in jih ob vsaki priložnosti usposabljajo. Organizirali so tudi tečaj za izprašane gasilce, letos pa sta se dva člana društva prijavila za tečaj strojnikov.
Uredili bodo tudi zajetje vode v potoku, očistili vaške mlake in obnovili gasilski dom. Š. Kržanko
LENDAVA
Več med delavci
Občinski svet zveze siniikatov v Lendavi je na svoji volilni seji sprejel sklep o imenovanju sveta za samoupravljanje. Člani tega novoizvoljenega organa so se že sestali in začeli z delom. Sedaj namenjajo največ pozornosti pripravam na kongres samoupra-vljalcev. pripravljajo pa več problemskih sej, ki naj bi bile v delovnih organizacijah, torej med delavci in njihovimi težavami. Proučiti pa nameravajo uresničevanje delegatskega sistema in zakona o združenem delu v občini.
Štefan Prša
GORENJE-ELRAD
ANTENE V TUJINO
V delovni organizaciji Gorenje — Elrad iz Gornje Radgone si prizadevajo, da bi čim več izdelkov izvozili. Zlasti veliko je povpraševanje po televizijskih antenah. Ker so bile dosedanje zmogljivosti docela izkoriščene, so pred časom namestili še en trak za sestavo anten, kjer v glavnem proizvajajo za tuje tržišče. Izvažajo v Irak, Nigerijo in Zvezno republiko Nemčijo.
Na sliki je tretji trak za sestavo televizijskih anten, ob katerem delajo v dveh izmenah. L. K.
AKTIVNI BORCI
V Polani so se pred nedavnim sestali borci na letni konferenci in napravili obračun za lansko aktivnost ter začrtali letošnjo.
Pri pregledu dela so ugotovili, da so se aktivno vključili v akcijo NNNP, njihovo prisotnost pa je čutiti v vseh krajevnih društvih in družbenopolitičnih organizacijah. Imajo pa težave z vodenjem evidence, prav-tako pa niso zadovoljni z vodstvom svoje borčevske krajevne organizacije. Zaradi tega so izvolili še namestnika predsednika, dolžnost so zaupali Jožefu Kelencu. • Štefan Prša
TIŠINA
Tako zavzeto kot doslej
Gasilci na Tišini so tudi na letnem občnem zboru obljubili, da bodo delali tako zavzeto kot doslej. Precej nalog jih čaka pri raznih akcijah in gašenjih manjših požarov v kraju in okolici, če bo do njih prišlo. Imajo člansko, mladinsko in žensko desetino, poskrbeti pa bodo morali za vodna zajetja, avtocisterno in drugo opremo. Tudi na kadre niso pozabili, zato bodo enega člana poslali na tečaj za podčastnike, enega pa za strojnike.	frku
BREZ TRGOVINE
Vaščani Gederovec. Krajne, Murskih Petrovec, Sodišinec in Skakovec so ostali brez trgovine. Prebivalci teh vasi so namreč kupovali v Gederovcih, a so tamkajšnjo trgovino zaprli. Sedaj kupujejo v Radencih. naTišini ali Murski Soboti, a ti kraji so predaleč. Pa tudi zaradi mejnega prehoda bi kraj potreboval sodoben trgovski lokal. Upajo, da bodo odgovorni pri Potrošniku prisluhnili njihovim težavam.	frku
Monodrama Okrogle povesti Janeza Fu-leža, ki jih je na preprost in duhovit način interpretiral gledališki igralec Polde Bibič, s katerim so se dijaki kasneje prisrčno pogovarjali, je bila prav tako kot izvirno deklamirane Prešervnove pesmi ob kulturnem prazniku nagrajena z dolgotrajnim aplavzom.
Tekst in foto: M. SKLEDAR
Sinu Janka in Milice Makoter iz Cvena so na matičnem uradu na slovesnosti matičar, predstavnik občinske skupščine in vsi ostali zaželeli srečno prihodnost, v matično knjigo pa so zapisali ime TOMI. Ob tem posnetku, ki ga je poslala naša sodelavka Marija Tivadar, naj pripišemo, da na matičnih uradih sedaj ne posvečajo pozornosti samo mladoporočencem, ampak tudi novorojenčkom. V soboški občini že v praksi uveljavljajo vse tisto, kar je zapisano pod geslom ,,Naš malček”, očitno bo kmalu tako v lendavski in ostalih dveh pomurskih občinah.
Delegacija krajevne skupnosti je terpeljito razpravljala o materialu za 36. sejo skupščine.
Temeljito so se lotili tudi vprašanja, zakaj žaga v Moravcih, ki je last Gozdnega gospodarstva Murska Sobota, že leto dni ne obratuje. Vaščani Moravec so v gradnjo žage vložili precej prostovoljnega dela, predvsem takrat, ko jo je opustošil požar. Gozdno gospodarstvo pa od prevzema lastništva ni naredilo nobenih večjih obnovitvenih del, zato se občani upravičeno sprašujejo, kje žagati les za domačo uporabo. Glede žage v Moravcih so delegati postavili tudi delegatsko vprašanje.
Viktor P.
GORNJA RADGONA
Pozornost koloniji in brošuri
V delovni organizaciji Gorenje — Elrad v Gornji Radgoni so pretekli teden pregledali .delovanje kulturnega društva in sestavili program dela za letošnje leto.
Iz razprave je moč povzeti, da se je aktivnost društva povečala z dograditvijo novih objektov na Melch, želijo pa se uveljaviti še zunaj delovne organizacije.
Tudi v prihodnje nameravajo posvetiti največ pozornosti slikarsko — kiparski koloniji in literarni brošuri.	A. C.
O železniškem podhodu v Murski Soboti, za gradnjo katerega so zbrale sredstva nekatere soboške delovne organizacije, smo pisali. Sedaj vam ga predstavljamo tudi v sliki. Tako imajo delavci krajšo in varnejšo pot v službo.	Foto: Otok
Informator
Pred nedavnim je izšla prva letošnja številka Informatorja, glasila delavcev delovne organizacije Pomurski zdravstveni center Murska Sobota.
Med pomembnejše prispevke sodi predstavitev TOZD Zdravstveni dom Ljutomer, informacija dr. Kurta Sonnenscheina o IV. internacionalnem simpoziju o prevenciji in detekciji, ki je bil lansko leto v Londonu. Informator pa prinaša tudi poročilo o kadrovskih razmerah v minulem letu. Otok
Na ostriže
Letos bodo ribiči Gorenje-Elrada iz Gornje Radgone že četrtič zapored organizirali odlov ostrižev v gramoznici Lutverci. Verjetno ni treba razlagati, vsaj ribičem ne, kako je ta riba škodljiva, saj žre ikre drugih rib. Prav v tej gramoznici pa se je zelo razmnožila in počasi ogroža ostale ribje vrste, te pa so: androga, krap, klen in zelenika, ki so pred kratkim bile še v izobilju.
Zbrali se bodo na internem •tekmovanju, saj bo tako odlov tega škodljivca zanimivejši. Sedaj se ostriži drstijo, zato so zelo požrešni. Odlov pa je najboljša metoda odstranjevanja. Sicer pa se dogovarjajo, da bi pripravili tudi tekmovanje z ribiči iz Avtoradgone in Apač, seveda v lovu na ostriže. Elradovi ribiči pa bodo tudi organizirali očiščevalno akcijo okrog te gramoznice, ki bo že tretja zapored.
A. C.
LENDAVA
Dobri športniki
Na področju šolskega športa so TKS in šolska športna društva uresničila skoraj vse zastavljene naloge. Pohvaliti je treba množično aktivnost na treh športnih dnevih, kjer je sodelovalo 2683 učencev. Izvedli pa so še številne druge akdje, v katerih je sodelovalo veliko pionirjev in mladincev.
V prvi vrsti je treba omeniti zimsko in letno šolo v naravi, uvedli so tekmovanje za atletski šolski pokal, na osnovni šoli v Odrancih pa so v nižjih razredih opravili tekmovanje za športno značko druge stopnje. Zanimanje osnovnošolcev so pritegnila tudi področja tekmovanja v nogometu, rokometu, namiznem tenisu jn streljanju. ŠŠD Mladost z OŠ Drago Lugarič je pripravilo tudi tekmovanje v badmintonu in judu, prvenstva so se udeležili učenci vseh osnovnih šol v Pomurju, nekaj pa jih je bilo iz drugih območij. Tekmovalci v judu in badmintonu so dosegli nekaj lepih rezultatov, tako da bi veljalo posvetiti tema dvema individualnima panogama še več pozornosti.	J. Žerdin
ZGORNJA ŠČAVNICA
Mladinska konferenca
Mladi v Zgornji Ščavnici, kjer šteje mladinska organizacija okrog 40 aktivnih članov, so na svoji programski in volilni konferenci izvolili novo vodstvo. Za predsednico so izvolili študentko Ivanko Vakej, izvolili pa so tudi novo predsedstvo in komisije.
Pregledali so delo v lanskem letu in si zadali obširen delovni program za letos. Poudarili so tudi, da se morajo mladi bolj vključevati v aktivnost društev in družbenopolitičnih organizacij v kraju. Želijo si, da bi se uresničila obljuba — mladinski klub v kulturnem domu.
Gost konference je bil sekretar OK ZSMS Lenart, ki jih je opozoril na nekatere pomanjkljivosti in seznanil s programom dela v občinskem merilu.	Janez Lorber
ŠAL1NCI — GRLAVA
Referendum za KS
V Šalincih si prizadevajo, da bi ustanovili samostojno krajevno skupnost, v katero bi spadali še vasi Krištanci in Grlava. Prepričani so, da bodo tako lažje uresničili skupne potrebe in interese. Pripravljajo referendum, na katerem se bodo občani izjasnili.
N.T.
INA NAFTA
Državna odlikovanja
V lendavski INA-Nafti so najprizadevnejšim de-i lavcem podelili priznanja, ki so rezultat dobrega | dela in družbenopolitične aktivnosti. Trije delavci so [ prejeli priznanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo, sedemnajst pa red dela s srebrnim vencem. Visoka državna odlikovanja so tudi spodbuda za nadaljnje aktivno delo in nedvomno velika obveznost.
J. Žerdin
STRAN 6
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
NAŠI ZDOMCI - NAŠI ZDOMCI
Človek hoče navzgor
ROZIKA IN ŠTEFAN TAMAŠ IZ GORNJE BISTRICE SE VRAČATA IZ TUJINE - V AVTOLIČARSKI DELAVNICI PREPARIRANE IN NAGAČENE ŽIVALI
Pred petnajstimi leti, ko so začeli naši ljudje odhajati na tuje, so domovino zapuščali v prepričanju, da se bodo po par letih vrnili. Toda čas neusmiljeno teče, in tako je marsikdo prebil v Avstriji, Nemčiji, Franciji ali skandinavskih državah po deset in več let Pa ne zato, ker se ne bi mogel vrniti, ampak je s časom vrnitve odlašal predvsem zaradi tega, ker smo pač ljudje taki, da nismo zadovoljni s tem, kar dosežemo. V mislih imam materialne dobrine, ki nas še vedno hudo privlačijo. Tako tudi naše zdomce. Marsikateri, ki je šel
ven z namenom, da bi prislužil denar za hišo, se s tem ni zadovoljil; potem ko je prišel do stanovanja, je hotel več: ureditev gospodarskega poslopja, nakup strojev za kmetijstvo ali obrt, nekateri so čas bivanja v tujem svetu podaljševali, ker so hoteli zaslužiti še nakaj denarja za nakup zemlje itd. Medtem pa čas teče in ni jih malo takih, ki zdaj, ko imajo vse, ugotavljajo, da so v prizadevanjih za zaslužkom ob marsikaj recimo: ločeni so od domovine, otrok, niso bili deležni raznih kulturnih dobrin in še bi lahko naštevali. Veliko je takih, ki so na tujem ob svoje zdravje in po vrnitvi domov vsega, kar so pripravili, pravzaprav ne morejo uživati ob pravem zadovoljstvu.
LJUBLJANČAN POSTAL PREKMUREC
Dobrih deset let je minilo,
odkar sta odšla v Nemčijo Rozika in Štefan Tarnaš iz Gornje Bistrice. V daljnji Ingolstadt sta krenila z določenim ciljem: zaslužiti denar za hišo, potem pa brž domov. Medtem so leta tekla, ona pa sta še vedno v Nemčiji. No, ja, tam sta s telesom, z dušo in srcem pa sta v Bistrici. V domovini sta njuna otroka: 12-letna Slavica in 10-letni Zlatko. Vse imata, kar jima srce želi, kot pravimo, toda najbolj vesela sta staršev in komaj čakata njihov prihod. Še sreča, da imata Tamaševa dober avto in pogosto prideta domov. Tudi v času, ko sem obiskal Bistrico, sta bila doma, zato je stekel prijeten pogovor. Da, prijeten, kajti lepo je bilo kramljati tako z Roziko kakor Štefanom. On je sicer Ljubljančan, vendar
mu prekmurščina kar dobro gre in je tako že pravi Prekmurec.
»Veste,« je pripovedovala Rozika, »otrok nisva imela v Nemčiji, ampak doma pri starih starših. Le v času šolskih počitnic sta prišla na obisk. Nisva hotela, da bi najna otroka okušala tujino, če jo že morava midva. Srečna sva, ker sta najina Mojca in Zlatko v dobrih rokah, četudi proč od staršev, in se dobro učita. Eni sicer pravijo, da morajo biti zdomski starši in otroci skupaj, no pri nas pa je bilo drugače in zdi se mi, da je v tem stanju, v kakršnem smo se znašli, bilo tudi tako prav.«
Štefan, ki je medtem prišel iz priročne delavnice, je ženo nekoliko dopolnil: »Ko sva šla v Nemčijo :n tudi pozneje, nama ni prišlo na misel, da bi
ostala tam za vedno, zato otrok nisva mučila z življenjem v tujem okolju. Glede učenja tujega jezika pa moram povedati, da se ga je moč dobro naučiti tudi doma. Naša Mojca že dobro govori.«
ROZIKA POSTALA PREPA-RATORKA
Kava, ki jo je med pogovorom prinesla na mizo Rozika, je vsem trem sogovornikom dobro dela, pogled mi je zastal v sprejemni sobi; vse polno je v njej nagačenih živali in prepariranih ptic.
»TO je najino delo.« je povedala Rozika, »Pa to še ni vse; stopite sem, v delavnico, tu je še več divjadi.«
Res, delavnica je skorajda premajhna za dejavnost, s katero se nameravata ukvar
delo je med lovci in arugimi ljubitelji živali veliko, zato Tamaševa ugotavljata, da sta se pravilno odločila. Prihodnje leto, ko se vrneta domov, bosta pripeljala s seboj nekatere stroje za strojenje kož in tako se Bistrici obeta nova obrtna delavnica. Tamaševa Rozika in Štefan obljubljata, da bosta preparila in nagače-vala ne le divjad (fazane, race, jerebice itd.), ampak tudi vse druge živali,- tudi domače. S svojo dejavnostjo, ki jo bosta opravljala v delavnici, ki sta jo sprva namenila avtoličarstvu, bosta prišla ne le do zaposlitve, ampak izpopolnila vrzel v pomurski obrti, saj nimamo nikogar, ki bi se s prepariranjem in nagačeva-njem živali ukvarjal poklicno.
S. SOBOČAN
„MURA", tovarna oblačil in perila MURSKA SOBOTA
objavlja .
JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO
' — osebnega avtomobila MERCEDES-BENZ 250, letnik 1969. Izklicna cena je 70.000 din,
— blok od motorja za dostavni kamion MERCEDES-D Izklicna cena je 10.000 din.
V izklicnih cenah ni vštet prometni davek in ga plača kupec na izlicitirano ceno posamezne stvari.
jati po vrnitvi iz Nemčije..
»Po poklicu sem sobosli-kar, moja dolgoletna želja pa je bila postati avtoličar. V -Ingolstadtu delam v tovarni Audi-NSU v lakirnici. Zaslužim dokaj dobro in tudi, če bi po vrnitvi odprl delavnico doma, najbrž ne bi slabo shajal. Da sem zelo resno računal z avtoličarstvom, dokazuje tudi delavnica zunaj na dvorišču, ki je skorajda že povsem opremljena. Toda, zdaj vse kaže, pravzaprav je to že stoodstotno, da ne bomo imeli mehanične delavnice.«
Ko je Štefan to povedal, sem pomislil, da se je najbrž kaj zataknilo pri pridobivanju obrtnega dovoljenja. Pa se ni! Tamaševa sta medtem spremenila načrt zastran dela po vrnitvi domov. Vzrok za to pa je divjad in druge živali. V Nemčiji sta se seznanila z nekim preparatorjem živali, hodila k njemu pomagat, četudi za to nista dobila prebite pare, vse to pa z enim ciljem: usposobiti se za morebitni poklic po vrnitvi domov. V štirih letih, kolikor sta jih prebila ob spoznavanju veščin prepariranja in naga-čevanja živali, sta res spoznala vse skrivnosti in veščine tega dela, zato sta se odločila, da prihodnje leto, ko se za stalno vrneta domov, vzameta na občini v Lendavi obrtno dovoljenje. Ker pa ob občasnih vrnitvah v domovino to delo že opravljata, je Rozika vzela dovoljenje za popoldansko delo, da ji ne bi kdo očital šušmar-stva. Zanimanje za njuno
projektivni biro,P.o. rV murska sobota
Zbor delavcev delovne organizacije PROJEKTIVNI BIRO, p. o., Murska Sobota, ponovno RAZPISUJE dela in naloge
DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
za mandatno dobo 4 let.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1.	da imajo končano Fakulteto tehnične stroke (arhitektura, gradbeništvo, strojništvo, elektrotehnika) in 5 let delovnih izkušenj;
2.	da so moralno-politično neoporečni.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni od dneva razpisa na naslov:
Projektivni biro, p. o., 69000 Murska Sobota, z oznako ,,ZA RAZPISNO KOMISIJO".
Izbira kandidata bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
Jogurt naš vsakdanji!
ELKOM TKO PRIMAT MARIBOR
TOZD Tovarna skladiščne opreme
LENDAVA
Komisija za delovna razmerja na podlagi sklepa 21. seje, dne 10. februarja 1981
OGLAŠA
prosta dela in naloge:
1.	Vodenje konstrukcijskega oddelka,
2.	Opravljanje administrativnih del I.
POGOJI:
Pod točko 1
—	visoka ali višja šola strojne smeri,
—	funkcionalno znanje: projektiranje tehnologije in strojnih naprav,
— 3—5 let delovnih izkušenj,
—	pasivno znanje tujega jezika.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pod točko 2
—	srednja administrativna šola
—	eno leto delovnih izkušenj
Dela in naloge se oglašajo za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naslovite na Primat, TOZD Tovarna skladiščne opreme Lendava, Komisiji za delovna razmerja, 69220 Lendava, Kolodvorska 12, v 15 dneh od dneva objave oglasa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva oglasa.
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
STRAN 7
Okrog 2400 krajanov KS Zgornja Ščavnica si najbolj želi manjši industrijski obrat, kjer bi našlo delo okrog 60 domačinov.
Prizadevni podgorski »GRANIČARJI”
Odmaknjenost tamkajšn-i jih krajev, slikovitih vasic, ki ‘ so posejane po s trto in ‘ sadovnjaki obraslem hribovju. prijaznost domačinov in vse več mladih gospodarjev na lepo urejenih .1 domačijah, daje poseben । čar življenju ljudi. Toda še j pred leti je bilo veliko drugače in predvsem veliko I težje. Zato so mnogi odhajali na delo v tujino, mladi pa, obupani nad skopo ilovnato zemljo, raje v dolino.
Zgornja Ščavnica postaja vse lepša.
— sem spoznaval povsem dru-agačno življenje. Nič več ne g tarnajo nad vinogradi, sa-" dovnjaki in njivami, ki jim I nekoč niso dajali dovolj za normalno.življenje, ne iščejo boljšega zaslužka v tujini pa Itudi v oddaljenih domačih industrijskih mestih ne.
»Naši ljudje so dojeli vsebino skupne in nelahke Ipoti v prihodnost,« je dejal predsednik Zavec. »Vse bolj spoznavajo velike prednosti načrtnega dela na kmetijah, Ise zavzemajo za razvoj domačega kraja in ne obupujejo nad žilavo ilovico in blatom. Vse manj ga je, vse manj pa je tudi ugaslih s ognjišč tod okrog. Odkar * imamo novo osnovno šolo, ki povezana s krajani daje  mladosten utrip življenju H teh ljudi, je veliko bolje. * Bolje tudi zato, ker smo že pred 5 leti dobili lepo asfalt- no cesto. Povezani z občin-S skim središčem smo veliko F bliže soobčanom. »Že zdav-,naj nas je minil občutek odrezanosti od sveta.«
IV Zgornji Ščavnici in okoliških vaseh je vse več usmerjenih kmetij z mladimi gospodarji, ki vidijo I svojo prihodnost. Brez dela ne gre, res pa je, da tudi pospeševalne službe domače kmetijske zadruge lahko I veliko pomagajo. Le še kakšnih 60 domačinov hodi na delo čez mejo, pa tudi ti se že vračajo in doma začno I znova. V krajevni skupnosti trdno upajo, da se I5o kdo med njimi odločil tudi za kakšno obrt in še bolj zako-Ireninil obstanek na domačih hribih.
»Največ imamo živinorejcev. in pridelovalcev mleka, I seveda pa se že vse pogosteje gradijo tudi male farme bekonov in piščancev. Tudi rmanjše kmetije imajo prihodnost. Na 3 hektarjih
svojem programu razvoja nekaj velikih načrtov, kijih bodo lahko uresničili le s skupnimi močmi. Doslej so s krajevnim samoprispevkom zbrali kakšnih 200 tisoč dinarjev in s tem denarjem vsaj malo popravili krajevne ceste. Tudi v prihodnje jim kanijo posvečati največjo skrb, čeprav si močno želijo urediti tudi krajevno šredi-
poslopje in urediti nekaj parkirnih prostorov. Tudi cestno razsvetljavo bi radi izboljšali in posodobili.
Izrednega pomena bo tudi regionalni vodovod, ki bo pregnal težave poletnih dni, ko so morali vodo ponekod celo dovažati. Poslej bodo dobili vodo iz Maribora preko Lenarta in Žerjave.
zemlje se sicer ne more »Ne bi mogel reči, da so preživljati vsa družina, toda -dosegli izredno velike uspe-če delajo samo popoldne.
KUD,"ki prav letos dokončuje obnovo kulturnega do-ma-odprli bi ga radi v maju, ko bo v Zgornji Ščavnici Letošnja osrednja prireditev ob prazniku občine — o gasilcih pa bi se nasploh kazalo posebej razpisati. Pridni so, poslej pa bodo poleg moške in pionirske imeli tudi žensko desetino. Radi bi si kupili nov gasilski avto in dogradili dvorano. . . Ja, tudi TV D Partizan si prizadeva za - vse pestrejše aktivnosti.. .«
Še je našteval predsednik Zavec in se tudi sam trudil s svojo pripovedjo dokazati, da so stari časi puščobe v tamkajšnjih vasicah minili. Že zdavnaj!
Ni še dolgo, kar so v KS dobili tudi okrog 15 telefonskih številk in so povezani z avtomatsko telefonsko centralo. Sodobnost jim je tudi zato vse bliže ...
Žejja po proizvodnem obratu je v Zgornji Ščavnici zelo stara. Najbrž že vsaj tako stara kot so stari planski načrti KS iz leta 1975, morda pa še. več. Doslej so imeli že nekajkrat načrte tik pred zdajci, toda vse je — kdo ve, zakaj — spodletelo. Oh, že kolikokrat... Kot je dejal predsednik sveta KS, pa se jim sedaj le zdi, da drže vrabca v rokah, saj naj bi v bližnji prihodnosti
Vse manj mladih odhaja v dolino na delo v nove Sicer pa: spet bodo kruh pridelovali doma.
tovarne.
(morda?!) le začeli z izgradnjo manjšega proizvodnega obrata za kakšnih 60 delovnih mest. O proizvodnji je še prerano besedičiti, čeprav menda že tudi o tej vedo veliko povedati.
Če pa se bo končno tamkajšnjim krajanom uresničila tudi ta velika želja, potem bo Zgornja Ščavnica spet postala kraj še bolj veselih in zadovoljnih ljudi, središče, kjer bodo zadovoljili svoje potrebe vaščani mnogih okoliških vasi.
Da bi se jm vse želje zares uresničile!
Strelsko društvo Graničar iz Podgorja v občini Gornja Radgona je lep primer trdne-, ga in tvornega sodelovanja nekega društva z enotami JLA in hkrati plodnega razvijanja sistema SLO in družbe-“ ne samozaščite na nekem I. območju. V tem primeru na območju Apaške doline.
Ustanovili so ga H. oktobra 1977 na pobudo vaščanov Podgorja in posebej do-' mačina Rudolfa Čeha, ki je na takratnem strelskem tekmovanju »za nekaj minut«, kot sam pravi, postavil pomurski rekord in zasedel drugo mesto. Spominja' se, da kakih' posebnih težav pri sami ustanovitvi društva ni bilo. V tednu dni je bilo vanj včlanjenih že 35 članov.
»Dosedanji uspehi seveda niso taki kot v drugih društvih. ki delujejo že 10 ali 15 let. nekaj vidnejših pa smo kljub temu zabeležili,« pravi Čeh. »Predvsem moram omeniti tretje mesto v Brestanici (od skupaj 15 ekip), peto mesto v Šentilju (od skupaj 7 ekip) in tretje mesto na Sladkem vrhu (od skupaj 14 ekip). Sicer pa tudi v okviru občinske strelske zveze Gor-
surovim in znanju
Napis »prispevajmo vse za končno osvoboditev«
Tovarna metanola, ki deluje vokviru temeljne organizacije združenega dela Petrokemija ima izgubo že dve leti in nič ne kaže, da bi se kaj kmalu iz nje izmotala. To so med drugim ugotovili na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava. Kaj pravzaprav povzroča izgubo in kakšne rešitve poiskati, da bi se ta odpravila? Tovarna, ki je bila zgrajena v prvi polovici leta 1979, je veljala milijardo dinarjev, zgrajena pa je bila pretežno iz kreditov. Odplačevanje anuitet in obresti ter zamudnih obresti je zategadelj dokaj velika vsota, samo za lansko leto bodo plačali kakih 136 milijonov dinarjev, medtem ko bi bilo letos treba plačati še veliko več. Te obveznosti so tako velike, da predstavljajo v strukturi proizvodne cene kar 24 odstotkov vseh stroškov. Drug pomemben delež pri izgubi pa je neskladje med cenami metanola in zemeljskega plina, ki ga dobivajo po plinovodu iz Sovjetske zveze. Cena zemeljskega plina je večja kot končen produkt — metanol. Izhod — povečanje cene metanola pa je dvorezen meč, že sedaj so namreč cene metanola na svetovnem tržišču manjše kot na domačem, povečanje pa bi seveda skorajda popolnoma zavrlo izvoz, ki že . sedaj prinaša izgubo. Kaj torej storiti, da se položaj te tovarne, ki ima močan vpliv na celotno gospodarstvo lendavske občine, izboljša. Naftarji predlagajo, da bi z vrtanjem globokih raziskovalnih in proizvodnih vrtin dobili večje količine zemeljskega
nja Radgona nismo med zadnjimi.« Kar 116 članov šteje strelsko društvo Graničar in podobno kot v drugih društvih tudi pri njih težav ne manjka. Na prvem mestu gre za težave finančnega značaja. »Zveza nam sicer pomaga- s tarčami in m uničijo, a še vse premalo. Poleg tega nas tare

poprijeli pri obnavljanju vaškega gasilskega doma, kjer se nadejajo, da bodo dobili svoje prostore.
V teh svojih prizadevanjih pa še zdaleč niso osamljeni. Tesno so se povezali z ostalimi strelskimi društvi v občini — v občinski zvezi jih je poleg njih še 6 — in tudi ostalimi obmejnimi društvi v tem delu Slovenije. Tako imajo skupne treninge in tekmovanja z društvi iz Šentilja, Brestanice, Sladkega vrha, Ceršaka, Svečine in od drugod. Prav zdaj se pripravljajo na tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v okviru društva.
B. Zunec
problem strelišča, kajti zemljišče, kjer treniramo in tekmujemo, je v zasebni lasti in je treba zanj odšteti kar precejšnjo najemnino, pa da dragih pokalov niti ne omenjam. Pri tem pa moram biti samokritičen, saj še zdaj nismo poskrbeli za to, da bi si uredili žiro račun. Nanj bi nam namreč tudi krajevna skupnost Stogovci nakazovala določen delež sredstev.«
Prizadevnim strelcem Graničarja— ime je dobilo društvo spričo dokaj tesnega sodelovanja z obmejno vojaško karavlo v Podgorju — pa omenjene težave ne jemljejo poguma. Poleti pridno trenirajo z vojaškimi in malokali-berskimi puškami, opravijo 6 do 10 tekmovanj, pozimi pa se zvečine urijo v streljanju z zračnim orožjem. Člani so v zadnjem času prav udarniško
state koprive najbolj pečejo
plina, sredstva za to delo so menda zagotovljena, začetek vrtanja pa je predviden za mesec maj. Ker predstavljajo obresti na kredite veliko težavo, bi bilo potrebno najti možnosti za dolgoročnejše odplačevanje le-teh. Ena izmed pomembnih možnosti so tudi novi programi na področju metanolsko — forma-linske kemije, s katerimi naj bi povečali vrednost metanola z lastnim delom in znanjem. Gre torej za nove programe, ki jih bo potrebno nemudoma najti, saj se gradnji nove rafinerije v Lendavi ne obeta nič dobrega. Potrebno bi bilo povečati in modernizirati tudi proizvodnjo lepil ter izolacijskih materialov, za kar vlada veliko povpraševanje, to pa bi lahko dosegli tudi s samoupravnim dogovarjanjem o sovlaganju, za katero je zanimanje tudi v lendavski občini. Poseben problem je tudi oskrba z električno energijo, saj je ta pogoj za normalno obratovanje, kajti vsak zastoj in ponovni pogon tovarne velja preko 1 milijon dinarjev. Zastojev bi moralo biti čim manj, lani jih je žal bilo kar sedem, na dlani pa je, koliko so z zastoji izgubili. Lendava se mora torej čimprej vključiti na zanesljivejši 110-kilovatni daljnovodni sistem. Sanacijski program, ki ga bo potrebno izdelati, naj bi vendarle pomagal pri odpravi slabosti. Sicer pa pričakujejo, da bo tovarna imela izgubo tudi v letošnjem letu zato, mora biti sanacijski program zares kvaliteten, saj se izguba ne more vleči v nedogled.
Jani D.
STRAN 8
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
Zdravnik za vas
Člani društev kmetskih fantov in deklet — kje ste?
V Prekmurju, Prlekiji in vzhodnih Slovenskih goricah so pred vojno delovala številna na-: predna društva kmetskih fantov in deklet. V Murski Soboti je imelo sedež tudi Prekmursko okrožje kmetskih fantov in deklet.
Znan je obstoj teh društev v Sv. Juriju (Vidmu) ob Ščavnici, Št. Lovrencu v Sl. goricah, Središču ob Dravi, na Kogu (Sv. Bolfenk), Središču ob Dravi, Miklavžu pri Ormožu, Šalovcih, Vanči vasi, Čmelavcih — Veščica, Puconcih, Vaneči, Nemčavcih — Ras' kišancih, Sebeborcih, Adrijan-cih, Gor. Petrovcih itd.
V celoti sta ohranjena arhiva DKFID Puconci in Prekmurskega okrožja KFID. Popolni seznami članov obstojajo za društva: Vanča vas, Puconci, Vaneča in Kog, medtem ko je za ostala društva takšne podatke treba še zbrati.
Pomen teh društev po vojni dolgo ni bil pravilno vrednoten. Pa še danes ni v celoti ovrednotena njihova vloga pri razvijanju napredne miselnosti in uvelja-
Prenagljeni ali zgolj kratkoročni posegi, kakršne smo v zadnjem desetletju rabili pri zajezitvi administrativnih moči in — se razume — tudi samem administriranju, se nam, kot vse kaže, niso kaj prida obnesli. Posebej ne v samoupravnih interesnih skupnostih in občinskih upravnih organih, a tudi ne v delovnih skupnostih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah, kjer se je administracija in administriranje kar bohotilo. Skratka, tista znana prispodoba ,,zagrabiti bika za roge” je na tem sila zahtevnem in zapletenem področju enostavno zatajila. Z njo - preprosto ni kaj početi.
Podobno je z otipljivimi številčnimi podatki, ki jih domala še nikjer nimajo na voljo. Tis
vljanju ljudsko-frontnih idej m organizacij Zveze delovnega ljudstva na našem podeželju pred vojno, zaradi katere je bila zveza KFID leta 1941 kot celota sprejeta v OF slovenskega naroda, društva pa prek nje v SKOJ.
Tako je zbiranje naslovov še živečih članov in prek njih zbiranje podatkov in dokumentacije o delovanju DKFID hudo pereče in nujno. Kajti vedno manj nekdanjih članov teh društev še živi, hkrati pa prav zdaj — čeprav dokaj pozno — pripravljajo obširnejši prikaz delovanja, pomena in vloge društev kmetskih fantov in deklet ter njihove zveze in njih vpliv pri razširjanju naprednih idej na slovenski vasi. Zato je prav, da se tudi VESTNIK vključi v akcijo zbiranja teh podatkov.
Kaj v tej akciji želimo od bralcev?
Predvsem bi v najkrajšem času radi zbrali točne naslove čim-večjega števila še živečih članov nekdanjih društev kmetskih fantov in deklet v Prekmurju, Pr-
Mar z administracijo nad administracijo?
ti, ki se bodo po občinah spopadli s to problematiko, imajo na razpolago le usmeritv e iz republike, iz katerih je moč razbrati, da bodo nosilci te akcijcpoleg družbenopolitičnih organizacij (zveze komunistov, socialistične zveze in sindikata) tudi občinski izvršni sveti. Gradivo, ki so ga v teh dneh prejeli, je sicer precej vsebinsko in uporabno, vendar le dotlej, dokler ne pridemo do ukrepov. Ukrepov namreč, ki naj bi sledili ugotavljanju, podajanju vseh mogočih mnenj in ocen, osvetljevanju različnih vidikov in analiziranju družbene režije in administracije. Žal jih je možno zgolj slutiti. Spričo tega se samo po sebi zastavlja več vprašanj. Najprej, kakšnih konkretnih ukrepov se lahko nadejamo po tem, ko bosta služba družbenega knjigovodstva
lekiji in severovzhodnih Sloven-, skih goricah. Prosimo^ naj sporočijo svoje naslove. Še bolj pa bomo veseli, če nam kdo pošlje popoln naslov nekdanjih članov društva v svojem kraju z oznako tistih, ki so umrli, ter z naslovi tistih, ki še živijo.
V akciji lahko sodelujejo tudi bralci — zlasti mladina —, ki niso bili člani društva, vedo pa, da jea društvo v njihovem ali sosednjem kraju bilo ali morda vedo za kakšnega še živečega člana ter njegov naslov. Prosimo, da nam ga sporočijo.
V sporočilu bo zanimivo tudi zvedeti, če se v kraju, kjer je društvo obstajalo in delovalo, morda še najdejo arhiv (zapisniki, razna druga dokumentacija ali posamezni letniki oziroma številke GRUDE) ali foto; grafije o delovanju društva KFID (tekme koscev, žanjic, predic, dramskih iger ipd.).
Sporočila pošljite na naslov: Uredništvo VESTNIK Titova 29,69000 Murska Sobota.
v neki strokovni službi ali organizaciji združenega dela ali pa občinski izvršni svet v upravnem ali drugem organu občine ugotovila presežek določenega števila administrativnih moči? Bo mar prišlo do kadrovske preusmeritve in kam? kako bo z vrednotenjem dela in delovnih rezultatov? Kako z nagrajevanjem in delovnimi pogoji? Nenazadnje pa tudi: mar z ustanavljanjem (pre) številnih delovjiih teles: odborov, komisij in podobnih ne obstaja nevarnost, da zabredemo v drugo skrajnost, da namreč samo administriramo, še preden naj bi se lotili administriranja? Toda vse to so že vprašanja, ki razkrivajo nove vidike kadrovskih zagat, ki se jim v tej akciji ne bo mogoče izogniti.
B. Žunec
ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI
Že uvodoma smo povedali, da so pri črevesnih nalezljivih boleznih glavni bolezenski znaki bruhanje, bolečine v trebuhu in driska.
Bruhanje je bolezenski znak, ki se javlja najbolj zgodaj, pri nekaterih bolnikih pa sploh izostane, traja pa običajno kratko.
. Bolečine v trebuhu so reden bolezenski znak, bolj poredko so tope, največkrat so pa več ali manj krčevite. Posebno so izraženi krči (tenezmi) pri griži, ko imajo bolniki boleč občutek potrebe po odvajanju blata, dejansko pa odvajajo samo nekaj sluzi ali pa nič. Kakor hitro bolezen mineva, popuščajo tudi bolečine (2—3 dni, pri zdravljenju običajno že po 24 urah).
Glavni klinični znak črevesnih nalezljivih bolezni je driska. Pd definiciji Svetovne zdravstvene organizacije govorimo o driski takrat, ko ima otrdL od starosti dveh let naprej tri ali več tekočih stolic v dvanajstih urah ali pa eno samo-stolico, v kateri je sluz
znaki prihajajo v različni meri do izraza tako, da nam to do določene mere pomaga pri prepoznavanju posameznih bolezni.
Glede na osnovni vzrok pri črevesnih nalezljivih boleznih razlikujemo dve osnovni skupini:
— alimentarne intoksikacije (zastrupitve s hrano) in
— gastroenterokolitise (driske v ožjem smislu).
Pri zastrupitvah s hrano so strupi že prisotni v hrani. Ker strupi hitro prehajajo v kri in krožijo po celem telesu, nastopi bolezen že čez 1—3 ure. V klinični sliki je glavni bolezenski znak bruhanje, ki je predvsem pri nekaterih bolnikih močno izraženo, vendar kratkotrajno. Bolniki so običajno prizadeti, bruhajo pogosto v krajših presledkih v glavnem zaužito hrano iz želodca in nekaj žolča, so brez moči in politi s hladnim znojem. Takšno stanje ne traja dolgo (od pet ur do enega dneva največ) in
huda bolezen, ki se lahko konča tudi s smrtjo.
Klinična slika bolezni je odvisna od samega povzročitelja, izraženosti bolezenskih znakov, starosti bolnika, in njegovega splošnega stanja pred boleznijo. Za infekcijo so zelo občutljivi otroci, ker pri njih hitro prihaja do. velike izgube tekočine in soli in ker reagirajo s celotnim prebavnim traktom ne glede na to, ali gre za zastruptitev s hrano ali pa za drisko. Razen tega obstajajo klice, katere povzročajo bolezen samo pri otrocih, pri odraslih pa ne. Prav tako težje potekajo črevesne nalezljive bolezni pri starejših in oslabelih ljudeh.
Na koncu sledi vprašanje, kako ravnati v takih primerih in kdaj se obrniti za pomoč k zdravniku?
Pri lažjih kliničnih oblikah običajno ni potrebna zdravniška pomoč. Potrebno je imeti strogo dieto (o tej bo govor prihodnjič) in nadoknaditi izgubljeno tekočino. Vsi prej omenjeni bolezenski znaki, ki so močnejše izraženi, vsekakor rabijo zdravniško pomoč iz več razlogov. Lahko pomenijo zapetljaje v poteku osnovne bolezni ali so znak kake druge bolezni črevesja. Tako bruhanje, če ne preneha, je lahko znak vnetja možganskih mren, slepiča ali zastrupitve z zdravili in strupi (škropiva). Vsaka driska s primesjo krvi ali sluzi ne glede na starost nedvomno spada k -zdravniku. Resno moramo vzeti tudi driske, ki menjajo svoj značaj, enkrat zaprtje,’ potem driska, pa zopet zaprtje. To ni značilno za črevesne nalezljive bolezni, pač pa je znak drugega resnejšega obolenja črevesja. Posebej to velja takrat ko se kri pojav’ja 8 v blatu občasno ter za osebe starejše od 40 let. Prav tako morajo biti tekoče stolice, vsekakor, pod nadzorom zdravnika.
Cez 14 dni bom spregovoril o zdravljenju in preprečevanju črevesnih nalezljivih bolezni.


mišKO KRANJEC
strici somi Povedali
Pa sta si tako morala sposoditi dva mužikaša, da so lahko igrali za novoletno koledo.
Od hiše do hiše so šli in povsod igrali tedaj novo pesem, ki so o njej tudi povedali, da se imenuje Lepa naša domovina.
Lepa naša domovina ... Katera že? Kakšna?
"Slavska, tista, ki bo revežem delila zemljo,« so se obregnili ob nekega trdega kmeta, ki jim ni dal, da bi mu igrali. Pa saj jim še marsikje niso dali igrati: ljudje niso imeli denarja, Picki pa so igrali samo za denar.
Na koncu svojega koledovanja po vasi so se ustavili še pri nas, kajpa — nekoliko že vinjeni. Kar zaigrali so, da so se tresle šipe v oknih.
»Nimam vam kaj dati,« je dejala mati, sestrama obeh stricev Pickov. »Pogač in povitic še nisem spekla, pijače nimamo, mesa tudi ne, penez pa od vsega še najmanj."
»Ejš — Mankica,« sta dejala dbbrovoljno strica bratranca, stric Števan pa nadaljeval: »Zdaj igramo novo pe-sem. Začenja pa se takole: ,Lepa naša domovina, mela kruha bo noj vina, za siromaka noj trpina — — ’ Nakar se vedro zahihita, očitno nad tem ,obiljem kruha noj vina’, vendar se zresni rekši nam: »Domovina pa se bo imenovala Slavska, Jugoslavska.« Potlej se obrne do našega Lojza rekši mu: »Skoda, Lojzi, da tvoji boljševiki niso znali ne razdeliti zemlje ne ostati na vlašti, ker lahko bi bili ostali tu za veke . .. saj niso bili tako slabi ljudje. In še gospode niso imeli radi.«	v. .
Potlej pa mu strica še povesta: »V Filovskem bregu živi neki Čarni, ki ima bas in veliko trobento, To si boš kupil, se naučil igrati, da bomo imeli pravo Pickovo bando ... po materi si tudi ti iz Pickovega roda ...
STRICI IN ZEMLJA
»To se vam davlje na znanje, da se bo delila zemlja. Agrarni interesenti naj se zglasijo jutri ob deveti uri v šoli, ker bo prišla komisija iz Lendave .. «
» Srečni človek, ki to novico razglaša* po vasi vsem agrarnim interesentom’, sem jaz. Razglašam jo tako, da 'obidem po vsej naši kaketri kilometredolgi vasi, postojim na vsaki trati ali pač tam, kjer je kaj več hiš skupaj,zropotamna boben ki ga imam obešenega tako, da mi leži na trebuhu. Boben ni velik. V rokah — v vsaki držim po eno pahcicolepo oglajeno, iz jesenovega lesa, z glavico na koncu. Bobnam po svoie ker se mi zdi, da bobnanje lahko spremeniš v posebno pesem, da, kar več pesmi, v takem ali drugačnem taktu; kakor si pač razpoložen. In ker moje mlado srce vriska od veselja ob' tako veliki novici, tudi boben kar naprej poskakuje v neki posebni ubranosti, roke se že ne morejo
ustaviti, pesem ko pijana poskakuje, poplesuje, drami in zvablja iz hiš vse te siromaške,agrarne interesente ’ kar smo seveda mi, siromacje, ljudje brez zemlje, kot mije bil razložil naš Lojz. "Zagotovo smo to mi,«je rekel. Ne da bi me količkaj motilo, če mi tujo besedo ljudje ob spraševanju pačijo na vse načine, predvsem pa v,ragrarnega anterasanta'.
Razglašam pa to veselo novico jaz zato, ker sem ,mali rihtar'. Nisem pa,mali’ rihtar zato, ker sem v dvanajstem letu zares še majhen, temveč ker je oče vzel to dolžnost od nekega bogatega kmeta — samo ti morajo opravljati to dolžnost, kakor imajo pravico postati, veliki rihtar' tudi samo bogati, celo najbogatejši kmetje. Oče se vsako leto pobota s takim kmetom, ki bi moral opravljati malo rihtojza nekaj škafov koruze. Revež nam je vsem naložil kakšne,službe', no —pač delo, da bi laže živeli. Devetletnega si me je ogledal, si skimaval: »Bobnati bi znal?« — »Kaj bi ne," sem odvrnil. Toda mala rihta je terjala od mene mnogo več. Vsako jutro ali popoldne sem se zglasil pri našem županu, kije dobival skoraj vsak dan kakšno pisanje bodi iz Lendave bodi po žandarjih, nakar sva skupaj, večinoma z mojo pomočjo prezlogovala stvari, napisal sem si na kakšen kos trgovskega ovitka, znal prebrati in ker je pisal tako na široko, veliko, da bi bil za en stavek porabil papir kot miza velik. -
Bobnal sem že za konec bojne, bobnal za boljševizma; revolucije pač ni bilo treba razglašati, je bilo po njej mnogo stvari. Bobnal sem za veliko zborovanje, ko smo pripadli k Jugoslaviji. Osvoboditve ali kakor so govorili, priključitve 'se niti ne bi bili posebno razveselili, niti tega, da smo se vrnili ,k materi Sloveniji', ker nam je bilo pač vseeno, kam pripadamo. Toda Slavska ali Jugoslavija je prihajala k nam z darovi: pripeljala je sol in rpoškim nekaj tobaka, celo nekaj petroleja smo dobili, s čimer so bile naše najhujše potrebe zelo majhne. Trgovine niti ne potrebujemo. Novice se širijo od človeka do človeka, zoseb ženske vedo mnogo povedati. Nikogar ne moti, če je večina teh novic napačnih, izmišljenih, slabe stvari nekajkrat povečane.
Zjutraj sem se zglasil pri našem rihtarju Kotnjeku. Trd kmet, počasi misli. Ne vem, kje je dobil naočnike, ki si jih natika, kar je postal župan, Saj jih prej ni potreboval. Seveda — prej mu tudi ni bilo treba. Saj ni imel kaj brati, tudi ni vedel,  zakaj naj bi bil kaj bral. Še Zidinski stric, kije dobival vse, kar je Klekl tiskal, sije,sposojal’ mene, da sem mu prebiral, on pa lepo poslušal. Kotnjek pa —' —. otroci so imeli neke madžarske šolske knjige, v katerih pa si je on ogledal le risbe. V prejšnjih časih je tudi rihtar bilo kaj lahko: kar je bilo potrebno, so prinesli k njemu žandarji, ki so se vsaj vsak drugi dan zglasili pri rihtarju. Kramar, kiham je županova! za časa boljševizma, se je te časti preobjedel, In to po vsej božji
pravici: saj so ga boljševiki nekoč premlatili,v mrtvojme', kot pravimo. Pa smo si izbrali tega , strica ’ Kotnjeka. Čast je le čast, oblast pa tudi nekaj pomeni in naj bo ta samo v taki zapostavljenim močvirni vasi, kot je to naša Poljana. Nova, jugoslovanska oblast pa je vse drugačna: kar naprej pošilja cele kupe dopisov, opremljenih s številkami, z nekimi paragrafi — nekdo nama je pač povedal, da so te zavite čačke paragrafi, ne da bi nama tudi bil razložil, kaj naj bi to pomenilo. Vse to pisanje kajpa moram prebirati jaz, ker županu niti naočniki ne pomagajo, da bi razvozlal smisel stavka. Saj mu ni mar ne pik ne vejic, bere skupaj tisto, kar skupaj ne spada. Pa zato tudi ničesar ne razume. »Dajde, prečitaj mi tole, so samo neke kvake, Nekše ,baseder, ,saveda’, ,šicer'. . .«
Znašli smo se v pragozdu samih novih besed, ki jih z Zidinskim stricem nisva našla ne v Kalendarju ne v Novinah. Zobstonj nam pravijo, da smo Slovenci, za kar se tudi sami imamo, ko pa že navadnega dopisa z glavarstva z našim rihtarjem vred ne razumeva. Bore malo mi pomaga, da spet hodim v šolo, saj tudi slovenskega berila ne razumem. Učitelj Klajnšček nam mora vse posebej pojasniti.
Premetavava z županom dopis z glavarstva o 'agrarni reformi’. V teh stvareh sem jaz na srečo vendarle nekoliko bolj doma od rihtarja, saj nam je naš Lojz dovolj namlomotal o delitvi zemlje, pa tudi povem rihtarju, da to pomeni, da bodo prišli gospodje iz Lendave in delili grofovsko zemljo med siromake.
»Kje pa piše, da med siromake, ha ?« Rihtar si natika naočnike, obrača dopis pred seboj. Pred nafha na mizi je pijača, goričko vino, ker naš rihtar ima vinograd. Tudi žga-njica je pred nama na mizi, da si rihtar teši dušo — zdi se mi, da bolj dušo ko žejo. Pri čemer nikdar ne pozabi name. Razen seveda, kadar je besen name in bi me najraje spodil iz hiše.
»Agrarne interesente piše . . . naš Lojz pravi, da so to siromacje."
»Pusti klantoša v miru — ti meni preberi: med siro-- make:"
»Tega ne piše,,.. . agrarni interesenti — to se razume: siromacje .. ."
»Mastno figo, da veš!« zarohni rihtar, popije kozarec vina, potisne poln kozarec tudi predme: »Agrarni interesent je lahko vsakdo, ki bi rad dobil zemljo in ki jo lahko obdeluje," me prepričuje. »To pa smo v Poljani vsi kmetje, razumeš ? Kako bo pa siromak obdeloval zemljo, če nima živine, nima orodja, še gnoja nima, da bi pognojil njivo. Misliš, da bo kar tako raslo, ha?*
»Slavska gospoda,« se mu upiram, »je drugačna od madžarske, je za siromake ne za bogatine.« Ker pri teh revnih sem tudi sam osebno prizadet: naš Lojz je izvedel, da pride na peršono-po en oral. Po takem računu bi mi dobili šest oralov — kar lepo bogastvo. Od tega pa bi odpadel en oral name. Mislim — kadar se bom ženil, bom lahko odvzel od hiše en oral, nekaj pa bo odpadlo name še po smrti naših staršev. Človek mora misliti tudi na take stvari, na prihodnost.
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
STRAN 9
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 2 5. DO 2 7. FEBRUARJA
SREDA
ČETRTEK
PETEK
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ..., 16.30 Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.20 TV v šoli: TV koledar, Za učitelje. Moj kraj, 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) 17.40 Poročila. 17.45 Z besedo in sliko — Storžkovo popoldne: Dolgi Filip, 18.00 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija, 18.30 Obzornik, 18.45 Zapisi za mlade: Vilko Ukmar, 19.15 Risanka. 19.20 Cik Cak, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: brez omrtvičenja, poljski film, 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.55 V znamenju
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Mak ob progi, otroška oddaja TV Skopje, 18.15 Splošna ljudska obramba, 18.45 Amaterski studio, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Komedija zmešnjav, 2. del angleške drame, 21.05 Zagrebška panorama, 21.25 Izviri: hrvatsko Zagorje, 21.55 Dokumentarna oddaja (do 22.25)
PRVI PROGRAM
9.20 do 12.05 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila 17.45 Makovo cvetje ob progi, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Varaždina, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Aktualna sreda, 21.15 Portreti revolucionarjev, 22.00 Dnevnik. 22.15 Poligon, 23.00 Pregled sporeda za četrtek
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Tudi hec mora biti, 9.35 Francoščina, 10.05 Kaj lahko postanem?, 10.35 Kongresni ples (film). 12.00 Po Islandiji, 12.15 Teleobjektiv, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Pustni karneval. 17.30 Wickie in silaki, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Čudovito življenje, 18.25 ORF danes, 18.30 Čas v sliki, 20.15 Bogatašev norček (film). 21,55 Poročila
TV MADŽARSKA
9.05 in 15.05 Šolska TV. 9.25 TV reprize: Delta, Tihi Don, Zveri. 15.30 Kamera. 16.10 Lutka, poljska nadaljevanka. 17.10 Kratek film. 18.00 Izpovedi, reportaže. 18.50 Štafeta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naše stoletje, dokumentarna serija. 21.15 Javljamo s kongresa KP SZ. 21.35 Glasbena panorama. 22.35 TV dnevnik.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV v šoli: TV koledar, Gozd. Ribe in dvoživke. Dober tek. 10.00 TV v šoli: Umetnost. Risanka. Združeni Narodi, Risanka, Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 12.00), 16.35 Šolska TV: Kaj je ekologija; Gibanje, ritem, čas. 17.35 Poročila. 17.40 Tovarišija, mladinska nadaljevanka TV Skopje, 18.10 Mozaik kratkega filma: Kulturna dediščina1 Porenja, zahodno-nemški film. 18.30 Obzornik. 18.40 Mladi za mlade. 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.22 TV nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.35 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Bobu Bob, aktualno politična oddaja, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 625, 22.15 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Košarka Bosna:Sinu-dyne, prenos, s slov, komentarjem v odmoru ..., 18.40 Glasbena medigra, 18.45 Življenje-na bulvarju, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kino oko, 23.00 24 ur (do 23.05)
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.00 do 12.00 Izobraževalni spored, 15.05 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled
sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Jelenko, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Splita, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka. 19.21 EPP, 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Paralele, 20.45 EPP, 20.50 Kvizkoteka, 22.05 Dne-, vnik, 22.20 Naši baletniki: Janez Mejač. 22.55 Pregled sporeda za petek
Drugi program isto kot Ljubljana II
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am. dam, des, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Bogatašev norček (film), 12.15 Bela hiša — zadnji vhod, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam, des, 17.30 Marco, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja. 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Cas vsliki, 20.15 Tri ženske preveč (film), 21.30 Pisatelji v Avstriji, 22.15 Večerni šport, 23.05 Poročila
TV MADŽARSKA
8.05 in 13.50 Šolska TV. 16.10 Moč vida, 15. del. 16.15 Človek in zemlja; štorklja. 17.00 Hip hop, za cicibane. 17.30 TV borza. 17.40 Ostareli na vasi, reportaža. 18.00 Telešport. 18.25 Pedagoški forum. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Celovečerni film. 21.10 Javljamo s kongresa KP SZ. 21.30 Mladinska ura, o naraščaju za delavski razred. 22.30 TV dnevnik.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik. Ruščina, rekreacija in zdravje, Prva pomoč, 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05), 14.55 TV v šoli ( ponovitev (do 15.00), 16.10 Smučarski poleti, posnetek iz Oberstdorfa, 17.30 Poročila, 17.35 Olimpiada smeha, ameriška risana serija, 18.00 Jazz na ekranu: European Jazz Consensus, 18.25 Obzornik 18.35 Čustvene motnje in jih posledice, oddaja iz cikla Čustva, 19.00 Ne prezrite, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 P. Yeldham: SREČNO, tujka!, avstralska nadaljevanka,  20.50 Propa-ganddna oddaja, 20.55 Muppet show: Roger Miller. 21.20 V znamenju, 21.35 Nočni kino: Hollywoodski frizer, ameriški film
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.45 do 12.05 Izobraževalni spored. 14.55 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda. 17.40 Poročila, 17.45
Naši pesniki, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Rijeke, 18.45 Koraki, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 1,9.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Žarenje (film), 21.40 EPP, 21.45 Življenje druži človeka, 22.15 Dnevnik. 22.30Galerijaopernih likov: Ljubimci, 23.05 Pregled sporeda za soboto
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
. 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9.30 Ruščina, 10.00 Šolska TV, 10.30 Made in Italy (film), 12.10 Veselje z zabavo, 12.20 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam, des, 17.30 Medvedki so prosti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.49 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Smrt je prišla ponoči (film), 21.15 Reklame, 21.20 Jolly Jocker, 22.10 Reklame in šport, 22.20 Nočni studio: Nasilje in morala. 23.20 Poročila
TV MADŽARSKA
8.05 in 15.00 Šolska TV. 16.15 Moč vida. 16. del. .16.40 Čez eno uro sem tu, madžarska nadaljevanka. 17.55 Prijatelj narave. 18.15 5 minut za ribiče. 18.30 5 minut meteorologije. 18.35 Črno ali belo, spored Horizontov. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta. 20.25 Skrivnosti morja. 21.15 Javljamo s kongresa KP SZ. 21.35 Kviz. 22.05 Tveganje; svetovno tržišče. 22.35 TV dnevnik.
mišKO KRANJEC
strici somi Povedali
»Slavksa gospoda!« vzklikne župan srdito in spet izlije vasekozarec vina, nalije tudi meni, potisne predme, čeprav z nekim besom. »To ni nikša gospoda! Sarošje — ti povem. Miškec. Vogri so imeli gospodo — sami doktorje, grofi, hercegi. Kaj pa imajo Slavi, ha ? Škoce — ti rečem, ki bi bilp bolje, da hodijo po sejmih in živino nakupujejo. Kupinari — ti rečem, kljunjo bi jim dal na hrbet pa bi kokoši kupovali po vasi, razumeš? — Siromakom zemljo! Kdo bo pa delal kmetu!« l/es je besen, nekaj mu ne gre v račune. Kajpa — v Fbljani ga ni in naj je še tako bogat, da ne bi vzel zemlje, kolikor bi mu je pač dali. Navsezadnje je resnica, da pravih, velikih bogatinov pri nas ni, še ’četrtnjaka ’ — 'frtaloša ’ ne dobiš. Zato pa v Poljani mrgoli proletarov, kakor revežem pravi naš Lojz, vsaj ena tretjina nas je v vasi takih, ki tako rekoč nimamo nič svoje zemlje ali pa kvečjemu kakšno krpo.
Naposled z rihtarjem le skujeva primeren razglas, ki naj bi ga jaz razbobnal po vasi. Rihtar se sicer spotika nad 'agrarnimi interesenti’, ker je preveč splošen in nevaren, nazadnje pa se le sprijazni, ko mu iz dopisa z glavarstva dokažem, da je tako napisano. »Zdaj pa, šmrkljavec,« me začne poučevati, »da mi ne boš pri bobnanju kaj narobe pojasnjeval, ker te bodo ljudje spraševali, kako in kaj.«
Moj boben veselo poje po vasi, od trate do trate, tako rekoč od hiše do hiše, jesenove paličice kar naprej poskakujejo po napeti koži, drobijo posebno pesem, ki ji niti sam ne vem imena, ki pa bi se lahko imenovala: Reveži, siromacje, vkup — zemlja se bo delila. Tisoč let je bilo treba čakati, da je prišel tisti veliki čas, ko se grofovska zemlja deli med siromake. Dobropoznam ’gosposko', saj smo tja hodili ribarit, 'košarje' nastavljat piškurjem, kadar so se spomladi vračali z drsti, naš oče pozna sleherni jarek, ki jih kar mrgoli po grofovskem. Grofje sicer dal izkopati poče 'Velik jarek’, po katerem se vode odcejajo mimo njegovega zemljišča, vode, ki se nabirajo na Žižkovskem, dal je izkopati jarke okrog svojega zemljišča, toda stari jarki so'ostali. Poleti so ponavadi suhi, toda spomladi se napolnijo z vodami in po njih se drstijo piškurji. Ali bi nam grof prepovedal tak ribolov ali ne — ponoči nas njegov čuvaj nikakor ne bi mogel ujeti. Saj smo zvečer šli s košarji do teh jarkov, zjutraj, še preden se je zdanilo, pa smo svoje košarje že nesli domov, ponavadi kar polne piškurjev.
In to ’gosposko’ bo postalo naše, kmečko, to bodo razdelili.
In s to veselo novico hodim po naši vasi. Razglašam pa jo veselo, ko da sem jaz tisti, ki bo delil zemljo in od mene zavisi, kdo vse in koliko je bo dobil.
Dobro poznam vso našo dolgo vas, natanko vem, kje živet ti zemlje lačni in potrebni 'agrarni interesenti’, vem oa
(Nadaljevanje prihodnjič) g
ravno tako dobro, kje so bogatikmetje, kipa bi ravno tako radi dobili zemljo, če pa že ne orne zemlje, pa vsaj travnike. Kot je'povedal naš Lojz, so ti že tudi pohiteli v Lenadvida same tiste gospode, ki naj bi delila zemljo in tam mešetarili. Ker -toliko pa te grofovske zemlje spet ni, da bi je lahko dobil vsakdo po mili volji. Saj je bilp povedano že vnaprej: pri' revnih ’na peršono po en oral’. Toda za bogate ni bilo nič povedano. In to sem moral skoraj pri sleherni hiši posebej razlagati, kako je rečeno v dopisu.
»Agrarni interesetni,« po/asniu/em.
»To je lahko vsakdo, Miškec. Zakaj ni povedano— vsi naj pridemo v šolo, ker zemlje smo vsi potrebni.«
Moj boben veselo poskakuje po vasi, zdaj ko da bi plesala valček, zdaj spet ko polko, spet odločno koračnico, in spet veselo, otroško popevljeva preprosto od trate do trate. In povsod prihajajo ljudje k vratom pri kolniku, poslušajo, potem se hočejo še posebej o vsem pogolčati z menoj, ko da sem jaz tisti, ki o tem določa, ali pa vsaj vse dobro ve.
Mizarska delavnica našegastrica Stevana gleda prek jarka na kolnik. Kadar bobnam, se voknu vselej pojavi kozavi obraz mojega strica Stevana ali kehnica njegovega sina Števeka, ki se pri njem uči mizarstva. Leda mi Stevek vselej zafučka in me tako opozori nase, medtem ko me moj stric ponavadi povabi: »Golobek moj, pridide, da mi poveš, kaj je novega. Slabo čujem-------« Stric že dobro sliši, rad pa po meni poizveduje o stavreh nadrobneje.
Tokrat so v tistem oknu kar tri kehnice, ko da bi tja zatlačil tri rjave tikvene glave. Zatlačene so zato, ker za četrto — Steve ko vo — ni več prsotora. To so kehnice treh mojih stricev Pickov — dveh bratov in bratranca. In medtem kome prvi naziva z golobekom zlatim, drugi z detece moje milo, me tretji že oslavlja z kanžorjem. Ta pa je mešetar, kine more in ne more pozabiti, da'sem mu prodal kredo in posušeno travo, ko je šel v vojsko in za kar vse je bil tepen. Razumem ga. Mešetar je. Medtem ko on lahko na sejmišču ali kjer že vsakogar oslepari po mili volji, ne more pa preboleti če kdo njega oslepari in četudi za en sam zeksar.
Vendar me toliko zvabijo, da stopim po deski prekjarka do okna. Se pa postavim v taki razdalji, da mi nikša roka ne more seči do ušesa, če bi se že nepričakovano stegnila proti meni.
»Miškec, dajde no, da se pogolčimo.«
»Ne utegnem,« odvrne. »Po vasi bi vsi radi slišali dobro novico.«
»Čakajde, šmrkljavec,« zarohni mešetar Marko nad menoj. »Boš pa za svoje strice ja imel kaj časa, ha ?«
»Zbobnal sem, kar je bilo. Ste menda poslušali?«
»To povej,« reče mizarček Marko. »Kdo in kaj so to ragrarni anteresenti?«
»Agrarni interesenti," skoraj zlogujem, da bi si ja za-pomnil..»To pa so siromacje težaki, ki nimajo svoje zemlje. Ali pa takšni, ki imajo malo zemlje, falamilijo pa veliko.«
»Potlej pa tako bobnaj, lajkoš vtepeni ščančavi,« me zmerja mešetar Marko in mi narekuje: »Pridejo naj siromacje, ljudje brez zemlje ali pa takšni, ki je imajo malo, falamilijo pa veliko. Zemlja pa naj se deli po pravici, po peršonah.«
»Rihtar mi je tako napisal«, odvrnem. »Sploh pa pravi — agrarni interesent je lahko vsakdo, tudi bogateč. Tem prvle bogateč, ker že ima živino za delo, ima plug, kola, gnoj — sploh orodje. Siromak pa ima samo roke, še semena nima, da biga vrgel v zemljo. Neobdelana zemlja pa se bo po dveh letih vsakomur odvzela in dala tistemu, ki jo bo rad obdelal in če je še tak bogateč. Ivan na Bregu pa pravi, da bi senožeti na Dortjanskem dobili, to pa samo tisti, ki bodo redili kobile. Tam rase preslica, ki je najboljša krma za kobile .. «
Dreznil sem v sršenje gnezdo. Trikehnice mojih stricev so se obrnila druga proti drug,i, kot bi bil to en sam obraz. Že pa- se je tudi razsipala iz okna ploha psovk, kletvic, zmerjanja, pri čemer je imel glavno besedo mešetar, stric Marko. Sreča, da so strici v delavnici, sicer bi se zagotovo vrgli name, ko da sem jaz česa kriv.
Nič bolje pa ni drugod: kjer se pojavim s svojim bobnom — in ropotam kar naprej po njem — že me ljudje čakajo, naslanjajoč se na vrata pri kolnikih: ko da same rjave, rumene tikvi visijo prek zgornje deske. Že me kličejo z vseh strani: »Miškec — stopite malo bliže, se pogolčimo.«
Siromaki bi radi vso zemljo sami dobili, kar bi tudi bilo prav, bogaci pa me prepričujejo, da so tudi oni agrarni interesentje, rekši mi: »Žemlja pripada tistemu, ki jo zna obdelovati in ki ima orodje in živino.«
Moram se prerekati: »Slavska gospoda iz Lendave pravijo, da zemljo naprej tistim, ki je nič nimajo. Ce pa kaj ostane, pa tistim, ki je že kaj malega imajo. Bogaci je pa že tako imejo preveč ...«
Še preden sem zbobnal novico do zadnjega kotička vasi, se je ta že razburila. Moji strici so bili od mene le še hitrejši, ker sem jaz moral povsod pojasnjevati stvari. In komaj sem se vrnil z bobnom — ta je visel večinoma kar pri nas —je že Lojz dejal: »Kaj si pa bobnal po vasi ? Sdže neki ljudje premlatili rihtara in Ivana... so ju ravno našli v gostilni.«	।
Naslednje jutro pa me je prijel sam rihtar: »Kaj si pa bobnal včeraj po vasi?« In že me drži za uhelj, da se mu ne bi izmaknil ali zlagal.
»Tisto, kar sva napisala.« In mu položim na mizo listič, ki sem si včerai bil napisal nanj, kar in kakor mile narekoval.
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
URADNE OBJAVE
Leto XV	Murska Sobota, dne 24. februarja 1981	Št.: 10
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
101.	Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Murska Sobota.
102.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota.
103.	Sklep o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota.
F
104.	Sklep o soglasju k sklepu o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko
gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota.
105.	Referendumski program za investicije v zdravstvu in izobraževanju za obdobje od 1.3.1981 do 28.2.1986, ki so ga sprejeli zbori skupščine občine Ljutomer dne 26. 11. 1980.
106.	Dopolnitev k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Območne vodne skupnosti Mura Murska Sobota za obdobje 1981-1985.
107.	Poročilo o izidu referenduma v Krajevni skupnosti Železne Dveri.
101
Na podlagi 2. in 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Urt list SFRJ, št. 58/78), 4. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 12/77) in 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomur: skih občin, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 13. februarja 1981 sprejela
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomei in Murska Sobota.
Številka: 510-1/81-5
Murska Sobota, 13. februarja 1981
Predsednik
'Skupščine občine M. Sobota
Karel SUK1C
STRAN 11 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
Tabela III.
(Priloga k 44. 81. samoupravnega sporazuma)
Rekapitulacija vseh vlaganj po namenih in po občinah ter virih financiranja_ v obdobju 1981-1985 na vodnem območju Mura
v 000 din
NAMEN VLAGANJ	Skupaj	Viri financiranja			Vlaganja po občinah			
	vlaganja	OVS Mura	ZVSS	G.Radgona Lendava Ljutomer Maribor				M. Sobota
								
1	2	3	. "'4'	5	€	7	8	9
A) OSNOVNE OBVEZNOSTI	292.600	274.700	17.900	42.200	. 91.800	62.400	29.800	86.400
1. Redno vzdrževanje	21*2.500	242.500	-	38.800	62.000	55.200	8.400	78.100
1.1 Objekti in naprave	121.400	121.400	—	21.900	36.500	24.800	5.100	33.100
1.2 Naravni vodotoki	104.200	104.200	<*	14.600	21.100	26.600	2.600	35.300 .
1.5 Javna sl.užba	16.900	16.900	-	2.300	4.400	3.800	700	5.700
2. Ostale obveznosti (Anuite-								
te najetih kreditov)	25.100	7. 200	17.90c	-	23.300	i.foo	-	-
5. Izdatki za delovanje OVS	25.000	25-000	—	3.400	6.500	5.400	1.400	8.300
J.l Študije in raziskave	4.800	4.800	—	700	1.200	1.000	300	1.600
3.2 Funkcionalni izdatki	20.200	20.200	—	2.700	5.300	4.400	1.100	6.700
- za delovdeleg.sistema	5.200	5- 200	—					
- za delov.strok, služb	11.800	11.800	—					
- za potrebe SLO	3.200	3.200	—					
B) INVESTICIJE								
(VARSTVO PRED VODAMI)	285.800	—	285.800	17.164	77.309	92.021		- 99.306
C) SOUDELEŽBA PRI IKVESTI-								
cijah za varstvo voda	36.900	20.100	43.800	8.700	12.200	12.300	14.800	15.900
1. Varstvo kakovosti voda								
(čiščenje odpadnih voda)	29.500	6.490	23.Cio	5,000	6.100	-	12.300	6.100
2. Varstvo vodnih količin								
(vodooskrba s pitno vodo)	34,400	13.610	20.790	3.700	€.100	12.300	2.500	9.800
(A+B+C) SKUPAJ:	642.300	294.800	347.500	68.064	181.309	166.721	24.600	201.606
1.
Na referendumu za uvedbo dodatnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Železne dveri, kije bil v nedeljo dne 14. 12. 1980 so bili doseženi naslednji rezultati:
2.
Volilna komisija pri KS Železne dveri je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma in v smislu 2. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, saj je 82,60 % volilnih upravičencev glasovalo ZA uvedbo samoprispevka.
Železne dveri dne 8. 2. 1981
1. Železne dveri	154	141	112	25	4
2. Slamnjak	66	61.	50	11	—-
3. Radomerje	299	275	232	41	2
Skupaj:	519	477	394	77	6
STRAN 11 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
3)	Pod zaporedno številko 22 se doda nova alinea, ki se glasi:
„— Proizvodno transportno podjetje Avtoradgona TOZD Transport PE Murska Sobota.”
4)	Pod zaporedno številko 31 se črta celotno besedilo. Novo besedilo 31 točke se glasi:
,,31 • Srednješolski center M. Sobota in dijaki delegirajo
1 delegata.”
5)	Besedilo pod zaporedno številko 32 se v celoti črta. Novo besedilo se glasi:
„32. Blagovno-ekonomski šolski center M. Sobota in dijaki delegirajo •
1 delegata.”
6)	Pod zaporedno številko 34 se doda nova alinea, ki glasi: ,,—Dijaški dom.”
7)	Besedilo pod zaporedno številko 46 se spremeni in glasi: „46. — Sekretariat za ljudsko obrambo občine M. Sobota — Sekretariat za notranje zadeve občine M. Sobota
—.Sekretariat za občo upravo občine M. Sobota
—	Davčna uprava občine M. Sobota
—	Geodetska uprava občine M. Sobota
—	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine M. Sobota
— Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine M. Sobota
—	Uprava za inšpekcijske službe — enota M. Sobota
— Strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in imajo
1 delegatsko mesto.”
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020—1/78—1
Murska Sobota, dne 13. 2. 1981
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Karel SUKlC
Od 1. 10. 1980 dalje se bo višina stroškov valorizirala skladno po statističnih informacijah, ki jih izdaja Zavod SR Slovenije za statistiko.
Predvideni stroški za 1 kv. m koristne površine se bodo korigirali tudi v primeru, če se bodo z zazidalnimi načrti spremenile sedaj predvidene zazidane koristne netto površine ali spremenila razmerja med stanovanjskimi in poslovnimi površinami.
4.
Določeni stroški za pripravo in opremo stavbnega zemljišča se uporabljajo z dnem, ko nanje poda soglasje občinska skupščina.
Predsednik
skupščine SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota Viktor VREClC Viktor VREClC, 1. r.
12 VESTNIK. 24. FEBRUARJA 1981
REKAPITULACIJA
I. HS	KRKA - LEJAVA	2.480	1.440 •	1.040	1.740	1.210	530
II. HS	ŠČAVNICA - PLIIVICA	2.020	885	1.135	690	320	370
VSEGA	SKUPAJ: '	4.500	2.325	2.175	2.4JO	1.530	900
Tabela II.
(priloga k 36. členu samoupravnega sporazuma)
Investicijska vlaganja za obrambo pred poplavami in ureditev vodnega režima z regulacijami vodotokov ter izgradnjo zadrževalnikov za pridobivanje novih kmetijskih'površin v obdobju 1981 - 198$
v 000 din
Zap. št.	Hidrosistem - objekt	Občina	Velikost (mj ali km)		Invest.vred, v 000 din skupaj	Viri finan. OVS Mura Zveza VSS	Predvidena' dinamika izgradnje		Opomba
1	2	3	4		5	6	7		p.		9
I. HS	Krka - Ledava								
1.	Dovršitev gradnje zadrževalnika na Ledavi v Radmožancih	Lendava	6,3 mio	m5	44.136	44.136	1981/82		
2.	Regulacijsko - ureditvena dela na pritokih Ledave v zvezi z delovanjem zadrževalnika in izvedbe melioracij Lendava	Lendava	6,5	km	18.390	18.390	1981/85	Po	medrep.
3-	Regulacija Mure v odseku Petišovci - Benica	Lendava	3.0		14.783	14.783	1983/85	dogovoru s SR Hrvatsko	
	Skupaj v občini	Lendava	9,5	km	77.309	77.309			
4.	Regulacija Ledave z rekonstrukcijo nasipov v odseku Rakičan - Gančani v zvezi z delovanjem zadrževalnika Radmožanci M.Sobota		6,5	km	.20.880	20.880	1981/83		•
5.	Regulacijsko - ureditvena dela na Veliki Krki s pritoki v zvezi z izvedbo melioracij	M.Sobota	2,5	km	7.356	7.356	1982/84		
24. FEBRUARJA 1981
1	2	3	4 —	.	5	6	7	8	9
6. 7. 8. 9.	Regulacija Male Krke v območju Domanjševcev v zvezi z melioracijami	M.Sobota Nadaljevanje reg. Ledave za pelinej še delovanje AK Ledavako jezero v odseku Pertoča •	M.Sobota Proti poplavni ukrepi ureditev korita Mure in.nasipov v odseku Ižakovci -'Melinci	M.Sobota Regulacija mejnega odseka ... Kučnice Cankova-Fikšinci M.Sobota	2,0 km 3,0km 1,0 km 5,5x2 km	4.904 . 15.900 6.130 44.136		4.904 15.900 6.130 44.136	1981 1983/85 1983/85 1983/85	Nadaljevanje začetih del v letu 1980 Tudi medržavna obveznost Jugosl.-Avstr. Meddrž.obvezn. SFRJ do r.Avst.
	Skupaj v občini Murska Sobota	20.5 km	-.22.^06	—	99.306		
I. HS KRKA— LEDAVA..SKUPAJ:		30,0 km	176.615	—	176.615		
II.	HS SCAVi'ilCA - PLITVICA						
10.	Zgraditev zadržev. na Ščavnici v Bolehnečicih	Ljutomer	4 mio m3	61.370	-	61.370	1982/84	
11. 12. 13.	Regulacija Ščavnice gorvodno od Kokoričev ter dela za popolnejše delovanje že zgrajenega odseka Ščavnice s pritoki (Turje) in AK Gajševci Ljutomer Regulacija Ščavnice- gorvodno' od Bolehnečicev v zvezi z izvodbo melioracij	G.Radgona Proti poplav?! ukrepi-ar^ ditev korita, in trasipov Kur. v odseku Razkrižjg - Kr.pje Ljutomer	.. 6^0 »Okni l«0 ka	25.746 17.164 4.905	-	25.746 17.164 4.905	1981/83 1983/85 1981/82	
U7	HS ščaWMa - kI^ca awt"	11,0 km	109.185	-	109.185		
	INVESTICIJSKA VLAGANJA 8KUPANO (I. + II.)	41,0 km	285,80	*	285,80		
st»35Bsss-!!xn5x:x¥S»s«=*=B=c=====«ss=B|««sa«3asns«*a=nKax=c3=ssas3S8SBB							
— občani, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja in drugih razmerij v višini 1 % od neto osebnega dohodka,
— občani od pokojnin 1 % od zneskov neto pokojnin,
— zavezanci, ki samostojno opravljajo obrtne dejavnosti in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti in sicer:
a)	zavezanci, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, 1 % od priznanega neto osebnega dohodka,
b)	zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, 1 % od osnove, ki odgovarja višini pavšalnega davka zmanjšani za ta davek;
— občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 5 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od porabe lesa;
— zaposleni v tujini v pavšalnem letnem znesku 800 din.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo za vsak vir posebej.
Občinskega samoprispevka so opravičeni:
— občani od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij tet učenci v gospodarstvu od nagrad;
— od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega mejnega zneska pokojninskih prejemkov (v letu 1980 je 3.849 din);
— od osebnega dohodka iz razmerja v združenem delu in od nadomestil, ki ne presegajo 60 % od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto;
— občani, ki imajo osebni dohodek, od kmetijske dejavnosti, če letni katasterski dohodek ne presega 2.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
Program izgradnje bolnišnice je zgrajen z republiškimi in vsemi dokumenti, ki se nanašajo na razvoj bolnišnic v SR Sloveniji. V celoti ga je podprla tudi komisija, ki jo je imenoval Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
Najpomembnejši in najzahtevnejši del programa je izgradnja kirurškega bloka, ki ga nameravamo graditi spomladi leta 1981. Objekt bo imel 16.364,54 kv. m površine:
—	v kletni etaži bodo prostori centralne sterilizacije za vso bolnišnico, garderobe in prostori za fizioterapijo;
—	v pritličju bodo razporejene specialistične ambulante kirurškega, očesnega in ušesnega oddelka, rentgenološka dejavnost za kirurgijo in sprejemne ambulante;
— v prvem nadstropju bo pet operacijskih sob za potrebe kirurškega, očesnega, ušesnega in ginekološko—porodniškega oddelka ter prostori za intenzivno nego;
— v naslednjih dveh nadstropjih bodo prostori za ležeče bolnike kirurškega oddelka s 120 posteljami;
— zadnje nadstropje bo namenjeno bolnikom očesnega oddelka s 27 posteljami in ušesnega oddelka s 30 posteljami.
Večina sob bo opremljena s tremi prostori za osebje, knjižnica arhiv in učilnice za dijake srednje šole za zdravstvene delavce, vendar smo se temu nadstropju zaradi racionalizacije odpovedali. Kirurški blok bo povezan preko rentgenološkega oddelka z internim oddelkom preko mostu pa tudi z ginekološko—porodniškim oddelkom.
Jeseni 1980 smo pričeli graditi pralnico in kuhinjo. Preko veznega hodnika, ki bo hkrati tudi zaklonišče, bodo oddelki povezani in oskrbovani s hrano in perilom.
Ob internem oddelku bo proti koncu naslednjega srednjeročnega obdobja zgrajen še prizidek, v katerem bodo prostori za patologijo. Z izgradnjo te faze bi dobile ustrezne prostore vse medicinske dejavnosti bolnišnice.
Zaradi nemotenega funkcioniranja bo potrebno povečati transformator in agregat, poskrbeti s preskrbo z medicinskimi plini, namestiti dodaten kotel v kotlovnici, zgraditi potrebne toplotne podpostaje in urediti okolico.
A.	Podrobne predračunske vrednosti investicije (v 000 din) *
a) gradbena, obrtniška in instalacijska dela:
— klet z delom zaklo-
nišča (100 kv. m)	3,425,62 kv. m x 17 =	58,236 din
— pritličje — tehnična etaža	3,042,30 kv. m x 20 =	50.846 din
(medetaža)	1,477,00 kv. m x 15 =	22.155 din
— I. nadstropje	2.768,83 kv. m x 20 =	55.377 din
— II. nadstropje	1.477,00 kv. m x 15 =	22.155 din
— III. nadstropje	1.477,00 kv. m x 15 =	22.155 din
— IV. nadstropje	1.488,00 kv. m x 15 =	22.320 din
— V. nadstropje — zaklonišče	808,79 kv. mx 15 =	12.132 din
(zunanji del)	400,00 kv. m x 21 =	= 8.400 din
SKUPAJ	16.364,54 kv. m x 17,34 =	283.776 din
STRAN 13 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
b) Oprema
— klet z delom zaklonišča	14.559 din
— pritličje	18.254 din
— I. nadstropje	22.151 din
— II. nadstropje	5.539 din
— III. nadstropje	5.539 din
— IV. nadstropje	5.580 din
— V. nadstropje	3.033 din
— tehnične etaže	5.539 din
— zaklonišče (zunanji del)	3.360 din
SKUPAJ	83.554 din
e) Drugi stroški
— ureditev okolice	3.000 din
— trafo postaja	7.000 din
— dodatni kotel	4.000 din
— sprem, namenki	100 din
— prispevek za energetiko	500 din
— pridobitev soglasij	100 din
— nadzor	3.000 din
SKUPAJ:	17.700 din
PREDRAČUNSKA VREDNOST SKUPAJ:	404.67? din
Tabela I.
(Priloga k 33«čl.semoupr.sporazuma)
Plan hidromelior.-cij za plansko obdobje 1981 - 1985 ha vodnem območju Mure po hidromelioracijskih sistemih (območjih) in po občinah s prioriteto A in B ter s predvideno dinamiko izgradnje
Zap. Eidrosistem - naziv meliorac., št. območja (lokacija)	PRVA PRIORITETA "A"				DRUGA PRIORITETA "B"			
	Občina	Skupna po-vršina osuševanja v ha	od tega v družb, zasebnem		_Skupna po-vršina osuševanja v ha	od tega v družb.zasek		Predviden >• čes • 4 iagrednje
			sektor.	sektorju		sekt.	sekte	
1	2	3	4=(5+6)	5	6	7=(8+9)	8		10
I. HS* KRKA - LHDAVA:							□	
1.- ;'.IvE.njkovec” ob Kopici v k.o.								
Lendava in Lakoš	Lendava	IGO	100	 —	100	100	—	1981/82
2. Ob stari Ledavi v k.o. Pince in Dolina	Lendava	15°.	-	150	-	-	-	1982/83
J. Ob levem bregu Ledave in Radmo-								
žanskem kanalu (Ginji) gorvodno od zadrževalnika do Vehovec	Lendava	220	220	—	120	120	—	1983/84
9. Ob desnem-bregu Ledave (Uj ret) in "Linice" v Turnišču	Lendava	130	130		-	—	-	1981
5. Pašnik "Rastične" v Kobilju	Lendava	105	IOS	*		-	-	1981-
6, Ob desnem bregu Bukovnice v Litkovcih	Lendava	65	65	-		-	-	1981
7. Ob desnem bregu Mejnega potoka v Lamovcih	Lendava	60	60	-	-	—	-	1981
8. ried desnim bregom Ledave in								
Mure v k.o. Pince in Leniča	Lendava		-	-	500	500	-	1983/85
Skupaj v občini:	Lendava	830	680	150	720	720	-	-
1	2	3	4=(5+6)	5	6	7=(8+9	y s	9	10
9. Ob levem bregu Ledave v odseku Predanovci-Domajinci	M.Sobota	1.000	400	600	400	200	200	1982/83
10. Ob Lipnici levi breg v Tešanovcih, desni breg "Gajič”	M.Sobota	150	70	80	50	—	50	1982/83
11. Ob veliki Krki v k.o. Krplivnik	M,Sobota	sc 12C	30 60	60	-	-		1981 1981/82
12. Ob Mali Krki v Domanjševcih	M.Sobota	-	-	-	4oo	120	280	1984/85
13. !’Mezov,T v Zg.Moravcih in Sebeborcih	M.Sobota	—			90	90		1982
14. "Muzge" v Rakičanu	M. Sobota.	70	70	—				1981
lp. “Hrenovica” ob Črncu v Beltincih	M.Sobota	50	50	—	-			1981
16. "Turško groblje" v Motvarjevcih	M.Sobota	8C	80	-	-			1981
17. Ob Kučnici v odseku Cankova -Gerlinci	M.S bota	150	-	150				1981/84
18. Ob Kučnici v Kramar o-«: ih'	ii.Sobota	-	-	-	80	80	-	1982
Skupaj v občini	H. Sobota	1.65c	760	890	1.020	490	530	
I. HS KRKA - LEDAVA SKUPAJ:		2.480	1.440	1.040	1.740	1.210	530	
II.	hs Ščavnica Plitvica:
1. Ob Muri v k.o. Segovci								
in Vratja vas	G.Radgona	580	580	-	—	-	-	1981
2.	Ob Plitvici v Lomanošah 3.	Cb pritoku Ščavnice v	S.Radgona	130	-	130	-	-	-	1981
Slaptincih	G.Radgona	160	—	160	-	-	-	1981
4. Ob Ščavnici v odseku Berkovci-	• *	K	•						
<_ihlava	G.Radgona	200	150	50	100	50	50	1984/85
5. Ob Plitvici do Janhove	G.Radgona	-	-	-	400	200	200	1981/82
Skupaj v občini	G.Radgona	1.070	730	340	500	250	250	
1		 2		3	4=(5+6) 5			7=(8+9)	"8	' 9	10
6.	Ob Ščavnici v odseku Razkrižje - Cven	Ljutomer	4oo 80	320	190	70	120	1982/83 1981
7.	Ob Turji in Bukovnici Branoslavci - Radoslavci	Ljutomer	250	25	225				
8.	Ob Ščavnici in Lipnici gorvodno od Kokoričev Ljutomer	Ljutomer	300	50	250	-	-	-	1983/85
	Skupaj v občini	Ljutomer	950 155	795	190	70	120	
II	. HS ŠČaVNICA - PLITVICA SKUPAJ:		2.020 885	1.135	690	320	370	
STRAN 13 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
c)	cena glavnih projektov:
— glavni projekti (PGD in PZI)	11.542 din
d)	Patalogija (brez transfuzijskega in radiozotopnega oddelka ter bolnišnične lekarne): 450 kv. m x 18 = 8.100 din
b)	Program izgradnje zdravstvene postaje v Bučkovcih
Krajevna skupnost Bučkovci se razprostira na jugozapadnem delu občine Ljutomer. Meji na krajevno skupnost Videm ob Ščavnici in krajevno skupnost Juršinci in je kot taka najbolj oddaljena od občinskega središča. Področje je gričevnato, cestne povezave znotraj krajevne skupnosti so slabe, saj so nekateri predeli v deževnem času prehodni le peš. Z mestom Ljutomerom veže krajevno skupnost Bučkovci 15 km oddaljena asfaltirana cesta, telefonska povezava z zunanjim svetom je možna iz Bučkovec samo v delavnikih od 8 — 14. ure. Prebivalstvo je relativno redko naseljeno, v glavnem se ukvarja z malokmetijsko proizvodnjo, le 250 jih je zaposlenih v bližnjih mestnih središčih ali pa v tujini. Precejšen del prebivalstva je ostarelega.
Krajevna skupnost Bučkovci in Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Ljutomer načrtujeta, da bi v poslopju bilo prostora za splošno zdravstveno varstvo, zobozdravstvo, babiškoposvetovalno varstvo in lekarna. Zaradi potreb po prostorih za PTT, matični urad in krajevno samoupravo bi bilo najbolj racionalno, da se planira zgradba v sofinanciranju z uporabniki prostorov. Za potrebe zdravstvenega varstva načrtujemo 230 kvad. m. površine.
potrebe vrtca. Vsi šoloobvezni otroci iz Stare ceste obiskujejo pouk osnovne šole v Cezanjevcih. Kljub skrbi za izboljšanje materialnega položaja izobraževanja pa večina šolskih zgradb, razen novogradenj v tekočem srednjeročnem obdobju, ne zadovoljuje potreb za nemoten pouk osnovne šole in organiziranju celodnevne osnovne šole. Se vedno poteka v nekaterih šolah pouk v dveh izmenah in v kombiniranih oddelkih. Tako ni mogoče slediti razvoju osnovne šole in posodobiti pouka ter hitreje uvajati celodnevni pouk osnovne šole kljub temu, da vse večja zahtevnost vzgoje in izobraževanja ter zaposlenost staršev to zahteva. Poleg klasičnih učilnic primanjkuje največ telesno-vzgojnega prostora in delavnic za politehnično vzgojo. Samoupravni organi osnovnih šol in občinske izobraževalne skupnosti so večkrat analizirali obstoječe stanje osnovnih šol ter ugotavljali, da je z obnavljanjem in vzdrževanjem starih zgradb kratkotrajna rešitev, zato je nujno z dolgoročnim programom pristopiti k izgradnji šol za sodoben pouk in celodnevno osnovno šolo, ki se bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 začel izvajati z naslednjimi novogradnjami:
1.	Prizidek pri osnovni šoli Branko Bernot-Aljaž v Križevcih
, Osnovna šola Križevci obsega šolski okoliš naselij Križevci, Iljaševci, Boreči, Stara-Nova vas, Bučečovci, Dobrava, Zasadi, Vučja vas, Ključarovci, Lukavci, Logarovci; Kokoriči, Berkovci, Berkovski Prelogi, Grabe, Gajševci, Grlava, Salinci in Krištanci. Šolskih otrok je 480, v Vučji vasi bo ostala trirazrednica, učenci kombiniranih oddelkov iz Logarovec se bodo prešolali v Križevce, v Logarovcih pa se bo zgradba preuredila za predšolsko vzgojo in malo šolo.
Osnovna šola v Križevcih razpolaga z 10 učilnicami in 4 kabineti. Pouk poteka v dveh izmenah. Dogradili bomo prizidek s telovadnico, 10 učilnicami, 5 kabineti, kuhinjo in jedilnico, večnamenski prostor s knjižnico, pionirsko sobo, fotolaboratorij, zbornico, sanitarije, garderobe in zaklonišče.
Sola bo pridobila materialne pogoje za organiziranje enoizmenskega pouka in celodnevne osnovne šole. Prizidek bo funkcionalno povezan s sedanjo šolo, ki jo bomo v ta namen preuredili.
2.	Prizidek pri osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih
Osnovna šola obsega šolski okoliš naselij Cezanjevci, Branoslavci, Vogričevci, Vidanovci, Zg. Kamenščak, Stara cesta, Mekotnjak, Desnjak, Del Hujbarja, Sp. Kamenščak in Radomerščak, šolskih otrok je 230. Na Stari cesti bo ostalo otroško varstvo.
Osnovna šola v Cezanjevcih razpolaga s 6 učilnicami, pouk poteka v dveh izmenah. Dogradili bomo prizidek s telovadnico, 4 učilnicami, dvema kabinetoma, kuhinjo z jedilnico in zaklonišče. Tako bo omogočen enoizmenski pouk in prehod na celodnevno osnovno šolo. Prizidek bo funkcionalno povezan s srednjo šolo.
3	Prizidek pri osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru
Osnovna šola obsega šolski okoliš naselij Ljutomer, Cilber, Cven, Babinci, Gresovščak, Kamenščak do hiše št. 43, Krapje, Ljutomer, Mota, Noršinci, Radomerje, Radomerščak, Sfamnjak, Kumerska graba, od hiše št. 31 naprej in Železne dveri. Šolskih otrok je 769.
Učenci Krapja, Cvena in Mote obiskujejo šolo prve štiri leta na Cvenu v skupnem ’številu 90 učencev, kjer je in bo tudi predšolska vzgoje in mala šola.
Prostorska stiska v ljutomerski šoli je zelo velika, zlasti ni telesnovzgojnega prostora(v sedanji telovadnici je prostora za 120 učencev), tako je delo enoizmenskega pouka otežkočeno in ni pogojev za organizacijo celodnevne osnovne šole. Zgradili bomo telovadnico, ki bo preko veznega hodnika funkcionalno povezana s sedanjo šolo; v kateri bo potrebno preurediti učilnico in jedilnico. V veznem hodniku med novo telovadnico in sedanjo šolo bo v kletnem prostoru tehnična delavnica in zaklonišče, v pritličju garderobe in sanitarije, v prvem nadstropju pa štiri učilnice in dva kabineta.
Temeljna usmeritev pri izpopolnjevanju delovnih pogojev v osnovnih šolah je uvedba celodnevne osnovne šole. Pri vseh treh (Križevci, Cezanjevci, Ljutomer) planiranih objektih bo telovadnica, ki bo opravljala funkcijo večnamenske uporabnosti, zlasti za telesnokulturne in kulturne namene glede na potrebe krajevne skupnosti in ^družbenopolitične skupnosti kot celote. Tako so tildi v planiranih objektih združeni interesi širše družbene skupnosti ter je zagotovljena racionalnost izgradnje z večnamensko uporabnostjo.
S sodelovanjem telesnokulturne in kulturne skupnosti bo zagotovljena kvaliteta izgradnje.
STRAN 14 VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
V šolskih okoliših, kjer so planirane investicije, bodo krajevne skupnosti Križevci, Logarovci-Berkovci, Veržej, Cven, Ljutomer, Žetone dveri, Stara cesta in Cezanjevci sofinancirale izgradnjo planiranih šol občinskega referendumskega programa z dodatnimi krajevnimi samoprispevki po principu enakih obremenitev krajanov:
1.	dodatni krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo na območju KS oz. imajo premoženje v krajevni skupnosti:
—	občani, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja in drugih razmerij v višini 1 % od netto osebnega dohodka,
—	občani, od pokojnin, 1 % od zneskov netto pokojnin,
—	zavezanci, ki samostojno opravljajo obrtne dejavnosti in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti in sicer:
a)	zavezanci, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, 1 % od priznanega netto osebnega dohodka,
b)	zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku 1 % od osnove ki odgovarja višini pavšalnega davka zmanjšani za ta davek,
—	občani, ki so zavezanci prispevka iz OD iz kmetijske dejavnosti 2,5 % od katastrskega dohodka,
— Zaposleni v tujini v pavšalnem letnem znesku 800 din.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo za vsak vir posebej.
2. Dodatnega krajevnega samoprispevka so oproščeni:
—	občani od invalidnih, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendijj ter učenci v gospodarstvu od nagrad,
—	od pokojnin, ki ne presegajo najnižjega mejnega zneska pokojninskih prejemkov (v letu 1980 je 3.849,00 din),
—	od osebnega dohodka iz razmerja v združenem delu in od nadomestil, ki ne presegajo 60 % od povprečnega OD v SR Sloveniji za pret. leto,
—	občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni KD ne presega 2.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
O združevanju sredstev dodatnih krajevnih samoprispevkov sprejmejo sklepe skupščine KS na podlagi uspešno izglasovanega referenduma. Sklep se objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Ne glede na zapisani vrstni red izgradnje šol je planirani referendumski program celota, zato bodo vse KS dodatni krajevni samoprispevek za izobraževanje združevale na osnovi samoupravnega sporazuma z občinsko izobraževalno skupnostjo. Za dodatni krajevni samoprispevek bodo KS praviloma organizirale referendum istočasno z občinskim, to je 14. dec. 1980. Tista naselja, ki imajo že sedaj visoke krajevne obremenitve, bodo v dogovoru z OK SZDL določile veljavnost zbiranja sredstev za sprejeto obvezo do občinskega referendumskega programa s tistim datumom, ko jim sedanja obremenitev izteče, čeprav bodo odločale tudi 14. decembra 1980.
b) Plan financiranja investicijskih programov
Na osnovi planiranega programa bomo pridobili cca 5.500 kvad. metrov neto površin učnovzgojnega prostora. Na osnovi poprečne gradbene cene iz leta 1979 z kvad. meter planiramo 78.100.000 din. Z izgradnjo zaklonišč bomo sicer gradnjo
podražili, pridobili pa na površini, saj bomo gradili zaklonišča z večnamensko uporabnostjo — večnamenski prostor, knjižnica, jedilnica in podobno.
Pri sami izgradnji planiranih šol prevzema občinska izobraževalna skupnost obvezo za racionalno izgradnjo v okviru veljavnih normativov na število otrok in namembnost objekta.
Sprejete obveznosti za investicijski program v obdobju 1981-1985:
razno
Ne le množičnost
PARK MURSKA SOBOTA
25. februarja ter 26. februarja ob 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: UGRABITELJI,
27. februarja ob 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: PEKEL V VESOLJU.
LJUTOMER
25. februarja 1981 ob 15,15 in 19.30 uri francoski film: STRAH IMA HITRE NOGE.
LENDAVA
25. februarja ob 17. in 19.30 uri ameriški film: HlSNI OBISK.
črenSovci
27. februarja domači film: NA KLANCU.
VELIKA POLANA
27. februarja ameriški film: BITKA ZA MIDWAY.
GORNJA RADGONA
25. ter 26. februarja ob 19. uri ameriški film: ZAKONSKE SKRIVNOSTI,
27. februarja ob 19. uri angleški film: DOŽIVLJAJI ZASEBNEGA DETEKTIVA.
Cenjene stranke obveščamo, da sprejemamo v popravilo vse vrste radijskih ter tranzistorskih sprejemnikov, kolutnih ter kasetnih magnetofonov in črno-bele televizorje. Minimalna čakalna doba — konkurei.čne cene.
RADIOMEHANIKA, Koprivnikar, Partizanska 7, 69000 Murska Sobota. M—573
OBVEŠČAMO, da je na novo odprt servis za oljne, trajnogoreče peči, in centralne peči, izdelke EMO TOZD TOBI v Murski Soboti, Ulica 17. oktobra 23. M—587
Z novim letom seje iztekla republiška akcija tisoč delavcev—sodelavcev, s katero so tudi v radgonski občini zadovoljni. Samo v delovni organizaciji Gorenje—Elrad je bilo trideset novih sodelavcev, v vsej republiki pa preko dva tisoč.
Sedaj pa si prizadevajo, da bi akcijo nadaljevali, oziroma jo celo razširili, kajti ni pomembna le množičnost, temveč predvsem kvaliteta, delno pa tudi kvantiteta, ki zagotavlja nemoteno izhajanje tovarniškega časopisa. Tako so že v prvi številki časopisa El-
rad registrirali 14 sodelavcev. Novim sodelavcem bodo dvakrat letno podelili značke, najkvalitetnejšemu prispevku so namenili denarno nagrado in prvim trem, ki bodo napisali največ, knjižne nagrade
A. C
KUHINJSKO KREDENCO in OTROŠKO POSTELJICO, prodam. Sebeborci 130. M—598
VW, letnik 1967, prodam. Karel Krpič, Kuzma 84. M—599
ZASTAVO 101, letnik 1978,-prodam za 85.000 din. Strukovci 50. M—600
OBRAČALNIK za kosilnico BCS in ojačevalec z boksom znamke SOUND CITY 120 BAS, prodam. Alojz Brunčič, Stara Nova vas 69, Križevci pri Ljutomeru. M—601 KRAVO, kontrola A, brejo prodam. Vprašajte v soboto ali v nedeljo. Strukovci 42. M—583 PUHALN1K za 'rezanje silosa, prodam. Rakičan 118. M—584 DVOMANUALNE ORGLE, po zelo ugodni ceni, prodam; Ogled: Alojz Kohek, Melinci 192, p. Beltinci. M—585
LENDAVA
Zobna ambulanta
Delavce v OZD INA — Nafta je pred časom razveselila vest, da bodo v Petišovcih odprli zobno ambulanto. Pred leti so sicer v lendavski Nafti že imeli tako ambulanto, a je prenehala z delom. Zaradi tega so delavci zastavili na ustrezni skupščini delegatsko vprašanje: Kdaj bo INA —Nafta spet imela zobno ambulanto?
V začetku januarja letos so dobili pozitiven odgovor in ambulanta je začela s svojim rednim delom. Odprta je dvakrat tedensko.
.1. Ž.
Za večjo varnost
TednisovGorenju—Elrad v Gornji Radgoni pričeli s seminarji o varstvu pri delu. Ta oblika usposabljanja neposrednih proizvajalcev je zelo pomembna in tu’di potrebna, saj lahko iz leta v leto, odkar imajo te seminarje, zasledimo vedno manj nesreč pri delu, kljub povečanju števila zaposlenih.
Seminarji so tridnevni, in sicer za delavce iz dopoldanske izmene popoldne in obratno. ker ga želijo izvesti z minimalnimi stroški, delavcem pa so zagotovili tudi dodatni obrok v svoji družbeni prehrani, saj so v času seminarja v delovni organizaciji po 12 ur.
Seminar poteka po oddelkih in skupinah, na koncu pa bodo udeleženci opravili preizkus znanja, za kar bodo dobili tudi potrdilo.
A. C.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, tašče, stare mame, prastare mame in sestre
Marije Ritonje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom bolnišnice Murska Sobota za izraze sožalja, vsem, kistejo pospremili na njeni zadnji poti in s cvetjem zasuli njen grob. Iskrena hvala zdravnikom, zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice M. Sobota, še posebno pa dobri sosedi Kuharjevi za vso-skrb med njeno boleznijo in Alojzu Fujsu za pomoč.
Prisrčna hvala č. g. župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za petje ob slovesu. Žalujoči: hčerka Majda z možem Lajčijem, vnuk Branko z družino, vnukinja Mira z možem
Jožetom, brat Jožef z družino, sestra Nežika in ujec.
Žalujoči: brat, sestra, sinovi Rudolf, Dezider in Franc, hčerki Etelka in Gizika ter vnuki
ZAHVALA '
Po težki bolezni nas je v 82. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama
Barbara Horvat
iz Bukovnice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom iz Lendave, Vratišinec, Dobrovnika, Sela, Bogojine. Tešanovec in iz M. Sobote, sosedom in vaščanom ter delavcem pljučnega oddelka soboške bolnišnice, Gozdarstva iz Dobrovnika in Mesne industrije iz M. Sobote, ki sojo posprSnili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, pogrebnikom in govorniku za tople besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste ji pomagali v času bolezni in y težkih trenutkih z nami sočustvovali.
Bukovnica. 12. februarja 1981
Žalujoči: sin Leopold z družino, hčerki Terezija in Marija ter vnuki Bernarda, Danica, Peter in Rožica.
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko,Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 - Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor m glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava te . 75-085 m dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Od 1.1.1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih hf^tkih — Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Kestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sovaščanom in vsem, ki so drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam v najtežjih trenutkih pomagali. Prisrčna hvala tudi duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Bakovec, govorniku ob odprtem grobu tov. Celecu, gasilcem iz Černelavec. Posebna hvala sodelavkam prikrojevalmce L, brigade: 111, 116, in 117, enako tudi sodelavcem Potrošnik Kuriva za podarjene vence. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Černelavci, 13. februarja 1981
Žalujoči: Vsi, ki so jo imeli radi.
VESTNIK, 24. FEBRUARJA 1981
STRAN 15



Občudujem njegovo doslednost!"
V pogovoru z njim je občutiti. da ta skromni človek po 35 letih miru v svobodni domovini še zmerom živi vsajen v revolucijska doživetja, ki so mu izoblikovala mladost, značaj in pogled na svet. Kasnejše delo, odgovornost in aktivistična dejavnost — vse to mu je bilo in mu je. kar je drevesu krošnja,
nizacijah, družbenih organizacijah in društvih, hkrati pa je tudi vodja delegacije za družbenopolitični zbor skupščine občine. Za človeka. kije že dodobra zakoračil v sedmo desetletje svojega življenja, vsekakor veliko. Kakorje veliko tudi vse tisto, kar mi je pripovedoval o svojih številnih srečanjih s predsednikom republike Josipom Brozom Titom.
»Prvič sem se srečal s to-
SREČANJE NA BRIONIH — Tale fotografija je nastala ob sprejemu predstavnikov borčevske organizacije pri predsedniku Titu na Brionih. Četrti z desne je Rudi Rappl-Savo iz MurskeSobote.
korenine pa so mu ostale vsajene v neizčrpno hranljiva tla revolucije. Ko poslušaš njegovo pripoved, diha iz vsakega spominskega drobca in odseva iz njegovih mimo vdanih oči zanesljivost, bivanjska sila, kakršna se more roditi in zrasti samo tam, kjer, domuje zvestoba neki ideji.
Takšni občutki so me neprestano prevevali, ko sem za sogovornika izbral tovariša Rudija Rappla — Sava, 'nosilca partizanske spomenice 1941, sedaj podpredsednika občinskega odbora zveze združenj borcev NOV v Murski Soboti, ki poleg tega opravlja še vrsto drugih odgovornih funkcij in nalog v družbenopolitičnih orga-
SPLOŠNA OBRTNA ZADRUGA PREKMURKA IZ MURSKE SOBOTE
Pospešiti industrijsko kooperacijo
Ml—M lili !! IIII MII »! Illi IH MI HUB
Ce posežemo v začetke delovanja splošne obrtne zadruge Prekmurka iz Murske Sobote, potem je treba povedati, da je nastala na pobudo peščice samostojnih obrtnikov. Z rednim poslovanjem so pričeli 1. marca 1979, ko so jih vpisali v sodni register pri temeljnem sodišču v Murski Soboti. Sprva so delovali v starih najemniških prostorih pri kolodvorski restavraciji v neposredni bližini soboške železniške postaje, decembra lanskega leta pa so se preselili v nove poslovne prostore ng Zvezni ulici, ki jim jih je odstopila samoupravna stanovanjska skupnost. Ob ustanovitvi je štela obrtna zadruga le 23 članov, leta 1980 okrog sto, sedaj pa je vanjo vključenih kar 140 samostojnih obrtnikov najrazličnejših strok. Sicer pa je od skupnega števila okrog 580 samostojnih obrtnikov v soboški občini več kot četrtina le-teh našlo svoj interes v okviru obrtne zadruge. Ugodni rezultati na področju združenega osebnega dela potrjujejo tudi številni pristopi samostojnih obrtnikov iz lendavske občine in iz nekaterih krajev Slovenije kakor tudi iz sosednje Hrvatske, iz Medžimurja.
Splošna obrtna zadruga Prekmurka se zlasti vključuje v drobno gospodarstvo, ko gre za večja dela, usmerili pa smo se še posebej v industrijsko kooperacijo, pri čemer so v ospredju zaključna dela v gradbeništvu, mizarska oprema, inštalacijska dela, nadalje opravila v zvezi s plastično in kovinsko-predelovalno industrijo itd. Močne poslovne stike smo navezali predvsem z Gorenje — Varstrojem iz Lendave, Av-toradgono, Panonijo in Konstruk-
varišem Titom že leta 1947 v Beogradu, ko je tam potekal prvi kongres Zveze vojaških vojnih invalidov. Po kongresu nas je predsednik Tito zadržal na večjem banketu, ki so ga pripravili v zlati dvorani na Dedinju. Še sedaj se dobro spominjam njegovih preprostih, a tolikanj bolj ohrabrujočih besed. Dejal je: »Kdo bi si mislil, da se bomo tudi mi. dragi tovariši, proletarci, sestali v tej dvorani. Zelo sem ponosen na vaš neprecenljiv delež pri osvoboditvi naše države!« Nato nas je poprosil, da naj tudi Slovenci zapojemo kakšno pesem. Med gosti sta bila takrat tudi velika revolucionarja in misleca Edvard Kardelj in Boris Kidrič, zato
tor-Pomurjem. Nekaj večjih del pa smo opravili v preteklem letu v sosednjem Medžimurju, kjer smo zgradili gostinski objekt in obnovili Medjimursko hišo (gostišče-muzej) v bližini Čakovca, v izgradnji pa sta tudi dve skladišči za Medjimurjeplet”, pravi Nikolaj Hochstetter, direktor splošne obrtne zadruge Prekmurka iz Murske Sobote.
Ob tem velja poudariti, da so s pomočjo sozda Slovenijales prodrli tudi na področje
smo še z večjo vnemo zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi. Videlo seje, daje bil tovariš Tito posebno zadovoljen z nami, ker smo mu izpolnili to željo. Slovesnost je trajala kar precej časa, saj smo ostali na Dedinju do poznih nočnih ur«, mi je dejal tovariš Rappl z dokajšnjim ponosom. Kako neki tudi ne. saj je bil v neposredni bližini ljubljenega predsednika Tita.
In potem ie prišlo obdobje po četrtem plenumu Zveze komunistov Jugoslavije, ko so na razgovor k tovarišu Titu na Brione povabili tudi Rudija Rappla-Sava. kije v tedanjem času opravljal izredno odgovorno funkcijo člana republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, hkrati pa je predstavljal vse štiri pomurske občine. Fotografijo s tega razgovora imate tudi priložnost videti! »Mislim. da je od takrat že več kot petnajst let. tovariš Tito pa nasje sprejel v svoji vili na Brionih, kjer smo ostali tudi na večerji. Ob tej priložnosti se je zlasti zanimal za življenje borcev, kako sodelujemo z mladino in v drugih borčevskih zadevah. Posegel je
mednarodne menjave dela, saj so s svojimi mizarji sodelovali pri opremi hotelov v Moskvi in pozneje še v Severnem Jemenu.Vrednost teh del ocenjujejo na okrog 20 milijonov dinarjev, kar naj bi dosegli tudi v letošnjem letu, ko bodo opravljali razna dela v Sovjetski zvezi, predvsem v bližini Črnega morja itd.
Zato ni naključje, da so v prvem letu poslovanja ustvarili 32 milijonov dinarjev celotnega prihodka, lansko leto pa že več.kot sto milijonov dinarjev, kar je plod prizadevanj tako kooperantov kot samih delavcev obrtne zadruge. To dokazuje, da je bila povsem pravilna usmeritev na zunanja tržišča, kjer Lščejo nadaljnjo perspektivo. Tudi v Medjimurju prevzemajo vse večja dela in sicer opremo celotnih objektov, kot je bila, na primer, gradnja gostinskega objekta-restavracije s kegljiščem v Draškovcu v bližini Čakovca.
Tako ne ostajajo tudi glede prihodnjih načrtov križem rok. V okviru splošne obrtne zadruge Prekmurka si bodo še posebej
tudi na področje gospodarstva in nam podrobneje obrazložil aktualno situacijo doma in v svetu. Skratka — zanimalo ga je celotno dogajanje. zato smo ga mi informirali o razmerah v lastnih sredinah. Ob tej priložnosti je dokaj ugodno ocenil družbenopolitično in gospodarsko situacijo pri nas in nam naložil, da si še. bolj prizadevamo za njeno krepitev.« se spominja besed
tovariša Tita tokratni sogovornik Rudi Rappl.
»Bil sem tudi na razgovorih v Murski Soboti leta 1966.- ko je našo pokrajino obiskal predsednik republike Josip Broz Tito. Kot član delegacije sem ga'spremljal ob ogledu proizvodnih prostorov soboške tovarne oblačil in perila Mura, sodeloval pa sem tudi pri skupnem kosilu v gostinskem lokalu Zvezde. Nazadnje pa sem tovariša Tita videl pred nekaj leti na kongresu Zveze borcev Jugoslavije, kije bil v Budvi v Črni gori. Kot delegat borčevske organizacije si štejem v posebno čast, da sem lahko znova pozdravil našega predsednika, ki nam je spregovoril o nalogah članov zveze borcev in o nalogah 'na področju gospodarstva. kar mi je ostalo v trajnem spominu.«
Ni težko razumeti, da iz vsega pripovedovanja Rudija Rappla-Sava diha globoka navezanost in privrženost Titovim idejam. Tista privrženost, ki terja od sina, da pokloni materi revoluciji sleherno vlakno svoje moči, zmožnosti in daru. To navsezadnje veie tudi iz njegovih sklepnih misli. »Predsednika republike Josipa Broza Tita imam v najlepšem spominu, ker je bil tako zelo preprost človek, ki je našel besedo ohrabritve za slehernega med nami. Zanimalo ga je življenje in delo vsakega posameznika, ne glede na njegov status v naši samoupravni socialistični skupnosti. Obenem občudujem njegovo doslednost v političnih zadevah, kjer je bil zlasti energičen, kar je privedlo našo domovino do tako hitrega razvoja in nedeljenih simpatij miroljubnega človeštva.«
M. Jerše
prizadevali za razvoj drobnega gospodarstva, kajti precej del opravljajo tudi pri individualnih gradnjah, in povezovanju le-tega z združenim delom. Hkrati nameravajo tudi pospeševati storitveno obrt na osnovi skupnega dogovarjanja. ,,Ob nenehnih prizadevanjih celotnega kolektiva, da bi po svojih najboljših močeh kar največ pripomogli k nadaljnjemu razvoju drobnega gospodarstva, zlasti v svetu ob Muri, pa bo na tem poročju še posebej pomembna krepitev delitve dela z združenim delom, kar pomeni v bistvu izboljšanje industrijske kooperacije. Zavedamo se, da ta cilj ne bo nikakor lahak, saj bo treba na področju storitvenih dejavnosti, ki jih v glavnem opravljamo, doseči predvsem določene sporazume, če želimo, da bi raznolika obrtna dela čimbolj zaživela, za kar so ^e posebej zainteresirani številni občani,” poudarja direktor splošne obrtne zadruge Prekmurka Nikolaj Hochstetter.
M. Jerše
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
KORUZA JE — KORUZE NI
Naj vas naslov ne moti. Ne bomo govorili o kmetijstvu, čeprav se zapis iz delovne organizacije Ljutomerčan TOZD Močna krmila, ki je organizirana v SOZD ABC Pomurka — Slovin. delno tudi navezuje na težave naših kmetovalcev. Omenili smo že, kako je povezana TOZD Močna krmila. Zaposluje 37 delavcev in v sklopu DO Ljutomerčan ustvarja 24 odstotkov skupnega prihodka. Letna proizvodna zmogljivost je 24.000 ton proizvodov, skladiščnih prostorov pa imajo za 11.000 ton.
Seveda pa nas je poleg teh podatkov zanimalo še kaj več in za razgovor smo zaprosili ing. Miho Belca, direktorja Močnih krmil.
»Tovariš Belec, kaj je vaša sklenemo tako, da ne vemo, osnovna dejavnost?«	kako se bo končal, kajti cena
Takole: v naši organizaciji koruze je na dan dobave.
Dostikrat se zgodi, da imamo nlinir a	m010 Velike 'Zgube. Zgodilo pa
ter me ,emo n se je celo to, da je najemnik susimozito.«	odstopil od pogodbe, vrnil
»Torej se vase delo izključno kredjt(obrestjplačeva|j navezuje, ce ne direktno vsaj m- mj) jn zo t smo težavah. direktno, na kmetijstvo!?«
Tako je. Kmetijstvo je naš Podobno se dogaja tudi z poglavitni in edini vir, kjer čr- ostalimi navadnimi pogod-pamo surovine za predela- benimi posli. Odstopanje od vo. In ravno to je tudi začetek pogodb je postalo zelo pri-m konec vseh naših težav, ljubljeno. Pa še nekaj. Pše-Že na začetku razgovora niča je postala tako imeno-govorim o težavah, vendar vana strateška poljščina, pa je stanje resnično takšno, koruza pa še vedno ne, če-Glejte, koruza, ki je predela- prav so dani vsi pogoji, da bi mo največ, je v lanskem letu lahko postala. Tudi tu ima-igrala zelo pomembno vlo- mo začaran krog: živinoreja go pri ustvarjanju prihodka. — cene krmil — cena pitane Sami ste v časopisih lahko govedine — cena mesa itd.
TOZD Močna krmila tokrat malo drugače — pogled, ki ga malokdo pozna.
brali o težavah, ki jih imajo —Kljub težavam pa ste lansko kmetovalci-pridelovalci ko- poslovno leto končali dokaj do-ruze. Cene so porasle, mi pa bro. Kakšni pa so načrti za pristno vezani na odkupne hodnost.«
cene. Vrednost naših konč- »Teh načrtov je več. Prvo, nih izdelkov pa je bila za- kar bi radi, je to, da bi mo-mrznjena. Če vam za primer derniziralj obstoječe zmog-povem, da je bila cena ko- Ijivosti. Čeprav pomurska ruze pred leti-niti ne tako proizvodnja (brez novogra-dolgo nazaj — nekaj malega denj) zadovoljuje potrebe čez 2,00 din in da je cena pomurskih živinorejcev, na-koruze danes med 7,20 do meravamo naše kapacitete 7,95 din ali pa še več, lahko povečati na &0.000 ton pro-na hitro izračunate, kako izvodnje, in to samo z za-velik skok je to. In če vse to menjavo strojev za predela-
Direktor Miha Belec: »Kmetijstvo je edini vir, kjer črpamo surovine.
povežemo še z na bavo deviz — 20 odstotkov naših surovin namreč moramo uvažati — ne ustvarjamo pa lastnih deviznih prihodkov, ampak devize odkupujemo in s tem plačujemo 20 — 40 odstotkov devizne stimulacije, potem vidite, da nismo v zavidljivem položaju.«
••Stanje v kmetijstvu v preteklem letu nikakor ni bilo lahko. Kakšne pa so tržne razmere na vašem področju?«
»Vedno znova ugotavljamo, da je poslovanje na jugoslovanskem trgu še vedno prežeto z najrazličnejšimi nečednimi posli, če se lahko tako izrazim. Naj vam povem primer: mi ponujamo tako imenovane riskantne kredite. Proizvajalcem koruze damo kredit, da bi nam potem v določenem času dostavili koruzo. Posel
vo. Prva faza rekonstrukcije je že končanj in do leta 1983 nameravamo dokončati celotno rekonstrukcijo. Tako bomo zadovoljevali potrebe na našem tržišču (Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec in Celje). Drugi večji projekt pa je' gradnja 30.000 tonskega silosa, ki ga bo investiral konzorcij SOZD ABC Pomurka. Ti skladiščni prostori bodo velika pridobitev za naše območje.«
••Za konec pa še tole vprašanje: Pravijo, da tovarne močnih krmil ustvarjajo zelo velike dobičke. Koliko je resnice v tem? '
Na to vam lahko o.dgovo-rim zelo na kratko. Če je 2-odstotna akumulacija na vložena sredstva velik zaslužek, ki ne zadostuje niti za enostavno reprodukcijo, kaj šele za razširjeno, potem resnično veliko zaslužimo. O tem velja razmisliti!«
Dušan Loparnik