fr? r > HOMATUE V RUHR OKRAJU NEM&KA VLADNA DRŽAVNA BRAMBA SE NAHAJA V RUHR! OKRAJU IN TO KLJUB PROTESTU FRANCIJE. — MILLER AND PRETI S KAZNUO. - E88KN JE PREDAL OROŽJE. — VELIKO POULIČNIH BOJEV V DRUGIH MESTIH. Paril, Francija, I. aprila. — Potem ko je posvaril nemškega po ! oblastema v poslanici, da ne bo francoska vla«la dovolila uikake^a ruzvrljavijrtija vi-maillsk*- mirovne pogodbe, s«> je ministrski pred-j st-dnik Millerand posvetoval z inar&alom Pochem Maršal Foclt jej imel nato posvetovanj«* z vojnim ministrom, Andrejem Lefcvre, ki) bil potneje sprejet od ministrskega predsednika. Poslanica Millers nla na dr von Maver-j«, nemakepa poblaa-1 reuea, je izjavljal«, do j«* M illerand že prejšni dan pLsal nemškemu poooMawreilcu pismo, • katerem pa jc prosil, naj zahteva od svoje Uad«- umaknite v e«t, ki m. stopile pred kratkim v Ruhr okraj. Poslanica j« svarila dr. vi m Mayer-ja, da ni francoska vlada v stanuj dovoliti katerokoli !'nU-nje veruiillske mirovne pogodbe. V poslanici se glasi med drugim tudi naslednje: Danes ob petih In h7> minut popoldne je dr. Gocppert, načelnik; i-mike mirovne koransije. obvestil predsednika mirovne konferen-. da so čete. ki presegajo število, dovoljeno vsled sklepa z dne 9., avgusta preteklega l«*»!i. stopile v Hr.lir okraj ter me prosil, naj dam termalno dovoljenje. /;• njih vstop, potem ko se je vstop že izr-j % ršii. I/vedel sem. da je voli Haniel, podtajnik nemškega zuua-njepa uradu, potrdil. du j«* dala nemška vlada popolno prostost, ak-« ije Severiugu. pruskemu ministru za notranje zadeve za uporabo et, koncentriranih /a operacije v Ruhr bazinu in da je prevzel Severing odgovornost /a ltjili nadaljno akcijo v Um ozemlju. Izvedel -rm nadalje, da se j- napad državne hrambe v nevtralnem ozemlju i j rieel dne li. aprila in da so frontne eete že dospele severno od Dort j luuiida-Uuisbansa. Vsled te ofenzive je neinšk;. vlada kršila člen 44.mirovne j |ioj*odbe. Ministrski prdesdnik Millerand navaja besedilo člena, v kate-i ion se {.Masi. da je sti »trati vsak prestopek za sovražno dejanje pro-i ti državam, ki so podpisale pogodbo ter pravi nadalje: Obvestil vas bom pozneje o sklepu, katerega bo storila via-j da republike. V ugotovil« na zastopnika Ha vas a gen t ure je rekel ministrski predsednik Millerand: Opravka imamo s sistematičnim kršenjem člena 44. mirov-i e pogodbe. Slaba vera v pojasnilu, katero nudi nemška vlada, je razvidna, »z naglice Napredovanja teh čet in to kljub naši prepovedi. Potreba zatrtja nemirov v Kulir okraju še ne opravičuje nein-;ke inicija ti ve. Dejarja nereda so bila lokalizirana in zatrtje konflikta z mirnimi sredsivi se žc bliža. Intervencija hI strani rednih čet bo lahko dovedla do naj-1 l.ujib posledic. Millerand kot predsednik sveta ni hotel ugotoviti, kakšne ko-rake namerava storiti francoska vlada, da nastopi proti postopanju Nemčije, a je izjavil naslednje: Vprašal sem za svet maršala Foeha in v Lsteni času sem se posvetoval z zaveznik: ter jih informiral o tem. Donmeva se, da bo Francija zahtevala kot jamstvo zaseden je 1'rankfurta, Danustadta in Ilauana od strani zaveznikov. Koblenz, Nemčijt, aprila, — Oete državne brainbe so zavzele' I»uisburg v renski Prnsiji in Kuhrrot, nristanišča za Duisburg, po številnih pouličnih bojih. Tako se glasi v poročilih, ki so dospela semkaj. V poročilu iz Ko.-i a ve clsi. da so se v Duisburgu komunisti borih posamič in da so streljali iz oken ter s streh. Ropotanje stroj-i ih pušk ter artilerijski ogenj je bilo mogoče čuti po telefonu v Kolin Essen, Nemčija, " aprila Centralni komitej je izdal pro-Huinue jo, \ kateri se zahteva izpolnitev mirovnih pogojev, četudi bi prišle eete driavn* hrambe v niesto. V proklamaeiji se glasi na dalje, da ostane gem-relna stavka šc vedno uspešno orožje za slučaj pol rebe. Voditelj rdečih izjavili, da s,- je do opoldne izročilo nad 11000 pušk Haag. Iloladska. :: aprila Kot s«- ji zvedelo tukaj, so bile kompaii:je rdeče armide imenovane po odličnih Rusih in drugih / itn h ih esktrcui istih » r radokalcih. Nosile so imena kot Kompanija Lenina. Kompanija 'I roe kija iu Kompanija Karola Liebkneelita. Odpor rileče armade, o katerih se glasi, da ni več pod kontrolo nominalnih voditeljev, j.- bil v sphwuem zelo slab. Voditelji so Nem-. i. a med njimi je le malo profesijonalnih častnikov. Atevilo Rusov je baje popolnoma neznatno. REKA PROGUSILA SVOJO "NEODVISNOST" D'ANNUNZIO JE BIL NAPRAVLJEN GLAVARJEM NOVE DR ZAVE IN TO POMENJA PRVI KORAK K ZDRUŽENJU Z ITALIJO. — BAND ITI APLA VDIRAJO. — NTTTI JE INFORMIRAN TEB BO PREDLOŽIL, CELO ZADEVO NAJVIŠJEMU SVETU V S AN REMO. _V berlinskih bolnišnicah je vse polno otrok, ki so oslabeli vsled slabe prehrane. ORIGINALNA POSLANICA) POŽIGI NA IRSKEM 1 KRIZA NA DANSKEM. DEMONSTRACIJE. ORIGINALNA POSLANICA POLICIJSKEGA KAPITANA Kapitan Kelly pravi, da morajo psi brca nagobčnika izginiti iz njegovega okraja. Pol eijski kapitan .John Kelly Hushing okraja v Brooklynn je proglasil, da morajo nositi vsi psi nagobčnike, soglasno s postavo. Kapitan Kellv je izdal proklamacija na prebivalce Flushinga. College Point. Whitest one. Bayside. Ltanglaston in Little Neck. Ta proklamacija se glasi ; — Jasno mora biti vsakemu, la je treba nekaj storiti, da se, odpravi nadlogo psov brez nagobčnikov. 1 — Če se bo psom dovolilo muo- • t žiti se ter letati naokrog še par t tiadaljnih let, bomo prekosili Ca- . rigiad v več kot enem oziru. i — Nisem mnenja, da bi vi v ^ lonici želeli oropati ubogega . Turka časti, ki so še vedno njego- J ve. — — V kameuiti dobi je bil pes ( Lajbolj koristni tovariš in spre- . mljevalec človeka. Pomagal je j* pri lovu ter se boril ob strani \ ( •ve j eg agospodarja v vaških bit-1 kali, dobro vedoe, koga iu kedajj^ naj ugrizne. — V onem času pa ni bila du ; ševna. premoč človeka nad štiri-nožnimi clam njegove družine ta-j ko r.pasna kot je danes. — Nekateri ljudje mislijo, da je '»dredba. ki zahteva, da nosijo; ' vs ipsi nagobčnike. omejevanje | naravnih pra.ie psa. — Zmerni pivci, možje, ki so-zadovoljni s petimi ali šestimi ' whiskey-sour preti zajutrkom. čutijo precej na isti način glede« CM-mnajstega amendmenta. — Se vol h. boste razumeli, daj nimata Vran.<*niia doba in os^m-i .r. ijsti anundment nobenega o-1 'pravka s pasjim problemom. \ - Ideja je, da se vzame nekaj ostane iz tega, kar bo sledilo. Kljub nekaterim prejšnim • razočaranjem vstraja pisec šel vedno pri svojem prepričanju, da i '»«■ najboljša pot. kako vladati red-i r.'ra in poštenim ljudem, ta, da se i dobi njih pomoč in dobro voljo. — Le malokdo izmed vas jej videl od znotraj polieijsko sodišče. Naša resna želja je, da si o-i branite neomadeževan sloves do ' konca svojih dni in mi vam hočemo pomagati pri t m. 1 — Pes brez nagobčnika pa mora iti pot dinozavra in Doda ptiča. če ga imate (namreč psa, ne 1 dinozavra ali Dodo ptiča), pre-skrbite zanj nagočnik brez vsake-1 ga. nepotrebnega odlašanja. — Časa imate do 5. aprila, da zadostite besedam povelja. Po tem i času, ee se bo našlo vašega psa na | prostem brez nagobčnika, vas ne bo bogastyo, ne rerieina, ne soci-jalni ali politični stik aH kak dru- Ustaši so požgali več carinskih in davčnih uradov. — Nešteto davčnih knjižic zgorelo. - Dublin, Irska. 4. aprila. — Velikonočne demonst raeijc na Ir-skein proti vladi niso imele zna-iiicnj nasilja. Prvoboriici r^ t>iibli-kanske ideje so prepričani, da bi jim kaj takega le škodovalo. Kljub j temu je pa prišlo na raznih mest ih do spopadov. Xezadovoljne-I ži so se posluževali čisto novih metod. Napadali in požigali so i davčne ter earinske urade in po-•žgali veliko število davčnih knji-| žic. Nadalje so napadali vsega skupaj petintrideset policijskih postaj. Postaje so bile večinoma prazne, kajti policisti so odšli na razne koncentracijske postaje. Kjer so se nahajali v barakah sa-mo otroci in ženske, so jih napa- ^ dalci najprej pozvali, naj odidejo, potem so pa zažgali. ^ V Dublin Castle je bilo nocoj ^ objavljeno, da si z uničevanjem ^ davčnih knjižic niso demonstrant- S' je prav nič na boljšem. Držav- ^ ljani bodo znova precenjeni ter bodo morali najbrže plačati še visie davke. S temi povišanimi -. j davki bo vlada zgradila nove ha ^ rake. - Napadi na policijske barake in ^ ! vladna poslopja so se izvršili v ^ mestu iu okraju Limerick, ter v ^ raznih mestih in vaseh Clare o- ? kraja. Ranjena sta bila le dva . vojaka in sicer v Leitrim okraju. ( 8KBI DRŽE GROFA DE SALIS. \ Pariz, Francija, 3. aprila. — ■ Srbi so aretirali grofa de Salis. prejšnjega angleškega poslanika ^ i v Črnigori. ki je rekel da so Srbi terorizirali črnogorsko prebival- ; j sivo. J g; zemeljski upliv obvaroval na-stopa preti policijskim sodiščem, j Kopije te proklamacije so bile j j nabite v vsakem poštnem uradu ^ j Ur na vsaki železniški postaji v Flushingu. ) i- DnAmn roHL/ira ▼ • ; . URO, IA OORlftKO Oi vomvjua ■i Iirrtajm dnuii kpMBi 1 j popolnoma sanaaljiTO In —danjla I raameram primemo tudi kitro p« , eoU Ml na OottfkMi in todl ni Mn> j*Hi po *u»ti» ki it » mdno po italjaaski i tiskiT fMiSnjs 11 »ISr JT 11116?1 lir----tlT* 100 lir----$ 5.70 300 Mr----$16 M 1 600 Hr .... $27.50 1 1000 lir .... $64.00 VALERA SE BO VRNIL NA IRSKO. London, Anglija. 4. aprila — N«ki tnkajšnt list poroča, da se l.«> Kamsn de Valera. predmeti-1 iiik in«ke republike, kiualo vrnil i/. Zdruienih držav v Anglijo. Sedanji glavni tajnik za Irsko >ir Homer Greenwood pravi, dal i < bo iia««protox al njegovemu iz-1 kteanju ter ga bo pustil v miru toliko dokler bo njegova ajsitaeija v v»gla*ju ft pofttsvo. O lu pa \prizarjal nemire in ščuval ljudi, bo aretiran. • • • Ko j« prečital včeraj v New Vorku de Valera to poročilo, je rekel: ^ Angleška u»Uva m angleška jiohtava nista bili se nikdar ve-hjavni na Irskem in tndi v fceda-n*em času nista. Ustava Irske je volja naroda. Jas no posnam ra- zen ustave irske republike robe-ii« druge ustave. Moja največja naloga je pokoriti se volji irske- gc naroda. ■ | K1KAKJH FINANČNIH PO-ROČIL Washington, D. C.. 3. aprila. — ' 1 ajnik Houston je danes objavfl. 1 de se je prenehalo z izdajanjem c.nevnih in mesečnih poročil za-kladniškega departmenta, ker ni hotel kongres dovoliti svot, ki so potrebne za izdajanje takih poročil. V Washingtonu pravijo, da se * takim varčevanjem ne bo prr-branilo dosti denarja za strica Kama. ROJAKI. NAROOAJTI SI HA "OLA1 NARODA". KAJTOOH mmmam dnevnik t sv Tmnii____ Danski kralj bo nastopil v krizi. Štirideset tisoč ljudi pred palačo. Revolucij onarne pesmi. Kodanj, Dansko, 3. aprila. — Vsled obiska deputaeije občinskih svetnikov, katere so spremljale ljudske množice, broječe več tisoč ljudi, je pozval kralj vodite Ije vseh političnih strank na kon-fereneo, ki naj bi sc vršila v kra ljf-vi palači danes zvečer. Velikanske ljudske množice so se zbrale pred občinsko hišo ter so se uredile v sprevod, da edko rakajo proti kraljevski palači imenovani v Amalienborg grad noseč s seboj resolucijo, v kateri sr prosi pomoč kralja, da se pre preči izbruh splošne ali general ne stavke ter vso bedo, ki jc po sledica te stavke. 0£e Na čelu sprevoda so korakal občinski stvetniki. Resolucija za hteva tudi stvorjenje ministrstva ki naj bi obstajalo iz mož, ki ni so odgovorni za sedanjo krizo in ki bi bilo deležno tudi podpore parlamenta. Sprevod nekako 40,000, na ko je ga čelu je korakal M. Stau ding, predsednik kodanjskega ob einskega sveta, je odkorakal po ulicah k gradu. Občinski svetniki ki so imeli pri sebi resolucijo, so bili takoj pripuščeni v navzoč nost kralja. Policija na konjih je skušala preprečiti prihajanje l.udske množice na Amalenborg fig. a konji so se splašili vspričo rdečih zastav in v naslednjem tre-nr-tku je na tisoče ljudi vdrlo na trg. katerega tvorijo štiri kraljeve palače. Demonstranti so peli pesem '•Rdeča zastava" in številni govorniki so nagovorili zbrane ljudske množice. Narod je bil v splošnem dobrega razpoloženja ter ni kazal nikakega nasilja. Le ob neki priliki, ko se je hotel neki nni formirani častnik norčevati iz de re on.stran t o v, je bilo Čuti protestne klice. Kralj, v kojega spremstvu se je nahajal ministr. predsednik Lie-be, je sprejel deputacijo. Obljubil je, da uo razmišljal o resoluciji, vendar pa se glasi, da je stališče kabineta neizprosno. 1L Staudinga in drog$ člane deputaeije se je živahno pozdravilo, ko so prišli iz kraljeve palače. London, Anglija, 3. aprila — Dva pod-predsednika poslanske zbornice danskega parlamenta so zahtevala danes, da .naj predsednik takoj skliče poslansko zbornico, - soglasno e brzojavko nr. Exchange Telegraph iz Koda-nja. Prošnja je bila zavrnjena in podpredsednika sta nato odklonila vsako nsdaljho odgovornost za vso^jM^taliccy^lcL bi m lahko Tukajšni italjanski list 11 Progresso Italo-Anicricauo je priobčil več poročil svojega posebnega poročevalca v Rimu, v katerih se 10,000 kron .... $83.00 Označene ceno so veljavno do dno, ko se nadomestijo s drugimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali po po How York Bank Draft. TVRDKA FRANK 8AK8ES. - - -j- » v- ' , ^ ystanovljena let* 1993, rctxjwto MMB B»rowpronmirT(io wm AiumMi^-j ^H^ orim t n*r- ^ — mm a9 m >0«tflwmnr«wt0tt t. 9t ohsr * the a. e. rnmtmm, m. ■ Majveftji slovsBski d>eT>ik 1 *r A Ik, T A T\ /\ T\ A The Largs.t Jlorsniaii Daily v UnM driavak. M * ■ A ^ |J I II I M * the Omun IUU. vlLiiiu li xllVl/L'xi —zr^zzr Za Hew York oalo leto.100 76.000 Boader* Sa inosemstvo oeio loto..? 7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. |l __>| TELEFOnT"S876~"oOBTLAHDT Entered as geoond Olaas Matter, September »1, l«a, at the Post Office at How York, H. Y, mulsg the Act of Oongross of March 3. 1870._TELEFON: 4687 COBTLAHDT NO 80 - ftTEV. 80 NEW YOU, MONDAY, APRIL 5, 1020. — PONDELJEK, 5. APRILA, 1920. VOLUME XXVIII. - LETNIK XXVm Novice iz Slovenije. Umrli to t Ljubljani: Rudolf Bajde, konservatorist. :J4 let. Josipiua Mlekuž, hiralka, 67 Jet. Magdalena Perko. strežnica, 61 let. Krna Blagotinšek. sirota. 1 mesec. t Ivan V in t ar, lesni trgoVec, 59 -let. Marija Fereneak, kuharica. 22 i let. Marija Kainc. mestna uboga. 67 * let. i .Marjana Keršič. zasebniea, 8:} let. Marija Selan. hči železniškega kovača.. 15 let. I Karel Branustetter. mehanikov .sin, 3 ure. Fran Železnikar. gledališki kurjač. * 3 J Zofija Bajt. šivilja. 21 let. Fran Justin, delavec, 29 let. ] *satu Obsojeni verirniki. V Ljubljani je bil obsojen na s •JUU K globe, ker je verižil s tuji- 1 mi valutami. 1 Ivana Kodela je bila obsojena ^ na 400 K globe in en teden zapo- j ra; dne decembra je na (ilin- { call prodajala liter luleka po 4 K. i Marija Lampič je bila kaznovana na 1 teden zapora; prodajala , je dne 8. januarja v Spodnji Ši- , ški liter mleka po li krone 60 vin. i Odmev poloma.. I Anton Ambrož mlajši je za časa ' poloma pobral na Vrhniki razno demobilizacijsko blago, po večini gospodarske stvari v vrednosti ] 1400 K. Izročil je vse svojemu očetu Antonu. Državno pravdni- ' št v o ju je obtožilo hudodelstva 1 tatvine, čes, da sta vzela to blago ^ novembra leta 1919. Anton mlajši 1 prevzame pred sodniki za oba zgo- ' voren zagovor: "'Prosim, to se j«* godilo leta 1918. meseca novembra 1 za časa poloma na Vrhniki. Videl sem tam vse razmetano. Ljudje so vlačili vse domov. Rekel sem jim: . • Kaj delate, ljudje? Odgovorili so i mi: Eh, to je tako! Sedaj je sodni : • dan! Ni nobenega gospodarja [ več!" Svoj zagovor končuje: . "Prosim, takrat sploh še nobene . države ni bilo!" Ljubljansko dež. > sodišče je Antona Ambroža mlaj-i šega oprostilo obtožbe hudodel-^ stva tatvine, kakor tudi Antona i star. obtožbe deležu os t i tatvine. Izgnan iz Ljubljane. Janez Cik je prišel k Ančuiku v Spodnjo Šiško; nabral se ~it je i in hotel pri Ančniku prenočiti, (toda ker tam nimajo prentičiač in j ker je bil neznansko siten, so «ra; i vrgli iz gostilne: nato je pa pred! g6stilno kričal in žuga!, da bo vse! šipe pobil. Privedli so ga k Mo-J dicu na policijo. "Kaj delaš.'"—j '"Mlinar sem." — "Ali mlinarji j {meljejo moko ali popravljajo ši-j i m* ! Ali si bil že kaznovan'" —1 "Ko bi jaz le to vedel, kolikokrat so me obsodili." — "Mlinar" je podoben Mojzesu, tako dolgo brado ima. "Ker imaš prepovedano bivanje v Ljubljani, bo« na račun polieije sedel v našem hotelu štirinajst dni", je bila ol»sodba. Roparski cigani. Dne 5. marca t. I. med 10. in 11. , uro ponoči je vdrla tolpa baje 8 i roparjev v stanovanje Marije Te-hovnik v Brezjah št. 41. občina . Dobrova, in oropala 15.000 K gotovine. obstoječe iz dveh bankov- « ' cev po 4000 K, 5 po 400 K državnega denarja in 50 stokronskih bankovcev avstrijskega izvora ter več različnih predmetov, kakor l>erila. 9 novih domačih rjuh. < žveplenk itd. Po izvrženem ropu se je tolpa podala v Zaklane, občina Horjul. Tam so poskušali rop pri posestniku Henriku Brunerju in Velkovrhu. Pri zadnjem so vzeli 250 K in zbežali v bližnji gozd. , Od orožnikov neumorno zasledo- > vana tolpa, od katere sta ciganka Xeža in njen 81etni sin Rudolf Breščak ujeta, obstoja po izjavi zadnjega iz sledečih ciganov, in sicer i Franceta Helda. Riharda Ilelda. Ludvika Rajharta. Angela Brajdiča. Franceta Brešeaka iu 221etne Angele Held. Zadnja se baje pri ropih oblači -v moško obleko. je ostrižena in nosi srbsko šajkačo. Po izjavi ujetega Brešča-ka je tolpa s tremi karabinkami iu enim samokresom oborožena in ima vvoje roparsko področje l»»je ' po vsej Sloveniji. Cigani, na ka- < tere sta dva orožnika streljala. i pdduli 10 do 12 strelov in «o se, , lugnslotimtska ICatuL SkiUtnta Ustanovljena 1. 1898 ^^gfi^W Inkorporirana I. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. GREGOR J. PORENTA, Box 17G, BL Diamond, Wash. LEONARD SLAB0DNIK, Box 480, Ely, Minnesota. JOHN RUPNIK, S. B. Box 24, Export, Pa. Pravni Odbor. JOHN PLAUTZ Jr., 432-7th Are., Ca- 1 Timet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Are., Dulnth, Minnesota, i MATT. rOGORELC, 7 W. Madison St., ' Chicago, IlL Združevalni Odbor. j RUDOLF PERDAX, C026 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, 4564 Washington St., Denver. Colo. GREGOR HRESCAK, 407 = 8U1 Ave., i Johnstown, Ta. Jeduotiuo glasilo: "GLAS NARODA" Glavni UradnikL Predsednik: MIHAEii ROVANSKK, Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsed.: LOUIS BALANT, Box 106, Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. Vrlwnrf Zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK, K43 E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh Pa. Nadoniiki. JOTTN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9W1 Avenue M. So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. Tse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljate* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse priloži« naj i Kalija j o na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdravniška spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega z< I ravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prl|>oroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota igluje i»o "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300,000. kovalnini zaporom kazen prestal. Visoki sodni funkeijoiiarji 1 so pa po končani razpravi nj hodnikih novesra Žabjeka vpraševali- " Kupim 1440 lir in dam za nje 4U0 kron. ker niso po sodbi porotnikov več vredne'*. Mlad fant, star tat. i Mlati je še Ivan Slcvee. 21 Icf je šele star, toda dvakrat je bil ' že zaprt, ker je kradel. Iz Župa-i rje njive pri Kamiriku je doma. Dne 2. marea jc stal ]>red Ijiib-lljansku ]>orott»: lep fant je, totla (kvari «ra ciničen smeh, s katerim j spremlja svoje govorjenje. Rax-{prava je zelo kratka: dvorni svetnik Hejrallv jo votli. V družbi z Josipom Globociiikom je Slcvee vlomil v trgovino Mila fškerlja v • Ljubljani; pobrala sta okoli f>00<> kron gotovine. Globočnik je bil žc kaznovan. Slevee je pa šel po 'izvrstnem vlomu po svetu. In po-jrolniici so potrdili soglasno, da je. , Slevee vzel denar, toda ne nad 4000 kron, pač pa nad 400 kron. Porotni senat (predsedoval mu je :!dvorni svetnik. Regally) je obso-. uil Blevea v me«»eeev težke je-l j to. — ""Ali sprejmete kazen?'' —-j'"Sprejmem", odgovori Slevee ci-jnično se smehljajoč, ker je pričakoval višje kazni. Praiie za 95,000 kron V Launsdorfn blizu Št. Vida na 'Koroškem so kupovali te dni lta-Ijani na ža*si drva. Ko so se s kmetom pt»jrodili za drva. «<> ga vprašali. če bi jim prodal prašiča. Ža->lgar je imel pitano prasieo, ki je i tehtata precej nad meterski stot lin je hotel zanjo 5000 lir. Italja-iii sti mu brez vsake besedice od-. j šteli na roke 5000 lir. prasieo na-lužili na voz in se odpeljali. Po današnjem kurzu znaša 5000 lir 95jQ00 ayst rijakih kron. ___ pust i vš i več ukradenih predmetov in eno italjansko karabinko,| v gozdu razpršili. Sklepati je. da1 so roparji identični z onimi, ka-' teri so ibie 29. avgusta 191«J pri' Veliki Štangi na orožnike strelja-! li. Kakor je opaziti, orožništvo roparje neumorno zasleduje in ne bo odnehalo, dokler ne spravi zlo. čince v zapor, prizadetim pa njih oropane predmete nazaj. Deset let ne sme v Ljubljano verižnik z valuto Valentin lloman iz Škofje Loke. Okrajno sotlišt"»eJ je tega verižnika — starega, sivc-j ga moža — obsodilo na en mese«' strogega zapora, ker se je povrnili v Ljubljano brez policijskega do-j vol j en j a ter tu skušal prodati srebrnih kron j>o 8 kron 20 vi-( narjev. Srnin i k nut je dejal: "Vi ne sinete deset let priti v Ljubljano brez dovoljenja policije!" j Socijalna slika. "Na dan zaslužim "Jo kron. Saj jih lahko pojem, gospo«! >otlnik! Premog mečem. Vedno delam.' Kar zasluzim, pa je za hrano premalo. Zadnje dni sem *' In-ra-čil" in ""naberačil nekaj tižola.". Tako se zagovarja pred sodnikom, J ljubljanskega okrajnega sodišča' jtlelavee Anton Z. "Pokažite mi ! roke!" pravi sodnik. Delavec po-j kaže roke. S«>tliiik: "1'radno ^e jkonstatira. tla ima obtožence žu-' jljave roke. iz česar sledi, tla tie-1 •la." Sodba? Štiri dni strogega zapora zaradi beračenja! Beračenje ni za krepkega moža. ki že ">S let pridno dela. — Druga *lika. Pride mlad Človek, postopa«*, pred stKlnika. "Pokažite roke!" Clo-j vek pokaže roke. SimIii i k : "1'rad no se konstatira. da ima obtože-j net- tako glatlke roke kot mest na ■ gospodična.*' Sodba Zaradi via-; čuganja — 14 dni zapora. Star tat je .Jakttb Vodnik z (jal)rsk«- gore;: mešetar je; zaptjri in ječe so mu dobro znani; nekoč je celo iz za-i porov v Škofji l^oki ušel in so v Kazini v Selški dolini o njegovem i In-gu iz ječe zložili* pesem, ki m- je prepevala in se še poje po loških j dolinah in brdih. Xadstraznik Toge r je ustavil v neki noči meseca februarja Jakoba Vodnika, ki je jezdil konja. Vodnik je rekoč:j "Tukaj ga imate, pa ga imejte", skočil s konja: dognalo se je. da je bil konj ukraden Edvardu Me-j •zetu v Črni vasi. Kazenski senati ljubljanske deželne stotini je je ob-i sodil Vodnika na eno leto težke' ječe. Invalid-detektiv pred poroto. Poti predsestvom dvornega svet nika Kajrallvja je obravnavala ljubljanska porota* o tožbi, katere je vložilo državno pravdništvoi proti Antonu Petrovčiču in »losi-1 pil Dacarju. ki sta obtožena.: Peti ovčičeva teta Katarina Per-' have je dala Petrovčiču 1440 lir. j da jih za ujo zamenja, kar je ta tudi storil in dobil za nje 10.584 jugoslovanskih kronj z denarjem lje uživati prosperiteto. ki jo je opaziti sedaj, si bodo izbrali Bo-nillasa, — bi si ga izbrali, če bi ne bili Mehikanci. Bojna slava pa jih še vedno omamlja in če bi postal Bonillas preveč nevaren nasprotnik, bo izdal Obregon manifest, v katerem bo protestiral proti j intervencij* Oarranze. Mehika ni še nikdar pozwla prostih volitev, a njeni prijatelji v t -j deželi upajo najboljše ' __ Spomini na domovino. tcmplov, zgrajenih Alahu na čast. Mohamedove izrecne naredbe glede kopanja so me prepričale, da je imel ta mož par izvrstnih idej. Na dvorišču vsake mošeje je čista tekoča voda. Predno stopijo verniki v mošejo. si morajo izprati noge. obraz in glavo ter stopiti v svetišče bosopeti. Tutli pri drugih verah bi bilo to zelo priporočljivo, posebno v poletnem času. Obiskal sem te mošeje ter turške šole. v katerih uče mohame-danski duhovniki, hodže, deco mo-hamedansko sveto pismo, koran. To je zelo podobno drugim duhovnikom. ki č i ta jo kak podoben j jezik, pa ga ne govore. Imel sem tudi priliko pogledati v nek bogat harem, kjer sem s«* čui^l krasnim preprogam in opravi. Potoni izpraševanja sem tudi izvedel, da Alah ni napravil žensk jednakim. Matere, sestre, žene in hčere nimajo istih pravic kot jih imajo moški. Ženski je dovoljeno samo enkrat na leto iti v cerkev, pa še takrat ne gre s svojim možem, ampak jo spremljajo le ženske. Pa da se vrnem nazaj k dva-miljonskcuiu narodu Bosne in Hercegovine. Če bi govoril po starem avstrijskem načinu, bi rekel, da je t^m en miljon Srbov (pravoslavnih). pol miljona Ilrvatov (katolikov) in jm>1 miljona Turkov (mohatnedaneev). Z eno besedo rečeno, da so tam tri različna plemena naroda. Resnica je pa. da vsi govore sa-j mo en jezik — srbohrvaščino. Njihova fisiognomija je pa ista. Izberi jih tisoč ter jih izprašuj. Dokler ti ne bodo povedali svoje i vere. ne boš mogel reči. ktlo je Turek. Srb ali Hrvat. Ko sem stal blizu mesta, kjer je bil leta 1914 ustreljen en sam prine habsburške rodbine, kar je i dalo povod, da je bila polovica zemeljskega površja oblita s krvjo. sem se jasno zamislil v bodočnost .Jugoslavije. Kako bi moglo biti drugače, kot da se združi teh trinajst miljonov. ki v.si govore jezik, katerega jih je učila ista mati! Pesnik pravi: < »ti Vardara do. Jadra na puca zora liovog dana. Sv jet le ku le obasjane j Beograd. Zagreb i Ljubljane, j Sava. Drava i Morava | nose polic do Duuava; "Ne djeli nas više Drina. " j jedna nam je domovina." Teci Savo, Sočo. teci. j i Vardaru moč ne gubi. j kud li šumiš svetu reci: i "Jugo.sloven dom svoj ljubi. : dok mu njive sunee grije. dok mu hrašče bora vije, dok mu mrtve grob taj krije. »lok mu živo srce bijc^" Pueblo. Colo., koncem marca-Walter Predovich. I! Move postne znamke na Nemškem. Te dni so prišle na Nemškem 1 nove poštne znamke v promet in se razlikujejo od dosedanjih deloma po tisku, deloma po risbi. Namesto državnega orla s pru-.skirn ščitom na prsih je orel brez ščita, cesarsko krono pa nadomestil je genij, ki drži v povešeni roki luč. Nove znamke so tiskane na , belem papirju. Poštne dopisnice po Jo pfenigov, so narejene iz rumenkastega papirja, poštne na-kazniee iz rdečekastega ter navadne zalepke iz modrega papirja. Barva kuvertov in dopisuie eiačne pošte se ni izpremenila. Iz Berlina poročajo, da je postil i minister povedal na nekem shodu, da se bo poštnina za pisma zvišala. Navadno pismo bo stalo 50 pfenigov. Tudi Pr&ncija. odpotegne srebrn drobil. Angliji in Nemčiji, sledi sedaj tudi Francija. Odpotegnila bo iz , prometa ves »rebrni drobiž ter ga ga zamenjala za nove iz m^šani-. i*t srebra, nikla iu kotlovine iz-gotovljene novce. S tem izstopi Frantija popolnoma iz latinske kovne k veze. BOSNA IN HERCEGOVINA. Leta l.*38!> so Turki porazili v bitki pri Kosovu carja Lazarja, njegove veljake in vso srl»sko voj-isko. V onih časih je zn^čila turška zmaga smrt plemičem in suž-uost vojakom. Pa tudi ta zmaga ni delala nobene razlike. Od carja Lazarja pa do najbolj oddaljenega pretendenta na srbski pre-tol. vse je padlo pod turškim nie-jčein. dočitn je bilo na tisoče vojakov poslanih v sužnost. Nekateri : teh so bili izbrani za posebno mučenje. Izžgali so jim oči iu jim naročili, naj gredo pravit živečim i Srbom, kaj se je zgodilo na Kosovu. da ni več niti carja, niti ear-j stva. Ti slepi guslarji so pripovedovali o porazu srbske vojske. Pripovedovali so to pa temeljito | in takti dobro, da se je glasilo ! kot zmaga, igrali so guslc ter peli od vasi do vasi in od mesta do mesta. Peli so. kako je Miloš Obilic umrl v -šotoru turškega sulta-| na Murata. katerega je pa še pred svojo smrtjo poslal k Alahu. . Peli so o Jug Bogdanu in lijego-I vih deveterih sinovih, kako je oče i padel z osmimi sinovi vred ob . strani carja Lazarja, kako je dc-| veti zapustil bojišče ter obiskal ! svojo nevesto in mater, kako ga j je njegova mati. ki ga je ljubila Ijolj kot pa življenje, kako ga je (njegova mati obdolžila strahopet-I dva in kako je slednjič začela upati: A k i jesu odleteli ždrali. ostali su ptiči ždralovicj. j naše pleme izginuti neče. naši dvori ostat pusti neče. Zdi se mi. da jc ta pesem najlepša. ; Ti slepi guslar j i so ]>eli odisejo prošli slavi, ti slepi guslarji so dali Jugoslovanom srce. Kajti, kjer je življenje, tam je tudi upa-; j nje. Spencer je imel prav. ko jej rekel: "It is the survival of the fittest, who survive." Jugoslovani so bili sposobnejši kot Turki in Nemci in v kratkem , času se bo ukazalo, tla so sposobnejši kot pa Italjani. i Tekom vseh teh let od 1:58^ pa do 1H77 je bila Bosna-llereegovi-na pod pet ti krvoločnega Turka. , Ko je leta 1877 Rusija popolnoma porazila sultanove armade, je do-, bila te dve provinci — Avstrija., Chidno. kaj ne. tla je Avstrija do-' i bila te dve slovanski provinci, koj je vendar slovanska Rusija stori-1 la vse. kar je bilo v njeni moči. j tla ju je oprostila turških krempljev. Toda velike sile so se bale. da bi Rusija ne postala premočna iu so vsledtega tako odglasovalc.' da je dobil Franc Jožef Bosno in! Hercegovino v dar. Samo da ju ni dobila Turčija, potem jc vseeno, kdo ju jc dobil. In Srbija je imela takrat jako malo besede. Kmalo zateui je bil pa zadan temelj svetovni vojni. V glavnem mestu teh dveh provinc jc potomec trnih Srbov, ki so padli na Koso veni. sprožil petelina ter dal začetek svetovni vojni. Bosna-Hereegovina ima kaka dva miljona prebivalcev. Xa prvi pogled so jako podobni skalnati pokrajini deželi, v kateri so bili I rojeni in odgojeni. Koščeni, žila-sti velikani so domačini v Bosni ill Hercegovini. Možje, ki so stoletja in stoletja, skupljeni v mala krdela, vihrali zastavo svobode. V črnih gorskih zakotjih so se skrivali, in ko jim je bila dana prilika, so planili na turške pobiralce davka ter jih pregnali na vse šti ri vetrove. Zatem so se zopet vrnili v svoja skrivališča. Sa-jrno dve poti sta preoatajali sultanu. da podjarmi te sokole: izpre-objtiiti jih k mohamedanxtvu ali 'pa ubiti. Jasno je. da jih je dal veliko pomoriti, pa tudi izpreobr-nil jih je preeej. V dokaz teuiu je dejstvo, da je Meda j v Bosni-Her-eegonni med dvema miljonoma prebivalcev skoraj pol miljona muslimanov. V Sarajevu so uii pokazali Be-govo džamijo (zgradil jo je nek ;turški beg pr?ri tristo leti>. ki je I največja in najbogatejša turška cerkev med tem mestom in L'ari- Igradom. Videl sem tudi notranjost in zunanjost najmanjše džamije. V tem mestu je 49 turških 'GLAS NAHODA" ■UVINIAN BAIL V| »WAWW EAK—W. Prrnmtm " *M""1J**1 foil ■ENEPIK.TF—j ^ia ' C »rtlliwlit^Su Ml.*!! niM ' jj' MwMtU% N!W>' Hmročmr Mhaja k iatmmmm nmMJ tm prtmltoy._J MMi Nm vSi BS K •LA« NAHODA ^^ rvoio* •» thm Nemi ^ ■m CMmw n^nnjuaH kraja naročnikov proi. kajti program ustaje v Kulir okrnju je v svojih bistvenih toč-j kali dober tako za \«inčijo samo kot za sosede Nemčije. Se veeja i« t-sreča pa bi obstajala v t fin. ker bi najbrž prišlo do nove generalne stavke iu do upora proti sedanji vladi, kar bi lahko dovedlo do boljš^viške nstajr ali j>a do kojaeentraiieije sile v rokah skupine, ki jr bila zat*asiio pt»raž;'iia. ko j«' bila zatrta ustaja dr. von Kappa. Pospeševanje umorov. V nekem }toroeilri iz Pariza >e razpravlja t> odgovoru, katerega 1)«h1i> zavezniki atijbrž pr»slali »ui poslanico predsednika WiLso-iia, tikajočo se Tnrči.;«'. Pričakuje da s«- ho v tem odjrovoru ome-l'jalo nezmožnost Vm-'-rike. st- nahajali na Armenskem najmanj izza časa Kse-not'ota. torej nekako dvanajst ali štirinajst stoletij predno se je o Turkih -»ploh kaj sliš. io na tej strani Kaspiške^a morja. "l>oirače" turške kmete, ki so nk.adli zemljo, ki je bila armenska izza jutranje >«»re zgotlovine pa se oavlja sedaj nad pre.všne lastnike in sicer ra-ditega. ker '"Armenci bistveno narodni posredovale!, ki ne predstavljajo produktivnemu dela prebivalstva Čeravno s<> ti argumenti tieividna nemisel. je vendar nekaj smešnega v njih. ( e o Turki logično pleme. l»odo predlagali, da je « dii'a pot, kako za v cono spraviti s >veta armensko nevarnost, iti ter pobiti še preostale. Najti pa je politične, ekonomske, verske in plemenske vzroke, v sled katerih smatrajo Turki Armence za livoje sovražnike. Zavezniki niso dali dosed.ij Turkom še nobenega rednega povodi za domnevanje, d.i bi sr tlovršenje dela uiasakriranja kaznovalo prestrogo od strani zi^padnih uannb»v. Predsedniška kampanja ¥ Mehiki. Poročilo, tla se skušalo v ponileljek ]>onoči v Mexico City otl-^«sti Ignacija Ikniillas. prejšnjega mehiškega poslanika v Združenih državah ter sedaj kandidata ne-vojaške stranke za mesto predsedniku, je vrjelno, J ajti pristaši generala. Obrcgona se jeze na na-s i tip B«» lillasa kot kandidata, katerega podpira predsednik C-ar-ranra ter so prav po— bno o^ončeni nad aretaeijo treh armadnih <.«stniko\. njih prija*jev ob j»riliki neke parade, ki je bila vpri-zttrjena na korist BoriHasa. Mehikanci vzamejo svojo politiko tra-»•t'-Ho. Vedno dvomijo o dobri veri svojih političnih nasprotnikov ter si na najbolj slab način razlagajo dejanja administracije, čeprav m slednja prizadeva .zdržati rennicuo ravnotežje med predsedniškimi kaditbiti. Ht>nillas je I * i I o*, ira ft« pt»ti generala Obrcgona. kateremu so nj«-j*ovi p rut an i ua 1'v Uiatieen" način ndani. Predsednik Carranza si uioLro<*e zeli svojim luslednikoiu eivilista. a tloi*ed»j ni nudil še nobene pomoči Bonillasii kot kundidatn. Predsedniška ka:..panja v Mehiki je pniia v kritičen štadij. V resnici *re /a to. če ho predsednik civilist ali pa vojak. Nekateri so tiko skeptični:da pra i.io, da se i»o stvar odločila, še predno bo prF-šlo do volitev v pričet ku julija. Dva vojaka-kandidala. Obregon in (ionzales. ki pa mr razpt>lagata s številnimi pristaši, dolžita pred- -ednika ( arranzo Jm udariti nazaj v južno Rusijo. Anglosaški dovtipi. al Soprog: — Vi ste tisti poguiu- ^ ni mož, ki je moji žoni ravnokar n rešil življenje? Vsprejmite ta ši-ling kot znak moje hvaležnosti. — Rešitelj: — Prav gospotl moj. " vi veste bolje kot jaz. koliko je yrcdna. (Tits Bits). — Soprog (pri telefonu i : Gospod doktor.• moji ženi se jc nekaj dogodilo/ l sta ji stoje odprta iu govoriti ( ne more. — Zdravnik: Najbrže ^ s; je iz.takuila čeljust. — Soprog: Ah, ali! Menite? Če imate čas----1 morebiti drugi teden____ kadar imate čas____ pridit pogledat. kaj se tla storiti zanjo. (Morn-j ing). — Kaj vam je, Ben* Zdi se,' tla se dolgočasite. — Delo, sa- j ino delo. od zgodnjega jutra do s poznega večera. — Od kedaj že ^ tlelate tako/ — Začnem jutri. U (Tits Bias). — Kmet je delal na / polju. Kopal in sekal je že eno j, 1 uro, ko je zadelo orodje na tri- s peuee-novec. Deset minut na to je prišel na vrst šest-penee-novee. , — Sveti Patricij, je zakričal, | našel sem srebrno žilo. — Vese- a j lo je kopal dalje, kar je začutil j i nekaj drčati ob svoji nogi. Drugi ] i šiling je ležal pri njegovih no- j . ga h. Njegov žep je imel namreč ; . luknjo. (Tits Bits). — Državnik , je mož. ki da vaše življenje za , j svojo domovino. (Tits Bits). — , Napravil sem veliko iznajdbo, je , i za klical nekega dne amerikanski , , vojak v strelskem jarku. Iznašel , . sem strojno puško, ki odda v mi- j i uuti tisoč strelov. — Zakaj bi to : l bilo dobro, odvrne tovariš, kon- | l struirajo en miljon takih pušk. . — Ah ne. tega ne bodo mogli, r ker bom iznajdbo dal patenti-i rati." (Stars and Stripes), a o Berlin se brani priseljencev. 0 Policijski predsednik v Berlinu, r socijalist večine, Evgen Ernst, je opozoril prusko vlado, kako silno se množe priseljenci iz tujine, lju-! dje. ki se ogibljejo dela ter zlo-:- činei. V vojski se je preselilo v r Berlin približno 40.000 tujcev. >- zlasti i hI vzhoda. Izgnati iz Ber- 1 lina jih je težko. Tega je kriv de-i-| loma mirovni dogovor, deloma *-joko1ščiua, da večina prišeljeneev lxME6 Is&Unle in da se torej ne ^ ve, ali spadajo v poljsko državo nazne vesu. _ ii Slovak. 1 To le povest je povedal general 1 pri obedu: "Bil sem na gorenjem s Ogrskem. Pogosto sem videl, kako * so vaščani. ki so vozili v mesto na 1 prodaj, mostnino pobirajočemu i zidu dali blago za polovično ceno. 1 Ta ali oni s<* jebrauil. da ne tla: i toda žid ga je mikastil tako dol- i go. da je moral dati. Nekoč sem i gledal, kako je ta slabič o nega vil } gorostasnega kmeta in mu jemal , blago skoraj s silo. Kmet ni dal, , ižid ni popustil, tepci ga jc! "Olo- j vek božji", sem dejal kmetu, "ali ] te ni sraui. tla te žiti tepe, ki si močnejši kot on?!" Slovak me je začudeno pogledal: še nikoli ni ' mislil na to. da bi on mogel koga tepsti. Tedaj zgrabi zida za vrat | in ga vrže na zemljo in tepe. da I bi ga bil stolkel do smrti, če ne bi mu bil dejal: "Nehaj!" — "Ti Slovani so čudni ljudjeje končal general. "Da. zelo čudni!" I Revolver, ki sam razsvetli svoj cilj, {jc izumil neki pariški policijski komisar. Revolver ima pod cevjo pritrjeno majhno električno bate-lrijo v obliki paličice: neznaten (pritisk s prstom — pa ti pade na I cilj svetla lisa. V močni leči pred I ža ril Uro sta vdelani dve črni, kri- • ža joči se črti, in mesto. kamor pade to križišče v svoji projekciji na cilju, je natančno tisto, ki ga zadene krogla, ako ustreliš. S to napravo je sigurno merjenje po noči. baje ae mnogo lažje kakor k v dnevni svetlobi. i | Zavrataica (kravata) 775 kron! * Tako d raso prodajajo za vrat-| nire dunajski trgovci! "Arbeiter Zejtung" prinaša na podlagi tega delavstva obiiren uvodnik, ki 1 se peča z vprašanjem najpotrebnejšega uvoza v državo in s pre-1 povedjo uvoza liikriirijozuih pred ' metov. t f - d f Poroti predseduje podpredsed-1 nik deželnega sodišča Regally, dr-| i žavni pravilnik je dvorili svetniki 1 renz, zagovornik je dr. Krejči.J Na talil visi situacijska skieaj j vasi in niše. v kateri se je izvr-J ši; umor. Regally: "Ali .ste to sto-l i rili ali ne.'" Križnian: "Da. -sto-l*' IC , ri' sem". (Preje je tajil svojo I " •J krivilo). Obdolženec je mlad. asi-1 ^ ter simpatičen fant, ki irovoril-precej samozavestno in pove. da 11 11 je bil Gor! a že dolgo pri hiši. ka-|t mor je prišel po prestani petletni J „ •iječi. ki jo je bil obsedel zato. kerl.j j« bil svoječasno umoril neko žen E i skt». Pri hiši je v resnici gospo-jli -j da ril on. njegova beseda jc vse za-jž i h gla. kričal je nad otroci, jih p ii pretepal tutli po nepotrebnem injt ijdi podil oil hiše. Z njegovo ma j' -Iterjo se je tikal, sploh je bilo J2 -| med njima razmerje, dokaj in-J1 -itiinno. objemala sta se vspričo o-P -Jtrok. V soboto zvečer je prišell1 ljKrižinan domov iu mu Gorta spr-J v* ni hotel odpreti; zmerjal gal^ L. je. prišel iz hiše in ga hotel z rao"J -tiko. Fant je šel po vasi in prišell o poznje skozi odprta vrata domov L [.iin šel spat. Ta večer se nista več j [j'videla. Drugi dan je šel obtože-l nec k maši, po maši v gostilno. L nato je šel domov in se preoblekel L ^ tir šel zopet v gostilno, kjer jej 0 bil s svojim dekletom in so gaj a ljudje podpiiiovali kot vedno, za-j j.'kaj pusti, da se srotli kaj takega I 0 pri hiši. Zvečer je spremil deklej $ I domov, nazaj grede stopil v hišo lin se ne spominja, kako je dobil ? J vojaško napadalno bodalo v roke 1 j in kako je izvršil dejanje. Potem je zopet odšel proti Kokošnja-kom in ukal. Ko se je vrnil, so bili že vsi po koncu in so govorili !e o umoru. — Obtežilna točka za je j obtoženca je. da je hotel krivilo ' i zvrniti od sebe na sestro in se je n drugi dan deial veselega in igral iu: harmoniko. m ii- • la Obtoženčeva sestra Antonija ra poroča kot priča natanko o krva-v vem dogodku. Umorjeni Gorta je bil dober, je ni pretepal brez. po- Pred ljubljansko poroto se za-j govarja Ivan Križnian, ker je it- ni moril domačega hlapca Franceta J ži Gorto. Gortla je bil v noči 23. no- '1 vembra 1919 v Zalogu, speč v N . i svoji postelji zaklan. Rana je se- v, gala skozi kožo, tuešičj^ in tre- ši bušuo mreno; prerezana js bilairi tudi glavna žila. Poškodba je bi-,ri 1.; smrtna, tudi takojšnja in naj-jk boljša zdravniška pomoč bi ga ne e bila rešila smrti. Umorjeni Gorta p je služil pri vdovi Ant. Križnian ii kot hlapec. Bil je delaven in tre- n zen, a tudi nasilen in zloben. Ži-,ji vel je s svojo gospodinjo v div- j I jem zakonu in zato m- je čutil bolj s gospodarja kot hlapca. Zlasti do-jd inače otroke je priganjal k delu! I lin jih celo podil od hiše, češ, dalji (jih je toliko preveč doma. — To j »je bolelo odraslega Ivana tem-! t bolj, ker so ga vaščani vedno zba- ■ n j deli; plasti njegov prijatelj Fran-! t j cc Jamnik mu je večkrat nami-j t gnil. da bi ga gotovo spravil j I i stran. (^ Ivan se jc obotavljal, bal se je j i zapora. * j Kritični večer je prišel pozno J z\ ečer domov. Ves dan je popi-!1 j val s svojim dekletom. — Okoli ji. ure je Gorta zavpil v postelji — 1 legel je že okrog 8 ure. — Gospo- ] »dinja priteče in vidi, da je odkrit, 1 j da se zvija in da mu ereva lezejo 1 i iz trebuha. Vezna iu hišna vrata j sc bila odprta. Na pomoč pri h i- 1 teli sosedje vprašajo Gorta. kdo [ge je, na kar je odgovoril: 4'NašJ |me je". Med sosedi je bil tudi I France Jamnik. ki je bil ves pre-, plašen in je venomer vpraševal,1 kdo ga je. kdo ga je. Okoli pol 12. je Gort umrl. Ker je bila noč temna :n je bilo vse zaprto, je jasno, da je imel umorjeni prav, ko je rekel: Naš me je, ker tujec, nevajen kraja in razmer bi pač ne prišel no-; tri. Tudi o bodalu, ki so ga drugi* jutro našli orožniki krvavo na butarah, pravijo priče, da so ga videle pri obdolžencu oziroma v njegovi hiši. - i, Pesmi za otroke j! --z. Oton Župančič. v - !j< i g Otroci spuščajo mehurčke. Solnee. zemlja, mesec ; ii vrte se brez kolesce, i j letijo brez peresec. v nebo se točijo, ij na veje skočijo. (] brez poka počijo. c ! n Pastir č^j. ^ Bilo je sedem^nd'.li let, bilo je sedela t ^ P1*^- • / bilo je setirfi anrila*.-aV" • .' * Sedmero je pasttre.v, * ilus. ' zdaj tolste krave, gonimo. j1 na pobio pfcUM) liodimo. . okrogle puMui pihamo. I Saj smo prebili sedem let. prebili sedem hudih letj prestali »edem plutih paš; pre pa si i Nftdeui suhih krav. da ni nobeden "joj"*. dejal! r Uspavanka. Kaj bo sinku sen prineslo? Ptičje krilo, tenko veslo, ali kita rožmarina' i riv Aja tuta, nana nina! Krilo se je utrudilo, veslo se je polomilo, suha kita rožmarina — aja tuta, nana nina! Kaj bo sinku sen prineslo? i t> Niti krilo, niti veslo, i. niti kita rožmarina, r le popevka rožmarina: aja tuta, nana nina! "Misliš, tla bom ja/. orala mesto ^ tebe! Kar čakaj!" „ "Kako! Kar naprej !h*š ležala ^ pod grmom? In jaz naj na ta na- ^ čin umrjeni od gladu?" "Ako hočeš, da ti pomagam, .pu^ti knictsko delo in loti kupčije! Jaz sem vašega dela nevešča. pač pa se razumem na trgo-vanje!" "Začni kupeijo, če veš s čim! Niiuam sam ničesar, kamoli da bi prodajal!" "Vzemi avoji ženi stari predpasnik in ga prodaj! Za te denarje kupi novega iu nato prodaj tega! Pomagala ti bom tudi jaz; niti korak se ne umaknem od tebe!" "Dobro!" Zjutraj pravi bedni brat svoji Ženi: "žena, pripravi se. pojstaueiu rajši pri tebi in, j ne maram k njemu! Ti si dober; I človek, o«%'obodil si me iz skrinje.; a oni jc zloben, ker me je v zcm-l ljo zakopal/' V kratkem času je bil mlajši brat ua heraški palici. Iz cone B. Neiiuikonaeijoualni agitatorji j hodijo po coni lt in govorijo za Nemško Avstrijo. Na zborovanjih ^ pravijo, da z Avstrijo ni tako slabo. Na koncu govorov pozivljejo ljudi, naj ne prepustijo koroških J-tal "sovražniku". Ta sovražnik so seveda hudobni Jugoslovani. Potem pa pridejo ti agitatorji domov in pišejo zlagane članke o položaju v Avstriji, zmerjajo Dtmaj in prerokujejo, da bo Avstrijo kmalu hudič vzel. Tako piše grn-: |ški list "Arbeiterwille". Celovški listi pa so podkupljeni in ne pi-j I šejo resnice o Avstriji. Tudi to j trditev potrjuje graški list. Toda' "Arbeitenville" jim še nekaj tiru-j gega svetuje. Pravi, naj se ti nem-j • škonaeijonalni petelini peljejo na ■ Zgornje Koroško in naj povedo! tam svojim somišljenikom, da sej koroških tal ne sme pristajati za j • lire 44izdajalcem" — Italjanom. Stolico za slavistiko so ustanovili na vseučilišču v Koe-uigsburgu iu so jo ponudili sla-| vistu monakovskega vs-učilišča I Frihn Henerkerju. s&eca in nbsrxca. Umrl je luužik in zapustil dva mini. (Hm !»e oženita. Starejši vza- * me »»edno, uila>i b»Htato ženo. Ži- ' ^iJw lepo skupaj in -»i ne dele 1 i metka. Kar ae začneta ieut med seboj 1 prepirati in svaditi. * Prva pravi; * .!«/. sem žena starejšega bra- 1 ta; jaz boiu atattovala zgt»raj." J Druga txlvrne: "Moje bo stanovauje zgoraj —i l . -r ^ 1»' I I bogatejša s«m! Ura t a gledata in ko spoznata, da se ženi nočeta j»omiriti. raz- j ' polov {ta očetovsko imetje in »e razideta. ( Starejšemu bratu se rodi vsako leto dete, a goiptnlarstvo gre ra- 1 kovu pot. Ptille celo tako daleč. a tla poptdnouiu obuboža. Dokler je imel denarja in kruhu. s<- je vc^-lil pri yogledu na deeo, u ko je i.Mioma^-l, tudi otrok ni bil več J _ i vesela . tire k inlajšctiiii bratu ter ga 1 pro*i: "Pomagaj mi v l>edi!" Ta um odgovori: "Živi, kakor veš iu znaš; jaz imam laitne otroke!" t cz nekaj dni pride bedni zo|>et « k bogatemu i« ga prosi: j "PomkH mi vsaj za en dan konje. nimam s kom orati! "Pojdi na polje iu vzauii jih za in dan. a nikar mi jih ue izmuči!" liedni gre na polje iu vidi. «la drugi ljudje orjejo jemljo z bratovimi konji. "Stojte!" zakriči. "Povejte, kdo ste!" ^ • "t'emu vprašuješ!" "Zato, »er st» to kouji mojega brata!" "Ali ne vidiš", mu veli eden izmeti oračev, ''da sem jaz sreča tvojega brata? On pije, šeta in ničesar ne ve, a mi delamo namesto njega." ^ rr "Kje |»a tiči m«»ja sreea? "Tvoja sreča leži tam 4>od gr-( mom. Kdeeo srajčko ima ter noč iu dan pačiva in spi.' ^ j *'Pra\". misli mitžik. "Ze prideva skupaj!" tjre. vreže tlebelo palico, se pri-krade k svoji sreči ter jo lopi z vso močjo po boku. Hrrča se i>re-drauti iu vpraša*. "Kaj me biješ?" "š». bolj te bom! Dovolj mi je tega! Dobri ljudje orjejo, a ti kar naprej s])iš! | Spomladno h 3 xilo ti koine bolezni) je ■ 5 T B zii.iik. pn nvujiti dobrih a |P P učinkih, kajti v takih »iu /lil 9111111 # d H «ajih hiB.ii in pomiri« # III □ Vlllla a d t»-r t km »u ca pri zdravlje- W K pj 5 "Ju Kož*>. CViiii 50 <-*rnl<»v K u W in 2 centa davka. |P K J Si>t>mlatli itna veliko ljudi hvale- 4 k S —■vredno navado, tla iščistijo sistem R v B ' ter izeistijo kri zato tla preprečijo 8 k r Milo. razne ktižne LZ'»ahljaje. ogree. uk»- C r S izr>ahke m feeta« priš-V bule in uljesa. Kjrr je 9 p J t.olMi.i n»..ra biti »nti- čista in kjer je sistem oslabljen K s P j««.ptl^ni» tisto in bro. -ti- , . . a P Severa-« Medicated Skin JC pOliaVadt najbolj rOdOVltUO polje J V 4 (S^e;ovo zdr,av,lno za take in podobne bolezni. 5 , 5 milo za kozo) popolnonui ' . , . , , ^ , |BIj P «>.i»ro%Hrja t*-m zahtevam. > sak mij bi vslett tega vzel M p Jako jf tudi znano \-»1ed y d svojili zdravilnih vredno- _ ^^_3 t 5 sti. I zborno za kupčij in * ■ — K J britje. CVsa 25 centov. ^L^^ ^ 0 c _-_Several \\ 1 ^ ' s ^ j Imje. * ^ 0 2 5 drsenje kole, ki B 9 1 2 trpi VKled izpahkov. naj J| || K 1 R tj i »e vedno opravljalo » pP P kako antiseptično raz- V S d redClno. Severa's Anti- |P | r> ri Q ■ 5 uhoI je izbore n v takih B« ■■ |j | R ' 2 nlufajih. Pomiri srl>cnje 01] P ter napravi bolstka. da ---- — _ M I 4 se dobro poCuti. Cena S5 (SCVCrOV KTJClStlleC.) 9 j t 6 centov in t eenta davka. ^ L p* ki je dobro znan kot izborno zdra- 0 j f ^ vilo za regulacijo vsega sistema ter £ I 4 napravi ja kri čisto ter vsled tega B 5 Zaprtje prepreča razne izpahIjaje in druge 5 , ^ _ kožne bolezui. 51* r povzroča veliko drugih - , . . nI. d bolezni. Skrbeti je treba. C ltajtc, kaj liaill JC ]lisal O tclU i \ Zitl^Tm^lf U- ^bruarja Mr. Stanley Dor- g |P Life (Sever** iivljenskl gan, 502 13th St., Omalia. Xeb. Jr m Balsam) je izborno zdra- m B vilo za zaprtje. nepr«>Ua- ■ ■ ■' ■ ^ I' 5 d i psi jo. in tzjrubo Zahvaljujem se vam za vaš na- 9 K teka. Cena S5 centov in . . _ _ .., W. j f 4 cente davka. svet m xa Severov Kncistilec. f\ 4 Imel sem hade kožne izpahijaje. SI P ^ — ki so pa izginili, ko sem rabil K j J ^ dva tedna Severov Kri čistilec. BI 5 Liniment Sedaj sem zdrav in me nič več S| S ne boli." S K paj bi btl v vaaki liifii mQ | m vedno pri rokah. 6evera's K i J Gothard Oil (Severovo jii dobivamo veliko takih pisem. K Q Gothardsko Olj«) znano .... ' Sli K po »voji uspešnosti v slu- m smo prepričani, tla vam bo zdra g 5 ^^leznT^'Te^ vilo pomagalo. Navodila so lahko 8 5 potreba zdravljenje. Ce- razumljiva. A R na 30 ln 60 <*ntov ter 2 n __ . _ ■ _ 5» P ali 2 cente davka. Cena $1.25 in 5 centov davek. £ \-1 m Severova družinska zdravila st» naprotlaj v vst'h lekarnah Vpra- B I K šajte izr«in za Severova in ne vzamite tlrntrih. Če jih nt* iaort>tt> JI tf il«4>iti. jih naročite od nas naravnost ter iiošljite potrebno svoto za- 81 jK eno z vojnim davkom na ta naslov: p I i W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa SI Hlapca je ubil - a sodišče ga je oprostilo. trebe, jesti je imela dovolj. "Kaj vam ni rekel, ko ste prifli iz službe domov: Kaj hodiš domov žret! — Priča: **To je pa bila že nje-pova navada!*' — Irvedenea dr. Ti«'ar in dr. Lesjak konštut'.rata, da je Gorta umrl nasilne smrti, rana je bila >mrtna in bi bila vsaki? Človeška pomoč izključena, ker je bodalo prerezalo žilo odvodnico. Priča -lanišek. 21-leten kmet^ki fant je bil prvotno osumljen. tla je on zakrivil dejanje, a po nedolžnem. I*o umoru se je serial v. obtožeiieem. ki je bil pree«'j poparjen. Potem sta šla li Križ-tiianovini. kjer je št1 gorela luč. Domači so sfiili v sobi okrog Gor-tana. Ko sta izvedela za nnior, je obtoženec vzkliknil: "Kdo je to sioril ? Z Joliano sta se pa res vedno kregala -Jamšek pripoveduje. tla je rekel večkrat obtožencu: **.Jaz takih stvari ne bi trpet pri hiši To je sramota za celo vas!" Vsi ljudje so govorili: "Takšen fant. pa kaj takega pri hiši pusti— Kot priča zasliša-|na sosedova hči Cerarjeva pove, j tir. se je po vasi šepetalo, da je I Gorta pri liiši več kot lilepec. I * * Ali ste slišali, da je Gorta pre-I več pretepal otroke?" — 4 4 Hud I jo bil in močan, in res je pretepal I otroke'*' -— 44 Hud je bil in molčali. in res jih je tepci." — Priča |72-letiii Cerarjev oče izpove-. — J* Gorta je bH ničvreden, za njo I je bil pa priden. Gorta je bil svo-Jjc dni rojenee ori nas. iz tržaške-|}ia špitala je prišel. Kot pastir ni I bil zanič, v cerkev ni hodil, ljudi Ije strašil. 5> Križiuanovo se je pa Išr" preveč zastopil. Orožniški straž I mojster, ki je vodil prvo pr«»iska-Ivo. pravi, da je drugi dan videl I obtoženca v gostilni, kako je igral I harmoniko, s smejal iu pel; delal Isc je, kot bi se bilo nič ne zgodilo I in vriskal, ko jc žrtva ležala v j mrtvašnici. Gorta sam je bil pa I nasilnež in dezerter. Predsednik 1 poroča, da je bil Gorta večkrat I kozuovan : radi hudodelstva tat Ivine in težke-telesne poškodbe in I več prestopkov. S steklenico j« [judaril leta 1906 po glavi svoje ijTO-letuo gospodinjo in jo ubil. I Po govorih državnega pravdni IJka in zagovornika dr Krejčija j« j predsednik sodnega dvora reasu kjuiiral dejnsko stanje, nakar so s< {porotniki podali k posvetovanju j Obe vprašanji. glede umora ii j uboja so zanikali, nakar jc sodn J dvor obtoženca oprostil. Sovjetska Rusija in Liga narodov. t—--- Neprestano drve v tej svetovno-revolueijoiiarni tloV>i velepo-iiieinbni politični in .-acijalno-politu-ni dogotlki mimo nas in kukor-hitro ust režem o želji po njih globljem proučevanju iu zasledovanju. -že se pojavljajo in se z elementarno silo vrivajo v >r*-diš«"e drugi, ki nas prisilijo, da jim posvetimo vse naše zanimanje, vso našo pozornost. — Medtem ko je delovanje mirovne konference srečno dospelo i»a mrtvo točko in ko so se napol rešena in nerešena vprašanja prepuščala onemu zdrav'lu, ki ga zdravniki imenujejo "vis curativa eaturae". je zaeela vsinjati na vzbotlu slovau^ka sfinga. Rusiji ponovno izjavlja, tla j** pripravljena vstopiti v mirovna pogajanja. Tt> dejstvo je zopet ozivtr'o miroviMj posvet. Sieer se že dolgo pojavljajo glasovi, da je potreba revizije versaillskega iu saint germanskega dogovora. Pereče je pa postalo vprašanje daljnega vzhoda, ko je evropska kriza pospešil;' tozadevne oficijelne ukrepe, o čemur nam pričajo novejša poročila, hi res. ako bi ne prigJo pred vstopotir Hu-sijr* v mirovna pogajanja z zapadnimi tlržavamž ib» oturebne t-vizi-j« . je skoro gotovo, tla se bo s tem i mirovnimi podajanji /.aeešo korenito pretrsati malt> lane vse dosetlanje dogovore mirovnega kongresa. Pogajanja meti zapadno F.vropo in Rusijo u,egnejo p«'stati \elevažeii svetovno-z«rodovinski dogodek, ki bo obračunal /. nasilnimi metodami pariške konference. Akoravno je okoliščina, tla Rusija ne sotleluje v go>poolit»čnc in soeijtilno-politične persjiekl i ve. in da bo nje vstop v . ta ncitbrani niednarotiiii koncert poostril akutno stanje svetovne re-i volucije. Zanimivo je vprašanje o stališču, ga zavzame obnovljena Ru-} sija napram Zvezi w*»iodov. Delovanje Lige narotlov poslaja čim - dalje bolj obširno, iu r»repričanje o njeni potrebnosti bo polagoma - pritegnilo v njeno območje še ostale narode iu množico kočljivih i \prašunj. ki danes št krožijo v vrtincu političnih svetovnih nazi-i ran j. — i Tcda tudi za dogovor o Z vrzi narodov je prepot rebrni revizija c zlasti pa glede točke enakopravnosti narodov. Marsikaj se bo ino- - lalo spremniti. ostala pa botlo nje temeljna načela, ki tvorijo vedno 1 bolj neko novo svetovno-politično veroizpoved. V nje temeljnih do-l loč bah pa se nahaja udi kočljiva točka o " demokrat izmu'. k>jega 1 "ladanje je predpogoj za vstop v Zvezo narodov. V sovjetski re- > l»ubliki vlada danes vse prej kakor demokratizem, iu današnji nje-i- ni mogotei se bodo težko sami iz sebe odločili za omejitev ali celo a spremembo vlade oblike, ako se to ne z«rodi pod pritiskom skrajne s gospodarske krize, ki bo kot elementarno dejstvo šla vsaj za nedo-t glcden čas preko itlei^ Sedanja oblika vladanja torej izključuje > \f.top Rusije v Zvezo narodov, in vendar bi on bil toli potreben n za prispevanje Lige v s vrh o ureditve in konsolidacije evropskih raz-e mer. — o Hodo se li našla v bližji bodočnosti kompromisna pota k utlej-stvovanju te potrebnosti v blagor zbeganega človeštva, ali pa nam j. jc usojeno, da se še globje pogreznemo v obči brezpravni betli"* Venček ruskih narodnih pravljic. s * —— ^ ^ Poslovenil Fran Pogačnik, jk . ^ ANŽE PITOV' AU| !g ZAVZETJE BAST1LE. j, ii fta fcj^ ' s' % v SpiMl Aleksander Dwnar, st. „ ( i ^— Ul ■I MM ■ II « ^ m • 16 Nadaljevanje.) Znano j«-, da ti ljudje iz naroda poslušajo s tem večjo pozor-, nosijo, eiiu manj razumejo. Splošna smisel brošure je brez dvoma ušla tudi najbolj ja^iumu duhu im*d zbranimi in tudi očetu Billotu samemu. Sredi teh teiwiih faz pa so se pojavljale, nafik bliskom na temnem nebu, besede — neodvisnost, prostost in enakost. Več n'. lilo treba. Od vseh shrani je zaori* vihar odobravanja: — Dolgo naj ^ /ivi doktor (iilbert! Nekako tretina brošure je bila prečitana in skle- ^ i.ilo s«- je nadaljevati s eitanjem, ie na dveh naslednjih nedeljah, j Poslušalci so dobili povabilo, naj se zberejo nasbednjo nedeljo n zjutraj iu vsi so obljubili, da bodo prišli. n Pitov je čital zelo dobro. Nie ne ojunači človeka tako kot dober e i.s|M-h. Vsled trga je bil tudi on deležen viharja odobravanja, ki p s« je dxiguil in Billot je pričel čutiti v svojem srcu neko spoštova- r i je do učenea a be j a I'ortier. s 7.v \ telesnem ozim velik, jr zrastel Pitov tudi v duševnem za u • leset klafter. y Pitovu je manjkala le ena stvar: — njegovemu uspehu ni pri- s vistvovala gospodiena Katarina. u \'zradoiM'en vnleu ličinka, katerrga je napravila brošura pa je s ."e moj. rekli mi. tla naj vj> pokvarim, ker a as opažu-i! j JO. - . If — I ti kdo ti je rekel to.1 • I s — Neki prijatelj. Prijatelj * Vsak nvet /a^ln/i zahvalo. Ali mi hočeš povedati j ^ iuie tiga prijatelja ' Kdo je.' L - Mož, ki mora biti dobro poučen. lt - Kdo torej? I j J ' ( . 11 kui nanj / drugim. Ti mu ga lahko sporo j . t« r re«*»-š. naj on tn njegovi stanovski tovariši pazijo nase. Pre tre j »i* <■ i'h n.i etideu itio-in v iiartMlni skupščini, te plcmenitaše in ve«"} ..! en ra t bilo jjtivota o favoritih in favorit in jah. To naj si zapom-.t iijeg«\ brat, jftrsp^K* Olivier de fharnv. ki je tam t*-r se baje ze 10 dobro razume / Avstrijanko. (Marijo Autonijeto). Moj o«'", jr • rkla Katarina. — vi imate več izkušenj ter rav najte po svoji volji. To je r»-s. j. mrmral Pitov. ki je postal zelo samozavesten wlr«t uspeha, katerega je ime* pri predavanju. — V kaj se meša ti. Izidor r Katarina ^a ni xli*ula ali pa se delala kot da ga ne sliši in s temi je bilo pogovora konee. Kosilo se je vršilo kot ponavadi. Še nikdar pa se ni zdelo Pito ' ^ »i tako dolgo. Komaj je namreč čakal, da se bo na strani Katarin« ' poka/al v svojem bit ku Ta nedelja je bila zanj velik dan ter je I napravil obljubo, da si bo dobro zapieil v glavo datum trinajstega Konečno so , nekako krog tretje ure. Katarina je mično izgledala Bila je lepi* blond in ka z črnimi oči ter vitka kot jelka Opica, katero je napnvila sama, ji je kaj dobro pristojala. Ples se je pričel ponavadi ob šestih, fctirje inuzikanti, ki Se enio zmajala z gla\o ter se zadovoljila z odgovorom: — Vi s*- motite, to ni moj nečak. Olia mlada človeka sta prišla k igri z žogo ter se postavila na \ šino Se i les, bližini nasipa. Ta prostor je izbrala Katarina kot najboljši. Igra ^e je pričeli: in eden izmed igraleev je pozdravil Katarino s smehljanjem, ki je prišel mimo. Katarina je vrnila pozdrav ter /.•rdele. Istočasno je čutil Pitov. kako se je stresla roka -Katarine. 11 se je opirala na njegovo. Neki čudni in nepoznani strah je stisnil srce Pitova. Ali je to gospi*! de < hamy— je vprašal ter se ozrl v svojo >■ p remije val ko. — Da. — je odxiuila Katarina — Vi ga torej poznate? — Ne |Hiznain g«, a uganil sem. Pitov je potem. ki«i mu je Katarina povedala prejšni dan. v resnici spoznal v mludem možu gospoda Charnv. To je bil kavaPr, star triindvajest do stirindvajset let, dobro lastil, elejiantno oblečen ter lepih kretenj kot jih je opaziti pri 'judet, ki so bili od iil»elke naprej deležni ariKtokratiene vzgoje. Vse telesne vaje. v kater:li se izpopolni človek le pod pogojem, da jih vrši od mladih nog, je obvladoval gospod Izidor s popolnostjo. Nje-t'Qve lovske livreje so povsod navajali kot zelo'okusne. Razburjenost igrr niti je dajala v onem trenutku vso svežo barvo mladosti, katero jc kljub svojim triindvajsetim letom že izgubil vsled čuvanja ponoči, krokanja ter sedenja pri kartah do solnčne-ga vzhoda. Nobena izmed prednosti, katerih se je brez dvoma zavedala tudi deklica, ni ušla pozornosti Pitova. Ko je videl roke in noge gospoda de Charnv. je pričenjal biti manj ponoeen na svoja velikanska stopala ter na roke, slične veslom. (Dalje prihodnjič.) Koroške novice Volkswehrovec umoril slovenske- Ii ga orožnika. v Dne 11. februarja sta patruli- li rala podstražmojstcr Rudolf Pu- -har in poskusni orožnik Alojzij e Pečnik v bližini Lipice. Ob četrt b na 10 ponoči srečata blizu Lipice na eesti 5 ali 6 oseb, med njimi eno ženako, ki so prihajali iz Lipice. Vsi ko nosili nahrbtnike. O- P rožnika sta jih zadržala. Lzdali so t( so kot rudarji iu da gresta v Cr-uo. A takoj so se začeli sumljivo ^ sribati in stopati nazaj. Orožnika sta pripravila puške in zaklicala. ^ uaj se vdajo. A v tem trenutku je sprožil eden izmed nočne bande večkrat iz samokresa ali pišftole.i in je zadel orožnika Pečnika v pljuča in v desno roko pod komolcem ter ga težko ranil. Podstraž- j' mojster Puliar je začel streljati: p a vsled teme ni mogel več razlo- s čiti oseb, ki so začele bežati. Vsi v so se izgubili v *nieri, iz katere j so prišli. Puliar je peljal orožnika . j Pečnika proti Vogrčani. ]>oklieal|« i ljudi iu ]mhuin- ter ga spravil v hi- j j šo Ixivrenea Kristana. Nato se je »nlpeljal z vozom v Pliberk iu ja-;' I vil slučaj svojemu komandantu. " Vojaški zdravniik dr. Ipavee se je!^ takoj o*lj>eljal v Vogrče k ranjen- j r cu. Izrazil se je. da je poškodba -imrtnoiievarna. desno krilo pijač! j je prestreljeno. Koka je težko ra- ~> njena. Obe krogli sta tičali v te-lesu. Due IH. februarja je dr. lpa-.S vec peljal ranjenega Pečnika z-j : vlakom v bolnišnico v Slovenj-'gradeč, kjer je dne 15. febr. uinrl.'i j I'got'«>vilo se je. da s«» ti zločinci ■ istovetni s člani pliberške "Heim- j 1 wehr*"-koiupanije v St. Andražu v Labudski dolini, in sieer so bili j, zraven: brata Ignacij in Jožef Ita-! der. Jožef Wernik, Kurat. Klade. ] Filip Pepel in Štefan >lajer. Žen-j ska pa je bila najbrž Julika Fišer. llrodnika Pasterka. ki je prepe-1 Ijal omenjene čez Dravo in je za-j i grizen nemškutar, so takoj areti-' rali. Dognalo se je tudi, da so ti ' | Volkswehrovci nosili nemške leta-| ke čez mejo, v katerih se lažejo i o Jugoslaviji, da se vse kadi. Ob-j lasti bi imele strogo paziti na raz-JsirjevaLce nemških letakov in vsakega brezpogojuo strogo kaznovati. Taki roparji in banditi, ki ho-[• dijo ponoči čez mejo in razširjajo lažnjeve letake, ki so oboroženi s pištolami, nc bodo begali ljud-| stva, ki si želi miru in pokoja. i Kdor razširja nemške letake, je raAno tak ubijalec in bandit kakor ponočna druhal, ki je napad-! ; la slovenskega orožnika v Lipici.J , Za take ljudi v Jugoslaviji ni pro-i štora, kvečjemu v kihi. ii Nemškutarska polomija, Glantschnig, Košičev Pepček-I Krassnig in Kazaj-Kirsehner, ti: ubogi nemški begunci, ki si ne u-; t pa jo domov, ker imajo preveč maj sla na glavi, so zborovali v Gori-čiei pri Celovcu iu so mislili, da, . jim bodo kmetje tam vsi tako vr-l 1 jeli. kakor so vrjel i iu ]»risegali v j " stari Avstriji na njih besede tinj-1 »ki. gral>stajuski, vovbrški in va-H ženlierški nemskutarski kmetje. 1 Pa so se jako zmotili. Predsedoval j je (rlantsehnig. K<»šiče\' Pepček; j»' slikal obupni begunski položaj a v katerem se nahaja, in mislil, di* se bodo zborovalei o«l samega u-e|smiljenja začeli jcikati. pa se je; ■-»zmotil. Slovenska duhovščina da 1 j? kriva, da ne more domov, ker ! je zanesla slovansko propagando 1 v deželo. (Xlgovarjal niti je I^ag-,t ger, ki je meti drugim povedal, da j so pač * * Herrenbanri" dobivali' ,, subvencije za svinjske hleve, na' r izboljšanje stanovanj hlapcev pa j nihče izmed nemških "bauem-biindlerjev*" ni mislil. Govoril je. tudi tajnik nemške kršč. soeijalne 1 tranke Pletsehnig. ki je govoril n rot i '"bauernbiindlerjem". Kopa je govoril Kirschner-Razaj z Žih-polj. je nastal tak hrup in šnm. da je moral Glantschnig zaključiti x zl>orovanje. — Teh prerokov. Ko-* Šičevega Pepčka. Glantsehniga in ° j Kirsehner-Razaja ie v Celovcu ne " I marajo, pa jim naj še mi verja-K J memo. V Jugoslaviji a bomo imeli h velikansko, kmečko organizacijo, e- ki bo malo večjo kakor p« spu-| fimi tmmki Imrnil i Ps'irrnVn 1 Razaj. Košič. Glantschnig, pljuvali ste v skledo, iz katere ste jed- p o< li. zaničevali ste besedo materino n — sedaj pa se potikate tam po k eoni B in prerokujete za Avstrijo p boljše čase. Slabi preroki ste! Poroki. V Šmihelu nad Pliberkoni se je | poročil znani narodni trgovec Peter Mori z Ano Marko-Likebovo. Pri tej priliki je podaril za občin- -ske uboge občine Bistrica znesek 500 K. — V Šmarjeti nad Pliberkoni sc je oženil mladi Tomažej. * > I Francija vpokliče letnik 1920 pod oroije. Francoska poslanska zbornica jc 26. febr. sprejela z 518 glasovi proti glasovom socijalistov zakonski načrt, s katerim se francoska, vlada pooblašča, da vpokliče ves j 1920. Zastopniki "Glas Naroda"! J kateri so pooblaščeni i>obirati naruč-r iiiao za Uucvnik "<;ias Naroda". .Vsak zastopuik izda potrdilo za svut<«.| katero je prejel iu jih rojakom prii^o i _ roeumo. k j Naročnina za Naroda" je: * Za «-vlo It-to tt.OO: za i»ol leta $3.00:' - za štiri lucst^-e $*J0<): za eetrt lets . $1.50. San Franrisre. CaL: .Iais4> Ix'vHn. "j L\Denver. Tole.: I>Miis Andolšek in Frank Skral»ee ' Pueblo, t'alo.: 'J i Peter t'uli?. Joliu Gerui. Frank f Jaiiesh in A. Ktvhevar. , Salida. €•!«.: j, I.rmis f'wtello. I ' "-------Culm . ^ >-! Math. Kernel j. (i N Indianapolis. Ind.: 1 t- j Alois Rndman. ■ Clinton, Ind.: ,.i I-uul>ert Bolskar. Chicago. IU.: JoNepli Uostie, Joseph IiUsh in i l", Joseph Bcv&c. i Met. IU. !- Frank Bambieh, Frark Lauricti 1 0 iii John Zaletel. Maficootah. IU.: Frank Augustin. La Salle. I1L Matija Komp. l- Livingston, IlL: j. Miehael Cirar. 0 North Chicago. IlL: Antou Kobal in Math. Ogriu. 9 South Chicago, IU.: Frank Černe. 1.1 Springfield. IlL: je Matija Barborič. jWankegan, UL: Frank Petkovšek. I" Franklin, Kansas: i- Frank lieskovie. ). Frooteoac. Kansas: Rok Firm. Ringo. Kansas: Mike Pencil. KitzmiUer. Md.: i,-1 Frank Vodopivec. tj Chisholm, Minn.: Frank Govžt in Jakob Pet rich. • i Calumet, Mich.: l' I M. F. Kobe in I'avel Schaltz. Aurora. BSinn.: a j L. Peru še k. i- Eveleth. Minn.: vi Tx>uis <2ovže. . !Gilert, Minn.: J": I.. Vesel. a~ Hibbing. Minn.: e. Ivan Povse. tl Virginia, Minn.: J Frank llrovatich. . Ely, Minn.: Frank (iovže. Joseph J. Peshel in j k! Anton Poljanec i- St. Louis. Mo.: je; Mike lirabrian. |a Great Falls. Montana: Math, t'rih. *r Klein. Montana: Gregor Zol»ec. Z- liowanda. N. ¥.: |a i Karl Sterniša. jj! Little Falls, N. Y.s Frank Masle. >a Barberton. Ohio: ,a Frank Poje in Alb. Poljanec. ii- CoUinwood. Ohio: je' Math. Slaritk. le Cleveland, Ohio: .. 1 Frank Sakser. Charles Karlinger. 1 in Jakob Resnik. )a l>orain. Okie: ' h-' I.onis Balant, J. Kuinšc in M.f la' Ostanek. ti Niks. Ohio: Frank KogovSek. Ywmgstown. Ohio: m Anton Kikelj ie Orcgsa City, Oregsa: a- M. Justin. ABeghMqr. Pa. : M. Klaricb. ^ Fa; u* Frank Jakie. d- Pmisir, Vis.: ■ 1 FrenchLine CAMPAMIE 6ERERALE T1UNSATLANTIQUE in n< V JUOQSUVUO PREKO HAVRE t za > Hitri parnik I • štirimi in dvtma vijakoma, pi ! LAFAYETTE ........ 10. aprila V TRANCE ............. 14. aprila li ROCHAMBEAU ...... 22. aprla LA TOURAINE......24. aprUa = •Si Poacbnl zastopnik Jugoslovanska vlado bo ic orKakal potnika ob prihoOu nafti h par-nikov v Havru ter Jih točne odpromll J* kamor oo nam en Joni. ^ Pamikl Francosko trto so trsnsporUral v\ tekom vojno na tiMit čohoslovaikih vo Jakov bros vso nrpriliko. P V Za ilfksrts In ceno vpraiajte v MU2BIMI PISARNI, 19 Still St. N. Y, C. X ali pa pri lokalnih agentih. _ ? - t j y Cosulicb črta ■ DMIn)Hmi(i v likmik] [Srama] ia Trst. * Parnik Dfltrfm odplaj« I. naja. 1 Parnik President Wilson od- s pluje 8. nuja. Potom listkov, izdanih za vso kraje v Juooollaviji in Srbiji. Ilazko&ne usodnosti prvega, dru- C<-Ra in tret/ega razreda. Potniki trctjooa razreda dobivajo i brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. ^ « Wssl BtroaT Tssk * KRETANJE PARNIKOV \ TEDAJ ODPLUJEJO VL NEW TORKA Lafayette 10. aprila — Havre Philadelphia 10. aprila — Cherboura ■ France 14. aprila — Havre 4 ftochambeau 22. aprila — H a vrv j i La Touraine 24. aprila — Havre Adriatic 24. aprila — Cherbourfl ;! Mew York 24 aprila — Cherboura | Belvedere 1. maja — Trot | La Lorraine 1. maja — Havre St. Paul 1. maia — Cherboura • Lafayette f 8. maja — Havre 'Pres. Wilson j 8. maia — Trat ! Philadelphia 8. maia — Cherbourg I France • 12. maja — Havre J La Savoie 22. maia — Havre New York 22. maja — Cherbourg ' Susouehanna 22. maia — Trst Rochambeau 27. maia — Havre Adriatic 29. mala — Cherbourg La Lorraine 29. maia — Havre St. Paul 29. maia — Cherbourg I Argentina__1. iunija — Tret Glede cen sa vozno llstks In vsa Sragi i i pojasnila, obrnite so na tvrdko FRANKSAKSEF SS Cortland St. Now Yor» j-- Ixmis Hribar. Broughton, Pa.: Anton I pa vec. i Burdine. Pa.: John J >c m Sar. Concniaugh. Pa.: Iran Pajk in Vid Ilovanšek. Claridge. Pa.: Anton Jerina in Anton Kozo-glov. Ounlo, Pa.: Anton O&baben. Export. Pa. : Iioais SupančiČ. j Forest City. Pa.: Mat. Kamiu. Farrell, Pa.: Anton Valenčif. Greensburg. Pa.: Frank Novak. ] Imperial. Pa.: Valentine reternel. Johnstown, Pa.: Frank Garenja iu Julni IManc. Luzerne. Pa.: Anton Osolnik. i Manor, Pa.: Frank l>eui?5ar. Moon Kun. Pa.: Frank Maček in Frank Puduiil »rav lepo pozdravim vse moje prijatelje in prijateljice po širni A- 1 •neriki. posebno Mr. in Mrs. Pav- -*ič v Thomasu. W. Va.. Mr. Josip; ] ^alokarja in njegovo družino v ^ 7ollinwoo i i oglasi naj ss | \NTON KOMPOŠ; išče ga sestra i Marija KompoŠ. Rateče št. 35. Ju- ' I yoslavia. — Nadalje naj se oglasi , » udi OLftA SCOGNA; pri nas ima j J )ismo od Spedike Piacenti iz Ri- » na.ltalia. . a Upravništro Glas Naroda, t •—-------! F ( Iščem svojega brata JOIINA MI-KLAVČlC, d ona od Sv. Križa ! ► pri Kostanjevici na Dolenji skem. Pred šestimi leti se je na-,, hajal v West Virginiji. Ako ka-; teri izmed rojakov va za njegovi naslov, prosim, mi istega naznani, za kar boni zolo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi na; naslov: Frank Miklavčič, 1054! Chart res St., LaSallc, 111. , (5-7—4) Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat FRANK PAT NIČ BAUC. Doma je iz Gerova na Hrvatskem. Prosim cenjene rojake, da mi sporoče njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Matija Pajnič Banc, Wahalak, Miss. (2-6—4) Začimb«, želišča in nsjraznoTrst | ■ejte domača zdravila catera priporoča msgr. Kneipp, i imam redno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. M/0TH. PEZDIR j __/tu3_yyk citt. j starokrajski slovenski zdravnik. Dr. M. MILO JE VIČ 417 Wood St, Pittsburgh, Pa. Rada bi izvedela za naslov svojega sina LI DVIKA VlČlr. Leta 1!»1G se je nahajal še v (Jlass-portu. Pa., in pozneje sc ni več oglasil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, du ga opozori na ta oglas, da sc oglasi svoji materi Ivani Vičič, vas Merečje št. 22. pošta Trnovo, Carniolia, Venezic (Jiulia, Italy, (3-5— Suho grozdje importirano iz starega kraja centov funt. Boksa 50 funtov $II.OO«, Posebne cene na veliko. Balkan Importing Co. 51-53 Cherry Street, New York, N. Y. ZASTONJ t Ta krasna ZBIRKA. »<•-stoječa iz POSE D N ti POZLAČENE U R E. NOŽA Z ZLATIM RU ČAJEM m pozlačen«-verižice ▼ lepi žametasti škattji in drugimi vrednimi darovi JE DOBITI BREZPLAČNO. Pišite takoj ter pritisnite 4 cente v znamkah ns: HOME SUPPLY CO. 110 Nusm Street Dept. 29 New Ywk City. Dr. MOY je uspešno ozdravil n*. duho, božjast, ataksijc, vodenioa rrce, jetra» ledid želodčne bole-čina aa čudežen i ^^^^ s-tčin. Bolečine _ J ttrebuhu, v pruh, i fJT ^ J tekline, revmati J \ očeh, nogah, ro 1 / tah ali križu; o- zem, kožne bole* ' ni, izpuščaje, ogree. Možke aH ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najnižji ceni. Uradne ure: ob delavnikih od 9- Jop.do« % pop. Ob nedeljah In praznikih: od 9. do k *L w Dr JIN FUEY M0Y m 308 6rait Street PITTSBURGH, PA. i i I^.Koler | i €38 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. ^MM Dr. Koler je naj- ^^^^^ Btarejfi slovenski \ zdravnik. Spec^a-list v Pittsburghu. ) ^MM "" k* ki Ima letno ^^^ajk: A prakso v zdravi]« nju VBeh moških bolezni. Mfcr ZastruplJenJe kr vi zdravi s ela-l sovi tem 60«. ki ra Je Iztimel dr. prof. EHlch. Ce Imate mozolje ali menur-^ke po tHesu v erlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite In izčlntll vam bom kri. Ne čakajte, ker ta. bo U'zvn se naleze. Vse mofike bolezenl »rt ra v I m jm o-krajšani metodi. Kakor lilLro opazile tla vam Dreiifiuije zdravje, no čakaj te. temveč pridite in jaz vam Ka burr. 1 zopet povrnil. Hvdrosele aH vodno kilo ozdravim v 36. urah in Bicer brez opcracije. t fiolezni mehurja, ki povzročajo ho leine v kri?.u In hrbtu In včasih tudi pri puSčanju vode. ozdravim s Kvlo-•) vestjo. nevmatizem. treanje. bolečine o tekline. srbečice, Skro/le in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času j ni potrebno letati. T'radne ure: vsak'dan od 8. ure zju- I, t raj do S. zvečer: v petkih od 8. zlu- traj do 5. Dopoldne: ob nedeljah od j zjutraj do 2. ponoldae. F^ČEkI li ste bolni? i < ^^B^.r '- \ ; J« vam bom ozdravil. Zrn več kot trideset '^t sem z'jrivll t-MMeAi vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčne In revmatlzcm I *er vsakovrstna druge bolezni. Lahko vam pokažem več < ^■IK' J i dokazil naiih rojakov, kater« sem ozdravil. Jaz sem _ ^^Hg^faj;^ ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne čakajte. Pridite k m oni | jH^Hpf j predno Je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo I J^Bfc- V zmore. Preiskava brezplačna. ^M^T^j^^ Prof. Dr. H. G. B A E B ^^HVNj^^H iPECIJALIST l^^^^^WBBil 311 SMITHFIELO STREET PITTSBURGH, PA Nasproti fokMf* urada. -- -f------------~ - POTOVANJE IZ J UGO-SL A Vi JE V AMERIKO Ni zabranjeno Kdor želi dohiti i r. stanja kraja svojo družino, ženo. sestro, brata, roatof ali očeta, mora posdafi tja gotove listine, na podlagi katerih »e zamore dobiti potrebno dovoljenje. Ako želite imeti pojamUa glede tejen. potem obrnite na mene. lz