Knjiga Slovenska XIX. veku. Josip Marn r. 13. marc. 1832 v Štangi nad Litijo, srednje šole dovršil 1. 1851, bogoslovje ]. 1855, kaplan v Horjulu do okt. 1857, odslej učitolj za veronauk in slovenščino na c. kr. gimnaziji v Ljubljani, profesor, umirovljen 1. 1892, častni kanonik, vitez Fran- Josipovega reda. Kar tukaj o svojem književnem delovanju povem, povedano bodi zlasti zaradi Jozičnika, nekdanjini vrstnikom v spoinin, prihodnjim pisateljem slovstvene zgodovine pa v razumno porabo. Za občinstvo sem jel slovenski pisati 1. 1849, kadar sem v Alojznici dr. J. Pogačarju pri vredovanju ,,Cerkvenega C a s o p i s a a 1 i Z g. D a n i c e" pomagal popravljati najproj natiskovanje, potem pa prestavljal kake stvari za list, n. pr. 1. 1849; Keršanski pogled sedanjiga časa poleg dr. Schlora. Zvonovi. Oee v sredi svojih sinov in vnukov itd.; 1. 1850: Družba sv. Detinstva; 1. 1853: Dr. A. Schlor. Kratek popis njogoviga življenja in djanja; 1. 1854: Mirske iskrice; 1. 1856: Bog nikonnir dolžen ne ostane itd.; 1. 1857: Povej ti inoni resnioo (Salezij—Beza)! itd. — Vesel slovenskega lista za našo niladino pisal sem v ,,Vedeža" 1. 1849 in 1850 nektere podučne in kratkočasne reči, na pr. Življenje — leto. Vojak zares junak itd. — L. 1851 sem vredoval Daničico, tednik mladosti Alojzjevišca v poduk in kratek čas, in pomagali so nii n. pr. -3. Rogač, J. Zvegelj, J. Stritar, V. Lah itd. — V Slovensko Bčelo 1. 1852 zašel je spisek: Hrast in lipa (Milko). — Slovenski Romar 1. 1858 ima dva sestavka.. V krčmi. Pod lipo. — Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem — po povelji kneza Antona Alojzja 1. 1856 — 1859 —¦ kaže v ,,Predgovoru" str. XIV, da je nied sodelovalci bil tudi Jožef Marn, kaplan v Horjulu, kteri je po tedanjeni navodu poslovenil in vravnal: I. Ezdrove bukve str. 459—181. Juditine str. 539—567. Esterine 568—595. Po opravljeni preskušnji iz veronauka v Ljubljani in iz slovenščine na Dunaju sem v Prograin. d. Laibacb. OG. 1. 1860 spisal razpravo: Slovanskega cerkvenega jezika pravo ime, pervotna donioviiia in razinere proti sedanjim slovan- skim jezikom — prvi slovenski spis v dotičnem javnem glasilu. P r og r. L a i b a c h. OG. 1861: Slovnice slovenskega jezika (str. 13—26). — L. 1 864 pa sem na znanje dal: Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki. Spisal nemški prof. Petruzzi, po svoje predelal slovenski prof. Metelko. Od 1. 1862 do 1873 dopisoval sein v Danico; na pr. 1. 1862: Nektere misli o sedanji gimnazijski osnovi (št. 24—27). — L. 1863 dopisi z Velehrada, iz-Olomuca, Prage itd. — L. 1864: 0 stvarjenji. — L. 1865: 0 pesmih A. Umeka Okiškega, pa v Slov. Berilu za VIII. gimn. razred. — L. 1866: Jok v čitavnici. 0 Matici, šoli itd. 0 Poklukarju Jožcfu in njegovem slovstvenera delovanju. Vredoval sem Danico od 1. 8. do 16., dokler je Jeran hodil po Sv. Deželi. Priobčil ondi besedo, ktero seni govoril bogoslov svojim verstnikom 1. 1853 o slovenščini itd. — L. 1868: Blagovestnik starega zaveta 1. 5—40 itd. — L. 1869: Iskrice slovenske I—V. 0 Janežiču. 0 šolstvu, šolski maši itd. — L. 1870: Srednje šole I—IV. Cerkev pa šola. S Slemškega. Z Ajdovskega gradca itd. — L. 1871—73: Zinaga sv. Križa t. j. Vitazstvo sviiteho križa, spisal Jan. Munkay, V Skalici 1869. (Dan. 1873 str. 322). V kat. Besedi govoril o sv. Cirilu in Metodu nasproti Narodu (cf. Danr324). — L. 1874. 0 easnikarstvu zlasti liberalnem (cf. Nar. st. 43. Dan. str. 70. 108) itd. K r a t k a s t¦ a r o s 1 o v c n s k a s 1 o v n ic a. Spisal J. Marn. Doklada Glasniku in posebej tiskana v Celovcu 1863. 8. 60. — Zlati Vek. 1863. 8. 293. Sprožil, vredil, spisal v njein: Predgovor. Dve vojski (Družba sv. Cir. in Met. pa sv. Moliorja). Sveto pisrao in slovstvo slovensko. Nestor. — B a r a g a, svetla zvezda na slovstvencm nebu kranjsko-slovenskem in očipve-indijanskem — v knjigi Vončinovi družbe sv. Mohorja 1. 1869, in tudi posebej (Dan. 186—178). V Slovencu sem sodeloval prva leta (Istinič — Resnicki) na pr. 1. 1873: Roža Sandor pa sedanje ječe. L. 1874: Da se rosnica prav spozna, čuti je treba oba zvona (Makušev — Jurčič vsled govora o liberalnem časnikarstvu 1. 27.). Pismena vprašanja o zrelostnih skušnjah iz slovenščine. Tresk med katehete ljubljanske giinnazije. Hezilo (prof. Heinrich) pa Istinič (prof. Marn) str. 107 do 113. Sedanjim Crtomirovcem pa Valjhunovcem itd. — L. 1875: Svobodna učitev. Dajte nam četrtek nazaj! Naučni slovnik. Dežnian, oj! Erinije. Peter Petruzzi. Casopisje slovensko itd. - L. 1876: Vzajemna slovnica slovenska. Moj jarem je grenak, breme ni labko. L ecole sera chretienne ou ne sera pa. Slomšek v značajnosti Sloveneem vzor. Kat. easopisje — dejanje apostoljsko. Nič trdno, stanovitno ne stoji, — In vse razpada, koder vere ni. Vladika Ravnikar in naše slovstvo. Slovan gro na dan. Poteates potenter tormenta patientur. Znanje in djanje itd. itd. — L. 1877: Cvet časnikovski. Katoličan gre na dan itd. — L. 1878: K. Melcer. Pij IX. A. Jerala. Slov. Matica pa dr. J. Bleiweis. — L. 1879: Sv. Ciril in Metod. O šolstvu.. — L. 1880: Nektere iskrene misli in želje o Slovencu (A-G). Jernej Kopitar. - L. 1881: Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos. Ezav in Jakob .. — L. 1882 : Slovan gre na dan. - L. 1883: S. Žepic. J. Šolar. J. Macun. - L. 1884: J. K. Pogačar. J. Vesel Koseski. Nejedli. — L. 1885: Z Velehrada. - L. 1886: V. Lah. B. Raič. Stritar — Daničica itd. - L. 1887: Fr. Levstik. — L. 1889: D. Dežman. M. Cigale itd. itd. Matici Slovenski 1. 1863 zapisnikar, potem ključar, od 1. 1865 odbornik, od 1. 1887 predsednik. — Kopitarjeva Spomenica. Vredil Josip Marn. 1880. 8. 188. Spisal Predgovor; J. Kopitar pa dr. J. Zupan ; Kopitar pa Pypin in Kolar. Po časopisih sestavil: Slavnost Kopitarjeva v nedeljo dne 22. avg. 1880 v Repnjah. V Katoliški družbi govoril večkrat, kar kaže Danica. Posebej sem priobčil v Glasih XV 1. 1880: Velik zdravnik jo prišel z nebes, ker velik bolnik je ležal na zenilji (Luk. 10, 23—37). Je/ienik. Da bi jiodpiral dobrega Praprotnika pri vredovanju ,,Učit. Tovarša", jel spin v njem spisovati 1. 1863 ,Pomenke o slovenskem pisanji", ter si izprosil naposled za nagrado nekoliko prostih odtiskov, kterim sem dal naslov ,,Jezičnik". Jezikala sta nanireč v ponienkih ,,poredni Učenec in neporedni Tovarš" o jeziku slovenskem, o raznih oblikab v pisanju, ki so takrat se jako hitro spreminjale itd., za poduk in kratek čas. V prvih letnikih I-V. t. j.: 1863-1867 se, je v vsakern nabralo petdeset razgovorov. L. 1864 sem spisal v ornenjenem listu tudi: nNi planiiie brez doline", ter priobčil razpravo: ^Malikoslovje slovansko", največ po Hanušu sestavil Metelko. - V III. letniku 1865 vrši se razgovor vže o občnih in posebnib inienih naroda slovanskega; v IV. ozira se tudi na knjigo nDie sloveniscbe Sprache nach ihren Redetheilen" v. Levstik; v V. pa sega razprava celo v jezikoslovje in slovstveno zgodovino slovansko (cf. Jezičn. XXVI). - V VI VIII. 1. 1868 1870 se razgovarjata ,,Stari in mladi Slovenec" o slovenskem pisanju glede na sorodstvo med staro in novo slovenščino največ po dr. Miklošičevi knjigi ,,Lexicon palaeoslovenico - graeco - latinum". L. IX—XI. t. j. 1871—73: Metelko v slovenskein slovstvu — in njegova doba, zlasti izvirno ,,Abecedna vojska" itd. - V XII. 1. 1874 opisan je Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski). V XIII. 1. 1875: Jan Nepom. Nečasek pa Anton Umek Okiški. - VXIV. 1. 1876: Otec Marko Pohlin pa Valentin Vodnik. — V XV. 1. 1877: Krajnska Cbelica in Cbeličarji. Dr. Jakob Zupan. Vladika Matej Ravnikar. I)r. J. Zupan in dr. Fr. Prešern. — V XVI. 1. 1878: M. Ravnikar Poženčan. M. Vertovec. M. Verne, posvečen Dr. J. Bleivveisu o 70. godu njegovem V XVII. 1. 1879: J. Kobe Sodevski. J. Varl. A. Žakelj Ledinski. A. Oliban. A. Likar. Fr Jeriša. Dr. L. Vončina. — V XVIII. 1. 1880: J. Kopitar. M. Čop. Dr. Fr. Prešern. — V XIX. 1. 1881: J. Žemlja. B. Tornšič. Fr. Malavašič. Dr. S. Klančnik. Dr. J. Rogao. J. Bonao. M. Lotrič. L. Engelman Nožarjev. Fr. Svetlieič. — V XX. 1. 1882: Novice pa Dr. Janez Bleiweis (s sliko), posv. Ur. Fr. Vitezu Miklošiuu o 70. godu. — V XXI. 1. 1883> Knjiga Slovenska v dobah XVI. XVII. veka. Zimske proste urice t. j. Predgovor poslovenjen iz Adama Bohoriea slovnice ,,Arcticae Horulae" 1. 1584. -- V XXII. 1. 1884 : Knjiga Slovenska v XVIII. veku. V pojasnilo bodi povedano, da sein nasproti kritiki v ,,Narodu, Zvonu in Slovanu" o Jezič-niku sestavke v Slovcncu: ,,Kdo je mojster in kdo — skaza (1884. XII. 35). Slovenčev podlistkar prilogarju Narodovemu (XII. 63). Možic od slamu (XII. 79). Par neprijetnih trenotkov (1885. XIII. 105). Faust ali Faustlein? (1886. XIV. 79)" spisal sam samcat t. j. brez druga. Podpisaval sem se ^Jezičnikov zvest čitatelj" ob scandalum pusillorum i. e. discipulorum. — Posebne pomembe je 1. XXVI. 1888 t, j. Staroslovenski Jezičnik. Knjiga Slovenska v dobi od IX. do XVI. veka, po kateri je znanstvona podlaga dana Knjigi Novoslovenski. — V XXVII. 1. 1889:'Svitoslav i Danica t. j. Msg. Luka Jeran v sliko. — Lotniki XXIII-XXV t. j. 1885-1887, pa XXVIII—XXX 1. 1890-1892 opisujejo (A—F) Knjigo Novoslovensko v Žal mi je, da inorani XIX. veku. skleniti! Kar je prejšnji vrednik Tovarišev rekel: B r e z J e z i č n i k a b i ž e n e b i 1 o T ov ar iša; to rečeni nasproti tudi jaz: Brez T o v a r i š a b i n e b i 1 o .1 e z i č n i k a. Cast torej ,,Učiteljskeniu Tovarišu"; čast in hvala vzlasti blagemu založniku n.I. R. Milicu" ter naslednikom!