Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, po&tni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se »e »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služi>o v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaika beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacija se ne frankirajo.
Štev. 48.	Sreda 11. junija 1930.	Leto V.
Prevrat v Rumuniji.
Princ Karel — kralj.
Dobri nameni — zla delanja.
Visoke carine so pot v peklo gospodarskih in socijalnih razmer. In gospodarske konference imajo namen odpraviti peklo visokih carin. Svetovne gospodarske konference imajo torej dober namen.
Prvič se je resno razpravljalo o tem problemu na svetovni gospodarski konferenci 1927. Takrat je angleški delegat Layton pojasnil da-lekosežnost problema, ko je na prvi seji rekel, da je medsebojna odvisnost evropskih narodov tako velika, da bo vse evropske države, če se gospodarsko dvignejo ali pa če propadejo, zadela ista usoda. To spoznanje je označeno tudi v poročilu o »trgovini«, ki pravi, da konferenca uvideva, da je vsaka ozkosrčna na-cijonalna politika škodljiva in je potrebno z žrtvami zvezano sodelovanje, ki pospešuje posamezne in skupne interese. Vlade morajo torej opustiti gospodarsko politiko, ki škoduje njih lastnim in skupnim interesom. Zato je treba odpraviti carinske me* je, odpraviti prepovedi izvoza in uvoza itd.
Delegati z zadnje pariške svetovne gospodarske konference so sicer predložili lepa poročila svojim vladam, toda videli so, da so njih državne vlade prav v tem trenutku izvršile vse priprave, da carine še bolj zvišajo.
Od kod prihaja to kričeče na-sprotstvo? Nič čudnega! Na svetovni gospodarski konferenci niso bile zastopane samo vlade. Na konferenci so bili resni strokovnjaki, izvoljeni sicer kot strokovnjaki, ne pa ofici-jelni odločevalni politiki. Na konferenci so bili številni izvedenci, ki so bili v stanu presojati gospodarstvo preko interesov posameznika, v interesu celotnega nacijonalnega in evropskega gospodarstva ter njega potrebe. Na konferenci so bili tudi delavski zastopniki, zastopniki kon-zumentov itd. Konferenca je torej bila pristojna, da ustvari nekako ravnotežje med različnimi kompetencami, potrebami in naziranji.
Pozneje so sicer rekli, da je bila sestava konference v škodo, ker sklepe konference izvajajo vendarle vlade in vlade so tudi, ki imajo prvo besedo.
In res so vlade, kljub konferenci, tako naglo zvišale carine, da so se morale države, ki so za svobodno trgovino (Anglija, Holandska itd.), vprašati, kakšen rezultat so imeli »načelni« sklepi svetovne konference v praksi?
Iz tega razloga se je sklicala letos meseca marca v Ženevo carinska konferenca, ki naj bi dosegla vsaj dveletno carinsko premirje.
Na tej konferenci je angleška delavska vlada in druge države, ki so za svobodno trgovino, vodile obupen boj za ozdravljenje Evrope, toda konferenco so zavlačevale države, ki so carinskemu premirju sovražne, z najrazličnejšimi metodami sabotaže, ki so jasno pokazale, da ne znajo ceniti velike skupnosti nad malenkostnimi posameznostmi. Ta konferenca je bila konferenca vlad, zara-ditega že iz prestiža niso mogli dopustiti, da bi na zunaj propadla. To je bil morda edini vzrok, da se je konferenca izvršila. Zakaj vsi delegati morajo veličastno potovati domov ter doma oficielno in oficiozno poročati, da so »dobro zastopali interese« ter obenem »čuvali visoke skupne cilje«.
V rumunskih političnih krogih se je že dalje čas vršil bo.i za princa Karla in proti njemu. Leta 1926. se je moral Karel odpovedati prestolu in je bil s kraljevsko častjo počaščen njegov sin Mihael, ki je star danes devet let. Kljub svoji odpovedi pravici do prestolonasledstva, ki se ji je odpovedal leta 1926, je pozneje izjavil, da odpovedi ne jemlje resno, ampak še vedno reflektira na ru-munski prestol. Karel je od takrat kot izgnanec živel v inozemstvu, večinoma v Parizu. Princ Karel je poročen z grško princezinjo Heleno. Odpovedati se je moral prestolona-sledstvu zaradi svojega privatnega življenja.
Princ Karel je že leta 1918 odklonil prestolonasledstvo, ko se je poročil z Rumunko Cecilijo Lam-brino. Na prigovarjanje kraljice-matere je bila ta zveza razveljavljena in Karel je poročil grško princezinjo Heleno. Potem se je poročil Karel z madamo Lupescu. Ta poroka je bila tudi nedavno ločena, nakar se je dosegel sporazum z njegovo ženo Heleno.
S Karlom so se v Parizu in drugod večkrat vršili rodbinski in diplomati čni razgovori. Glavni pospeševa-telj Karlovega povratka pa je bil njegov brat princ Nikolaj, vojaštvo ter tudi predsednik vlade Maniu. Povratek je bil pripravljen in najbrže so vedele zanj sicer neoficijelno zlasti države male antante, zakaj čehoslo-vaški tisk to sam. priznava. Karlovi edini resnejši nasprotniki so rumun-ski liberalci.
Princ Karel je tajno odšel iz Pariza v Monakovoi. Tam je najel aero-plan in odplul v Rumunijo dne 6. t. m. Karlova mati kralj ica-vdova pa o povratku ni najbrže vedela, ker se je odpeljala v Avstrijo na Dunaj, oziroma vi Oberammergau.
Rumunska vlada je po povratku Karla odstopila. Predsednik vlade je hotel dati Karlu svobodne roke. Re-
Pa kaj je bila resnica?
Konferenca je sprejela dva važna dokumenta: pogodbo — ki stopi namesto dveletnega carinskega premirja — in program za bodoča pogajanja.
Pogodba ima namen prikriti neuspeh konference ter z izbranimi besedami povedati ono, česar se odkrito ne upajo priznati. Namesto premirja se vlade zadovoljujejo z obvezo, da sklenjenih in veljavnih pogodb ne bodo odpovedale pred prvim aprilom 1931. Ce pa hoče kaka država zvišati carine pred potekom pogodbe, jo smejo drugi pogodniki prijateljsko povabiti na pogajanja. Ce pogajanja v dveh mesecih ne uspejo, sme oškodovana država pogodbo odpovedati. Ta skromni ostanek uspeha konference se pa še poslabšuje z določbami glede kmetijstva, dalje z dogovorom, da stopi dogovor v veljavo šele letos meseca novembra po ponovnih pogajanjih.
Ko se je konferenca razhajala, se je bilo nadejati, da bodo države re-spektirale vsaj malenkostni uspeh konference. Doživeli smo pa razočaranje. Kakor po svetovni gospodarski konferenci 1927, tako čitamo tudi danes jako mnogo o potrebi ostrejših carinskih ukrepov, kakor da bi gotovi krogi ne imeli prav nobenega
gentski svet je demisijo sprejel; novo vlado je pa namesto Maniuja sestavil Minorescu.
V rumunskem regentstvu že dalje časa ni bilo soglasja. Zaradi tega je bil korak v notranjih razmerah utemeljen. V koliko ima izprememba tudi v političnem oziru pomen, je danes še težko ugotoviti. Merodajni politični krogi sicer izjavljajo, da ostane tudi v bodoče prijateljsko razmerje do prijateljskih držav. Tudi ni jasno, v koliko je tu sodelovala mala antanta, ki ima nedvomno' svoj interes na temi dogodku tako z ozirom na! medsebojne odnošaje, kakor tudi z ozirom na Bolgarijo in Grčijo. S Karlom se je sporazumela iz’nova tudi njegova soproga Helena.
V notranjosti Rumunije dogodek ne bo imel posledic, razen, da se utrdi takozvana rumunska seljaška demokracija, ki jo zlasti naše klerikalno časopisje z velikim patosomopeva.
*
Karel proklamiran za kralja v Ru-muniji.
Nova vlada je zadevo restavracije princa Karla prav naglo rešila. Minorescu se je posvetoval z voditelji strank, vlada je pripravila zakon in sklicala veliko narodno skupščino, to je poslansko zbornico in senat, ki šteje skupaj 311 poslancev in senatorjev. Zbornica je takoj sprejela novi zakon in razveljavila detro-nizacijo Karla z dne 4. jan. 1926 in proklamirala Karla za prestolonaslednika.
Takoj nato je predsednik vlade privedel Karla v zbornico in ta je že ob 12.30 uri prisegel na ustavo.
Za novi zakon je glasovalo 310 senatorjev in poslancev; en poslanec je glasoval proti.
Vlada Minoresca je nato podala demisijo. Predsedstvo nove vlade utegne prevzeti zopet Maniu, ki je pri prevratu sodeloval.
čuta dolžnosti v sebi za izpolnjevanje prevzetih obvez.
Samostojna akcija vlad je torej tako žalostno propadla, da je upati na uspehe le tedaj, če pridejo do besede oni elementi, ki so se v stanu dvigniti nad malenkostne interese ter zasledovati usodo celega gospodarstva, ti so: delavstvo, konsumen-ti, objektivni strokovnjaki.
Danes imamo samo eno instanco, ki nudi nekaj garancije za to, ta je posvetovalni gospodarski odbor Društva narodov, v katerem so zastopani vsi veliki svetovni interesi, kjer sede zastopniki podjetnikov, delegati delavstva in zadrug.
Če bi se hotelo uveljaviti drugi dokument gospodarske konference, to je, program za bodoča pogajanja, bi se moralo pritegniti to instanco, kar bi nudilo vsaj nekaj jamstva za uspeh. To se pa ne zgodi. Nasprotno se s tem zaključkom ovira in zavlačuje še delo tega odbora. Svet Društva narodov je sklenil, da se redno delovanje tega odbora zaradi carinske konference ponovno odgodi. Pomeni pa to zavlačevanje le, da bo nova carinska konferenca zopet brezuspešna in sploh ne more napraviti resnih zaključkov, dočim se odboru, ki zre na svetovno gospodarstvo s širših splošnih vidikov, onemogoča koristno delovanje za evropsko in svetovno gospodarstvo.
Zadnja beseda delavstva k načrtu obrtnega zakona.
Veliko delavsko zborovanje v Beogradu.
V nedeljo, dne 1. junija, se je vršilo v Beogradu zborovanje organiziranega delavstva, na katerem so govorniki ponovno poudarili zahteve delavstva z ozirom na določbe novega obrtnega zakona.
Na zborovanju je bila sprejeta naslednja resolucija:
Zbor
1. izjavlja, da se povsem strinja z akcijo Glavne delavske zveze, da se sprejme taka pridobitna in soci-jalna zakonodaja, ki bo utegnila podpreti domače obrtništvo sploh, ter obenem zaščitila delavski razred predi neomejenim; izkoriščanjem;
2. da se v načrtu novega obrtnega zakona pridrže in ostanejo v veljavi vse one določbe, ki jamčijo za potrebno varstvo delavcev, nameščencev in vajencev, ter da se iz načrta zakona izpuste vse določbe, ki to zaščito oslabujejo in jo ogrožajo. Konkretno, da se vpoštevajo vsi oni predlogi, ki so jih stavile delavske organizacije, priključene centralnemu tajništvu delavskih zbornic, ministrstvu trgovine in industrije';	1
3. da se zavrnejo zahteve delodajalcev, s katerimi zahtevajo, da naj se izpuste iz zakona one določbe, ki zasigurajo zaščito delavcev, nameščencev kakor tudi obrtno šolanje in varstvo vajencev;
4. vedoč, da utegnejo dobro delavsko zakonodajo doseči le zdrave in krepke delavske strokovne organizacije, poziva organizirano beograjsko delavstvo tudi ostale delavce, da čimprej pristopijo k svojim strokovnim' organizacijam. —
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
ZgreSena politika podjetništev.
Proti gospodarski diktaturi podjetnikov.
Po vojni, ki je spravila vse gospodarstvo današnje kapitalistične družbe v silno zmedo, se vedno jač-je ponavlja fraza o »ozdravljenju gospodarstva«. Fraza, ker drugače teh besed ne moremo imenovati, če pregledamo, s kakšnimi pomočki skuša kapitalizem — reševati gospodarstvo.
Kapitalizem ima pri tej svoji politiki dve glavni tendenci, prvič omejevanje in poslabšanje socialne zakonodaje in drugič poslabšanje življen-skega položaja delavcev z zniževanjem mezd in plač, kakor bi ne vedel, da se s tem zmanjšuje notranja kupna sila in tira veliko večino prebivalstva v obupen socialni položaj, kar znači ne le propast gospodarstva, ampak tudi propast človeštva. Človeštva, pravimo, ker je kapitalizem svetovna organizacija.
Ni pa dosti, da se za te parole zavzemajo samo kapitalistični krogi. Fraza o krizi gospodarstva preveva tudi celo vrsto fašističnih strank, razne klerikalizme, ki fih kapitalizem kupuje, da širijo propagando za diktaturo, hoteč s tem zatreti pravo mnenje ljudstva, zatreti svobodo, da pod krizo najbolj trpeči sloji ne morejo priti do besede in pametni razlogi ne do veljave.
Besed o gospodarski krizi torej ne smemo jemati tako, kakor jih go-
spodarski krogi izgovore, ker so neiskrene. Kapitalizem danes producira več kakor je produciral pred vojno, deli pa večje dividende. Delavstvo nima dela, vendar je v gospodarstvu kriza. Tu so torej drugi vzroki.
Glavni vzroki krize v gospodarstvu so napačni racionalizačni ukrepi, carinska politika, cenovna politika kartelov in zlasti za vso Srednjo Evropo neobzirno oviranje inozemskih kreditov. To so glavni vzroki gospodarske krize, ki bolj in bolj zmanjšujejo skupno moč prebivalstva in s tem tirajo vse skupaj v katastrofalen polom, ki se ga sami boje, pa
mu v svoji naivnosti in sebičnosti sami posipljejo pot.
To ni samo naše mnenje. To mnenje izrekajo znanstveniki svetovnega slovesa. Vsi, razen podkupljenih so mnenja, da vodi sedanja gospodarska politika Evropo v propad, ki ni več daleč. Evropa mora kreniti nova pota, ki dvignejo socialni položaj prebivalstva. Ta pot pa pomeni: zadostno socialno zavarovanje, zadostno delavsko varstvo, zadostne mezde ter svobodo, ki popolnoma upošteva vse pravice onim, ki jih danes še nimajo. V takih razmerah je mogoče skupno delo, nikdar pa ne, kadar hočejo podjetniki diktirati.
Akciia za trpeče rudarje je potrebna.
Rudarji, oklenite se svoje svobodne strokovne organizacije!
Socialna katastrofa rudarjev v premogovni industriji je izrodek kapitalističnega gospodarstva, ki pa za nje na delavstvo ne pade nikakršna odgovornost. O usodi produkcije in o špekulaciji ne odločajo delavci, ampak le upravni odbor premogovne industrije v imenu svojih delničarjev, ki oboji kot »trgovci« ne morejo imeti smisla za usodo rudarjev.
Napačno je morda, da državna avtoriteta nima zadostne ingerence na ta proces, ki je naperjen proti de-settisočim rodbinam.
Rudarji so upravičeni, da jih podpre javnost. Rudarji pa ne potrebujejo miloščine, ampak podporo, do katere so moralno upravičeni. Upravičeni, pravimo, ker razmer niso sami zakrivili in ker javnost in oblastva niso te nesreče preprečila, dasi bi v takem slučaju morala imeti in pokazati potrebno avtoriteto.
Dolžnost, da nudi takojšnjo pomoč, je zadeva oblastvene javnosti, predvsem države, občine, banovine in seveda tudi Trboveljske premo-gokopne družbe, ki je v zadnjih letih izsesala milijonske dobičke iz siromašnih delavcev in konsumentov.
Toda akcija za rudarje mora biti enotna. Ustanovili so duhovniki nekak pomožni odbor. Toda ta način ni pravi. Akcijo za rudarje mora vze-
ti v roke državna uprava, ki more imeti napram družbi primerno avtoriteto ter jamčiti tudi za to, da se pritegne k akciji tudi občine in da se podpre pomoči potrebne, oprostite, nestrankarsko. Oblast ima tudi pravico, da primerno obdavči v ta namen Trboveljsko premogokopno družbo in druge javne korporacije, dočim bi mogla čisto privatna inici-jativa le malo storiti in še to po ključu svoje morale.
Trenutna pomoč je torej nujna, zato tudi ni misliti na kako ustanovo, ki naj bi v bodočnosti parirala take težke udarce samo z žrtvami delojemalcev. Pogledati je potreba pred enako katastrofo, kaj se pripravlja in kako se da kaj preprečiti.
Rudarjem pa priporočamo, da se oklepajo svoje strokovne organizacije. Če bi bili svojo organizacijo bolj podprli, bi ta danes razpolagala z velikim imetjem in člani bi imeli pri njej svoje pravice.
S svojo strokovno organizacijo se pripravite na bodočnost, ker kapitalizem zna — delati krize, da tudi v njih bogati.
Leninova vdova proti Stalinu. Gospa Krupskaja je izjavila, da ne namerava podpirati Stalinovih tez na prihodnjem kongresu Kominterne.
I
Letos bodo Se lepše knjige. Vsak čitatelj .Delavske politike" uaj bo član .Cankarjeve družbe", ki je naš ponos. S tem pokaže tudi svojo zavednost.
Doma in po svetu.
Kmetiško vprašanje je reševal »Slovenec« minuli teden. V njegovih izvajanjih je menda samo ena trditev resnična; ta namreč, da kmetijstvo niti pri nas, še manj pa v državi sploh ni na vrhuncu razvoja. V ostalem pa velja isto, kar velja za industrijo in industrijskega delavca, tudi za kmeta in kmetiškega delavca. Povsod hočejo ljudje živeti, dokler pa produkcija ne bo dajala ljudem zadosti življenskih pomočkov, toliko časa se bodo ti ljudje borili za boljšo eksistenco in jo iskali tam, kjer se jim zdi, da jo dobe. »Slovenec« pravi, da ljudje nočejo biti niti viničarji več. To je velika ironija? Pisec člankov še ni bil viničar in najbrže tudi ne kmetiški delavec. Ali ve, kakšni siromaki so ti ljudje? Dalje, ali ve pisec, da kmetiški delavec ali viničar, ki zasluži 200 dinarjev na leto, od tega ne more živeti. Če mora biti pet mesecev na leto brez posla, kaj naj počne? Resnica je tudi, da s to mizerijo kmeti pode delavstvo v tovarne in mesta. Ali morda ne? Še eno neresnično »Slovenčevo« trditev moramo zavrniti, ko pravi, da je kmetijstvo preveč obdavčeno, bolj kakor drugi sloji. Priznamo, da so davščine visoke, toda vsaj 30 do 50 odstotkov so delavci in mestni sloji, obrtniki in drugi bolj obdavčeni. Končni vzrok izseljevanja z dežele v mesto je pa tudi prehitro naraščanje prebivalstva, pa premalo pouka, kako se naj moderno opravlja zemlja, da bo več in boljše sadove rodila ter naraščajoče prebivalstvo redila. Boj proti beli kugi ne pospešuje razvoja gospodarstva, pač pa ga spravlja še v težji položaj in prebivalstvo v večjo bedo.
Beograjski proces proti Bernar-diču, dr. Mačku in dr. je zaključen.
V tem procesu je triindvajset obtožencev. V soboto so govorili zadnji zagovorniki in obtoženci. Dr. Maček je imel daljši, zgodovinsko zasnovan zagovor, v katerem je poudarjal moralni pomen svojega zadržanja ter odklanjal vsakršno krivdo, ker ni nikdar mislil ali hotel izpremeniti današnjega stanja. Sodba se razglasi v soboto.
Predavec obsojen na dve in pol leta strogega zapora. Bivši poslanec Radičeve seljačke stranke ter posestnik v Dugem Selu pri Zagrebu, Josip Predavec, je bil radi poloma Glavne zadruge hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu, katere glavni ravnatelj je bil, obsojen na dve in pol leta strogega zapora, ker ni pravočasno napovedal konkurza, oziroma, ker je sestavil napačno bilanco, v kateri je izkazal 100.000 Din prebitka, namesto nad 3 milijone dinarjev izgube, vsled česar je bila oško-
dovana Selo banka, ki je prevzela vse pasive in aktive propadle zadruge. Predavec, katerega je branilo več odvetnikov, je vložil vzklic zoper razsodbo, istotako je prijavil vzklic državni pravdnik, ker je bil toženec v nekaterih točkah od obtožbe oproščen.
Država je začela z izplačevanjem beglukov. — Agrarno-pravni odsek drinske banovine je bil od direkcije obveščen, da je dobil nakazanih 10 milijonov dinarjev, ki naj jih porabi za izplačilo odškodnine po zakonu o likvidaciji begluških veleposestev (odvzeto zemljo). Ta vsota pa zdale-ka ne bo zadostovala in je bila vlada obveščena, da je v to svrho potrebnih nadaljnih 30 milijonov dinarjev.
Brezplačna izpričevala o zdravju.
V smislu § 35 in 41 zakona o pobijanju kožnih bolezni morajo vsi delavci, ki predelujejo življenske potrebščine, potem dojilje in brivski delavci, doprinesti ob vstopu v službo zdravniško izpričevalo, da ne bolehajo za kužno boleznijo. Razentega se morajo ti nameščenci po tem zakonu kadarkoli dati preiskati tudi na zahtevo upravnih oblasti. Ta izpričevala dajejo delavcem zdravniki, ki so v javni službi, kakor tudi zdravniki okrožnih uradov in za vsako tako izpričevalo mora delavec plačati 20 Din takse. To pregledovanje delavcev je določeno kot obvezno za vse delavce teh kategorij; pregledovanje se more izvršiti večkrat na leto in vrše ga zdravniki javnih ustanov v svoji poklicni dolžnosti brezplačno in v splošnem interesu zdravstva. — Izpričevala, ki jih izdajajo zdravniki o izvršenem pregledu delavcev, so potemtakem izpričevala z uradno lastnostjo ter bi morala biti po našem mnenju prosta kolekovine (takse), kakor so vsa druga izpričevala prosta kolka, kadar se izdajajo delavcem po zakonu za zavarovanje delavcev. Iz teh razlogov so zahtevale Delavske zbornice, da se dajo taka izpričevala kolkovine (takse) prosta.
Zavarovanje vajencev. Po odredbi SU-ZOR-a z dne 2. 4. 1930 se uvrščajo odslej vajenci, stari nad 18 let, v oni mezdni razred, v katerega spadajo po svojem zaslužku. V I. mezdni razred se uvrščajo brez ozira na zaslužek le vajenci dto 18. leta starosti. Vsled tega se prizadeti delodajalci vabijo, da najkasneje do 10. 6. 1930 javijo pristojni ekspozituri urada na prijavnici o mezdni izpremembi zaslužek vajencev, starih nad 18 let, z navedbo tudi eventuelnih' naturalnih prejemkov. One nad 18 let stare vajence, glede katerih ne bi bile predložene v gornjem roku potrebne mezdne izpre-membe, bo urad preuvrstil v najvišji t. j. 12. mezdni razred, po kateri uvrstitvi se bodo predpisovali prispevki do predložitve potrebne mezdne izpremembe. IJreuvrstitev vajencev v višje razrede se bo izvršila s 1. 6. 1930.
Nace Mihevc:
Novi Lebring.
(Slika iz bližnjic bodočnosti.)
Prvič v življenju napišem zgodbo, ki se še ni godila, a se najbrže zgodi, zakaj uvod v zgodbo se že vrši.
Ob tisti znameniti Vodovodni cesti, ki vodi v vinograd za naše abstinente tja v severo-vzhodni del Ljubljanske okolice, ob kateri se je zadnja leta pripetilo že nekoliko zagonetnih dogodkov, kakor umor lepe blagajničarke Petkovškove, na smetišču odložen novorojenček, umor Pipana itd., te vodim, dragi čitatelj! Ob tej cesti je v veliki gramozni jami zaradi deložacij in stanovanjskih odpovedi v letošnjem poletju zrasla nova naselbina, o kateri je sočutno poročalo naše meščansko časopisje. Poročali niso, ker so prebivalci naselbine pomilovanja vredni siromaki, ki prebivajo v zasilno zgrajenih, lesenih barakah in v skrajni bedi, ampak le zato, ker je ta naselbina bolj podobna ciganskemu taborišču, kakor bivališču kulturnih ljudi. In to je sramota za belo Ljubljano. Nujno zlo so te barake s svojimi prebivalci vred, kajti zaradi njih je sloves Ljubljane močno okrnjen.
Sicer pa, ali ta beraška naselbina vobče spada v območje Ljubljane? O tem so podvomili celo prebivalci naselbine sami ter sklicali zborovanje, da se pomenijo, kako in kaj bi bilo ukreniti, da se jim prizna neodvisnost.
Zborovanje se je vršilo pod milim nebom kar pred barakami. Udeležili so se zborovanja korporativno vsi prebivalci naselbine, brez razlike spola, starosti in ugleda. Zborovanje je otvoril brezposelni tesar in inicijator pokreta za neodvisnost nasel-
bine. Luka Žgajnar. Stopil je na trhel, prazen zaboj in nagovoril sosede tako-le:
»Dragi ljudje, možje in žene! Z velikim’ naporom in s stroški smo postavili na občinskem svetu svojo vas. Vsak po svoje si je gradil in zgradil dom, zakaj pod milim nebom res ne moremo prebivati, saj nismo divji zajci. Z vseh vetrov smo navlekli materija!, da smo se zavarovali vsaj pred dežjem, .laz senr nekaj kupil, ti si kako bruno izprosil, oni je zopet bogve kje in kako dobil nekai desk — slednjič pa imamo le barake. Niso posebno moderne, toda naše so, v svojem smo in to je nekaj vredno««
»Vsaj še ni plačana tvoja, Žgajnar, kaj se boš repenčil!« je zaklical poredni zborovalec.
»To ne spada sem1, Rokomavh, ti je ne boš plačal zame. Rajši bi molčal, kakor molčiš o tistik deskah, iz katerih si si zgradil svoj kurnik!«
»Še enkrat reci, gobezdalo!«
»Ne bom, ker ne utegnem.«
»Hej, kje sem že nehal. Da, že vem. Naše so barake in v svojem smo. Velika sramota je, da naša naselbina še nima imena. Zato predlagam, naj se imenuje Lebring, Novi Lebring. Možje, ki ste med vojno služili vojake tam okoli nemškega Gradca, se še spominjate l.ebringa, kjer je bila nakopičena menda vsa mizerija tega sveta. Nosil sem tja komis prodajat. Za plesnivo štruco komisa so se Lebrinžani kar pulili. Stanovali, živeli in umirali so prav v takih barakah kot so naše. Zato naj se tudi naša vas imenuje Lebring.«
»In še nekai drugega je bilo tam, Žgajnar,« je opozarjal čokat, mlad delavec v raztrganem suknjiču in bos, »ti si prodaial komis za dvojače. jaz pa sem ga dajal siromakom zastonj. Zato so me imele zlasti lačne ženske rade, hč!«
»Te ni sram, prešestnik nemarni?« se je ogorčeno razvnelai sloka ženska srednjih let, ki je stala v bližini.
»No, no, Lucija, le nikar ne bodi tako občutljiva. Tudi okoli tvojih rok ni fajmo-šter ovil štole, čeprav imaš štiri otroke.«
»Pa ne s teboj, prase, sebe poglej!«
»I, saj nič ne rečem, da jih nimam. Ampak ti bi rajši molčala. Sicer pa, kaj bomo besedovali! Koliko pa jih je med nami, ki so bili pred oltarjem, a? Kar naprej govori, Žgajnar!«
»Žgajnar naj govori, Zgajnaaar!« je za-orilo in završalo v tnnožicL Iti Žgajnar je nadaljeval:
»Novi Lebring torej bodi naša vas. To je eno. Drugo pa je, da mora naša vas imeti svojega župana. Ne maramo pripadati v mesto, vsaj smo dovolj globoko* v jami pod njim. Tudi ne maramo, da bi spadali pod tisto občino, kamor spadajo gosposke vile, ki se košatijo gori ob robu naše jame. Gospoda naj bo zase, mi pa zase. Cul sem, da nameravajo naši sosedje v vilah naprositi mestno občino, da nad našo naselbino in celo jamo postavi velik obok in vrata, katere naj potem enostavno zaklepa, da ne bo nepotrebnega zgražanja nad našo beračijo, če pride kak imeniten tujec v Ljubljano. Tudi ponoči, tako pravijo, bi nas bilo dobro zapirati. Taka neumnost! Vsaj nismo tatovi in odločno odklanjamo taka natolcevanja. Tudi ni prav nič treba, da nas hodi čez dan policaj tolikokrat opazovat. Da se izognemo teh sitnosti, zahtevamo popolno občinsko samoupravo, kakor jo imajo druge občine v državi. Vsaj smo prav taki Jugoslovani, kakor tisti, ki prebivajo v mo« dernflt vilah!«
»Modro govoriš, Žgajnar, ampak premalo nas je,« je povedal rujavi Tone.
»Več kot dvesto nas je in nas bo sča-
soma še več, saj smo večinoma mladi ljudje in imamo mlade žene. Pri nas otroci uspevajo kakor malokje; za potomstvo se nam torej ni bati.«
»Vrag vzemi beraško potomstvo! Lani sem dobil tretjega, okoli božiča bo že četrti privriskal na svet. Le kaj bodo jedli!«
Ko si pa taka zverina, da kar pijan siliš vame!« mu je kar vpričo zborovalcev očitala slabotna žena z upadlimi očmi in izsušenimi prsmi.
»Molči, baba, sama si kriva! Pa bi si pomagala.«
»Boš že skrbel, saj so tvoji!«
»Hm?«
»O, ti nesramnež, le kaj se upa trditi!« je zaihtela žena. »Surovina, kaj mi je neki bilo. da sem prišla k tebi!«
»Žgajnar, naprej! Nadaljuj, Zgajnaaar!«
Žgajnar je nadaljeval:
»Glejte, dragi ljudje; taki in podobni spori pridejo tudi med vami, pa ga ni sodnika, ki bi pravično razsodil. Le bomo imeli svojo občino, se bodo take razprtije obravnavale pri županu. Predlagam torej, da sestavimo prošnjo na vlado, v kateri poprosimo, da nas prizna kot samostojno občino.«
»Živijo, Žgajnar, naš bodoči župan!« je vzklikala množica govorniku.
Prihodnje jutro navsezgodaj se je ob robu gramozne jame ustavil rešilni voz. Dva krepka človeka sta skočila s »kozla« in namerila pot naravnost v Zgajnarjevo barako. Preden le ubogi Žgajnar utegnil vprašati, kaj to pomeni, sta mu gosta že nataknila prisilni Jopič in ga odtirala do rešilnega voza. Hip nato je voznik pognal konje proti mestu in ie podil dalje po Zaloški cesti, skozi Moste na — Studenec. Bodoči župan Novega l.ebringa pa menda še vedno sanja o neodvisnosti beraške naselbine v — blaznici...
ZVEČER %a
makanfo
ZJUTPAJ N
izkuhavanl
pa
Iz Jugoslavije se je izselilo v mesecu aprilu t. 1. 15.000 oseb. Dravska banovina je z izseljeniškim kontingentom na tretjem mestu. Izven Evrope se jih je izselilo največ v Kanado (539), v Argentinijo (320), v Zedinjene države (246). V Evropi je največ naših ljudi sprejela Francija (4588), Nemčija (2976), Belgija (1116). Največji odstotek izseljencev tvorijo neizučeni delavci kmečkega stanu.
Kongres francoskih socialistov je
začel zborovati v nedeljo v Borde-auxu; zboroval bo štiri dni. Kongres se mora smatrati kot priprava na volitve 1932. V ta namen sprejme kongres primeren propagandističen, političnemu položaju primeren program.
Vedno manj vojaških prostovoljcev, Angleško vojno ministrstvo je objavilo statistične podatke, iz katerih je razvidno, da se za vojaško službo kljub veliki brezposelnosti, javlja vedno manj prostovoljcev. Leta 1928 se jih je javilo še 30.000, leta 1929 samo 26.000, letos jih pa bo še manj. Duh miru vendar zmaguje!
Volitve v španski parlament. — španski ministrski svet je sklenil razpisati parlamentarne volitve v mesecu decembru. Volilna kampanja pa se prične že s 15. junijem.
Nemški poslanik v Lizaboni umorjen. Nemškega poslanika dr. v. Bali-gand na Portugalskem je ustreli nemški nezaposleni mornar v Lizaboni. Poslanik je posetil luko v Lizaboni, kjer se je mudila nemška križarka »Konigsberg«. Ko je stopil poslanik na kopno, je vstopil predenj mornar in ga dvakrat ustrelil v glavo. Poslanika so odpeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Aretirani mornar utegne biti umobolen in tudi ni ugotovljeno, če ni streljal kar slučajno. Mogoče je, da so ga v kakšni zadevi na konzulatu zavrnil ter se je hotel maščevati.
Bethlenu se mudi z volitvami. —
Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil na seji vladne stranke, da naj bi se nove volitve vršile predno poteče doba zasedanja zbornice, to je pred septembrom prihodnjega leta. Bethlen pa bi rad dobil inozemsko posojilo. Toda v Londonu so medtem že Madžarom povedali, da ni nič s posojilom in z ostalimi njihovimi težnjami, dokler ne odstopijo grofje nekoliko pravic ljudstvu ter uvedejo demokracije.
Avstrijske strokovne organizacije proti osnutku zakona o prometu. Prometni odseki avstrijskih delavskih zbornic so na svojem zborovanju zavzeli odločno stališče proti osnutku zakona o prometu, zlasti glede Personalne politike pri železnicah, s katerim se hoče železniškemu osob-ju odvzeti vsak vpliv in soodločanje, ter uvesti na železnicah nekako diktaturo. Sestavila se je posebna spomenica na prometno ministrstvo, kateri so se pridružile tudi krščanskosocialne in nemško-narodne železniške strokovne organizacije.
Politika ob mrtvaškem odru. V Neimkirclmu so Heimvvehrovci ustrelili preteklo soboto kmečkega delavca Foitla, ki sicer ni bil organiziran
socijalni demokrat, vendar je bil odločen nasprotnik Heirmvehra in je simpatiziral s Schutzbundom. Soci-jalisti in Schutzbund so mu nameravali prirediti svečan pogreb. To pa Heirmvehru ni bilo po volji, zato je izsilil od Foitlove, 81 let stare matere, da je pismenim potom zahtevala od Schutzbunda izročitev Foitlovega trupla, ki je bilo na odru v Delavskem domu, in da je dovolila Heim-vvehrovcem', da ga pokopljejo. Ker pa je bilo to proti volji živega Foitla, bo moralo o tem soditi sodišče.
Politični vlom. V centralo kmečkih obrambnih organizacij (Bauern-vvehr) na Dunaju, je bilo 5. junija ponoči vlomljeno in so bili iz omare ukradeni važni tajni akti in dokumenti. Domneva se, da so vlom; izvršili Heimvvehrovci. da bi se polastili kakih dokumentov, ki bi jih mogli uporabljati proti Bauernwehru, ki nočejo slediti njihovi fašistični politiki.
Trinajsto plačo dobe čehoslova-ški železničarji. Čehoslovaški parlament je sprejel zakon, po katerem dobe železničarji trinajsto plačo. Do-sedaj so imeli avstrijski železničarji že trinajsto plačo, in baš te dni po-* ročajo iz Avstrije, da bodo železničarji dne 1. julija prejeli polovico trinajste plače, ki je namenjena za dopuste, medtem ko dobe ostalo polovico izplačano dne 15. decembra za božič. Kaj pa naši železničarji?
Novo švedsko vlado je sestavil vodja svobodomislecev Karl Gustav Ekman. Ekman je hotel prvotno sestaviti koalicijsko vlado po želji kralja. Ker ni mogel pridobiti za tako koalicijo ne liberalcev in ne kmeti-ške zveze, je sprejel v svojo vlado pet svojih pristašev, drugi ministri so nepolitiki-uradniki.
Severna Kitajska zmaguje nad nacijonalistično. Natikinške čete se umikajo ob progi Lunghen brez večjega odpora. Pri zadnjih bojih so severne čete vjele 20.000 vojakov nacionalistične armade, medtem ko sta dive irankinški brigadi prestopili k severnim.
Potniški vizi med Italijo in Avstrijo so odpravljeni. Tozadevna pogodba se je te dni obojestransko podpisala. To bo gotovo znatno dvignilo tujski promet teh dežel. Kdove, kdaj pridemo tudi pri nas do tega.
Med Dansko in Čehosiovaško se je dolžnost) vidiranja potniških listov odpravila.
200.000 otrok je umrlo od gladu
v Severni Kitajski, v času od Novega' leta1 do danes. 80.000 žen in deklet so svojci prodali za ceno po dva do tri dolarje, da so na ta način, za nekoliko dni podaljšali življenje ostalim članom rodbine.
Ekplozija v rudniku. Na cehi »Recklinghauscn I.« v Westfaliji se je zgodila eksplozija jamskih plinov, pri kateri sta bila dva rudarja ubita, dva pa ranjena.
Rokavskega predora še ne bo. Med Calaisom in Dooverjem (Francijo in Anglijo) je jako ozek morski kanal. Nameravali so med obema krajema zgraditi podmorski predor. Anglija pa sedaj izjavlja, da tak predor še ni potreben in pa predrag bi bil.
Bencin je eksplodiral. V pristanišču Bayonne v državi New Yersey v Ameriki, je eksplodiral ogromen tank s 450.000 litri bencina. Nad sto oseb je bilo pri tem; močno poškodovanih. Bencin se je razlil po obrežju v morje, kjer je dva dni gorel.
Atentat na pariškega Rothschilda. Baronica Rothschildova je že večkrat prejela pošiljke z eksplozivnimi snovmi. Pred par dnevi je zopet prispel na njen naslov lesen zaboj. Ker se je zdel sumljiv, so ga v poštnem uradu odprli, pri čemur je pa nenadoma eksplodiral ter napravil precej škode in več uradnikov ranil.
Darovi papežu. Milanska auto-tnobilska tvornica »Fiat« je poklonila papežu nalašč zanj izdelan luksuzni auto. S tem je tvrdka izvršila veliko reklamno propagando v lastno korist. Sedaj nameravajo ameriški katoliki pokloniti papežu luksuzno ladjo. V prošlem letu je prejel papež na »Petrovem novčiču« okrog 180 milijonov lir.
Strela jih je ubila. V Blatnicah pri Plznu na Češkem se je prošlo nedeljo na športnem igrišču vršila nogometna tekma. Naenkrat se je dvignil močen vihar in pred nalivom so zbežali gledalci in igralci v bližnji gozdič. V veliko drevo, pod katerim je vedrilo šest oseb, je naenkrat udarila strela ter tri osebe na mestu ubila, ostale tri pa tako močno poškodovala, da se v bolnici bore s smrtjo.
Vulkanski otok Krakatao se je zopet pojavil iz morja. V nizozemski Indiji se je povodom močnih erupcij začetkom lanskega leta pojavil iz morja 40 merov visok in 975 metrov dolg otok Arnak-Krakatao, ki pa je pri potresu v juliju lanskega leta zopet izginil v morju. Te dni se je povodom' novih erupcij zopet pojavil iz morja. Domačega prebivalstva se je radi tega polastila panika.
Roparji so hvaležni Bogu. Kitajska zelo veliko trpi od različnih oboroženih roparskih čet, ki križem po deželi more, ropajo, požigajo in odvajajo ugledne osebe, ki iih izpuščajo le proti visoki odkupnini. Dve najmočnejši roparski diruhali province Ho-nan sta na visoki planoti med mestoma Vuliangho in Tuanstuan dali zgraditi prekrasen tempelj in ga dali kitajskim menihom v oskrbo. Nad vhodom v tempelj blesti napis: Ta tempelj smo postavili bogovom v zahvalo za posrečena ujetja bogatih Kitajcev in visoke odkupnine, ki smo jih prejeli zanje.
Maribor.
Zadružno zborovanje.
Zadruga »Delavski dom« v Mariboru sklicuje v četrtek, dne 12. junija 1930 ob 19. (7.) zvečer v prostorih gostilne »Ljudski dom« na Ruški cesti 7
zadružno zborovanje.
Ker je dnevni red zelo važen, med drugim tudi poročilo o delovanju zadruge, se vabijo vsi zaupniki in člani, da se sestanka polnoštevilno udeleže.	Odbor.
Dr. med. Mila Kovač je otvorila prakso za rentgenološka preiskovanja in obsevanja in za kemično-mi-kroskopične preiskave v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, tel. int. 2888. Ordinira od pol 9. do 17. (5.) ure.
Kaj je z izplačilom razlik 2elezni$kim delavcem?
Finančni minister še vedno ni dal potrebnega denarja za izplačilo.
Uprava državnih železnic dolguje še od leta 1923/24 železniškim1 delavcem mezdne razlike. Leta 1923 je bil spremenjen začasni delavski pravilnik in so bile uvedene urne plače, namesto dnevnih. Zakonska določba se je glasila, da se vsi delavci z dnem 25. septembra 1923 prevedejo na nove urne plače. Ker pa je takrat manjkalo pri nekaterih direkcijah, oziroma pri posameznih oddelkih, kreditov, se je prevedba izvršila samo tamkaj, kjer so imeli za to potreben denar. Največ delavstva je bilo prevedenega na nove plače v direkciji Beograd, najmanj pa v ljubljanski direkciji. Ujedinjeni savez železničarjev je neprenehoma urgira! izplačilo razlik, ki znašajo pri posameznih delavcih po več tisoč dinarjev. Toda odgovor je bil vedno isti, in sicer »nimamo kredita«.
Končno je država najela tako-zvano švedsko vžigalično posojilo. Vlada je sklenila, da izplača iz tega posojila vse stare obveznosti. In res je izplačala med drugim tudi dolžne razlike na plači nastavljenemu osob-ju drž. železnic, ki so tudi izvirale iz prevedb na nove plače iz 1. 1923/ 1924. Pri tem' pa se menda ni mislilo tudi na delavske razlike. Šele sedanji prometni minister je obljubil de-putaciji delavstva, da bo uprava tudi delavcem izplačala razlike, v kolikor bi jim iste pristoiale in če je dana zakonska podlaga. V to svrho so dobile direkcije v mesecu decembru nalog, da1 čimiprej sestavijo sezname delavcev, ki morajo dobiti razlike ter da predložijo detajlne račune še v istem mesecu. Direkcije so se z računi sicer nekoliko zakasnile, vendar pa so ti računi že več mesecev v Beogradu. Delavci silno nestrpno čakajo na to izplačilo, toda sedaj se z izplačilom zopet zavlačuje, med tem pa se delavstva, ki je itak slabo plačano, polašča naravnost obup.
Zadnjič je finančni minister izjavil, da je država zadostila vsem1 obveznostim iz prejšnjih let, kolikor se pa izplačila še niso izvršila, pa da leži vzrok v tem, da dotična zadeva še ni dokončno rešena v upravnem postopanju. Ker pa je finančni minister že v februarju mesecu izjavil deputaoiji USŽJ, da je z njegove strani zadeva izplačila razlik rešena in da je sedaj odvisno izključno samo od finančnega ministra, kdaj bo otvo-ril za to potrebni kredit, bi bilo z ozirom na gori omenjeni govor finančnega ministra pričakovati, d!a se bo z izplačilom razlik kmalu pričelo, oz. bi se že moralo davno pričeti.______
Slov. Bistrica.
Krajevna protituberkulozna liga v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 1. junija t. 1. se je vršil v mestni posvetovalnici v Slov. Bistrici pod vodstvom upravitelja ekspoziture OUZD v Mariboru, Franjo Stankovca, sesta-
nek radi ustanovitve Krajevne pro-tituberkulozne lige v Slov. Bistrici z zaključkom izvolitve članov v zadeven pripravljalni odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Simon Jagodič, ostali odborniki pa so: g. dr. Schaubach, odvetnik in župan, g. dr. Černej, zdravnik, ga. Otilija Feigel, upraviteljica šole, gdč. Anica Loger, učiteljica, g. Ivan Soline, kaplan, g. Vinko Gornjak, hotelir, g. Ivan Mlinar, uradnik, g. Peče, tajnik mestne občine, g. Ivan Žuraj, lesni trgovec in g. Mondini, lekarnar.
Vrhnika.
Brez dekel in brez delavcev... Brez dekel in ferez delavcev ibodo revčki na Vrhniki! Zadnjič so bila na Vrhniki pogajanja glede nakupa posestva »Globus«, to je nekdanje Froelichove pivovarne. Kupec je bila »Jugočeška«, ki ustanavlja po vsej Sloveniji tekstilno industrijo. Gospodje, ki so se in-ieresiralS za posestvo, so 'pri takozvaoih uglednih možeh poizvedovali, če :hi ®e na Vrhniki dobilo tudi dovolj delavk im delavcev za tovarno. In glej, kido bd si bili mislil, da bodo gospodje z milijoni v žepih temu nakupu naspro tovali. Tak gos pod bi vendar moral pospeševati industrijo, ne pa, da ji nasprotuje. Ko so ga ikupci vprašali, če je moigoče na Vrhniki dobiti okoli petsto delavk itn delavcev, je gospod odgovoril gospodom »Juigočeške«, da to ni moigoče. Isto jim je povedla! neki bivši oblastni človek. Oba sta se izgovarjala, ko so ju vrhniški trgovci in obrtniki karali, zakaj tako govorita: »Kje bomo pai mi delavce in deklie dobili!« Kupci sc pa vprašali tudi nek ega doktorja. Ta jiim je pa drugače povedali, pravilnejše, rekel je namreč: »Gospodje, danes vam jih 300 preskmbim, čez par dni pa 1000, samo zaslužka jiim dajte!« Tudi mi pravimo tako! Gospodu, ki je že večkrat oviral razvoj Vrhnike, se to pot to ne bo iposrečiloi, pač pa se mu je posrečilo pri takozvanem kresovem
projektu, kajti, če bi bil kresov projekt izveden, bi bila danes Vrhnika med največjimi industrijskimi kraji v Sloveniji. Gospodje, ki se boije za svoje delavce, jih naj boljše plačujejo, pa jih bo prav gotovo imel vsak dovolj. Poznamo tudi »Jugočaško« prav dobro in nije zgodovino. Čehosk»vaškle tekstilne industrije poznamo. Kapitalistična industrija se naseli tam, kjer so delovne molči cenejše, delovne moči so -pa tam poceni, k j etn ni delavske organizacije. Pred kakimi 25 leti je bila takozviana češka tekstilna industrija še na Dunaju. Dunajski kapitalisti so ipa pozneje prenesli tekstilno industrijo v one kraje, kjer ni ibilo delavskih organizacij, kjer so bile delavske moči skoro zastonj, to je na Poljsko in Češko. Danes pa je delavstvo na Češkem že bolj organizirano in zna ceniti svojo delovno moč. Zaraditega se češki dndustirijalni kapitalizem seli v one kraje, kjer delavstvo ne zna ceniti dela in je zadovoljno z nekako napitnino. In tako je še pri na® ipo deželi, kjer je veliko siromaštvo! Ali tudi pri nas se svita odločna samozavest delavstva.
Kje naj kupujem?
Oglasi v delavskih listih so dobro merilo, koliko ceni trgovec-obrtnik konzumenta-delavca. Skoraj gotovo je, da oni obrtnik, trgovec, gostilničar itd., ki redko ali nikoli ne čuti potrebe, potom oglasov v delavskem listu ponuditi svoje blago v nakup tudi delavcem, ne reflektira na odjemalce iz delavskih vrst. Delavci pa imajo danes že svojega svetovalca, svoj časopis, zato bo vsaka delavska gospodinja ali družinski oče, kadar nakupuje svoje potrebščine, bodisi na trgu, v trgovini ali pri obrtniku, poprej pogledal oglase v delavskem listu, kateri mu bodo služili v orientacijo, kje naj kupuje in kam mora zahajati.
MALA NAZNANILA.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-stroiev.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, Slomškov trg 5
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
ČITAJTE!
novo izišlp, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
LIPUS IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90.
Vsi letni naročniki dobe
zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalloiio pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „RadioM well“. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Harlbor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
\ ulkanizir anj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
PETELIN, Maribor, eiMnltrK
Citatelje »Delavske Politike« pozivamo, da kupujejo samo v trgovinah, ki oglašujejo v našem listu.
Več konzumentov.
Kaj delajo poraieni kitajski generali?
Ce ni državljanske vojne, se naravnost dolgočasijo.
Odkar je v »deželi nebeške sredine« propadlo tisočletno gospod-stvo cesarjev, je Kitajska predana na milost in nemilost raznim generalom, polkovodcem in pustolovcem, ki zberejo po par polkov brezposelne drhali, zasedejo kako pokrajino in izmozgavajo narod do belih kosti. Ti enodnevni gospodarji se često menjavajo, bodisi da so si nagrabili dovolj denarja ali pa so jim postala tla vroča. V zasluženem pokoju je že nekoliko teh generalov in kolikor bolj se utrjuje narodna vlada, toliko bolj gine možnost na slične razbojniške podvige. Bolj znane osebnosti iz nedavne državljanske vojne še v pokoju zanimajo javnost, ki sledi s pozornostjo početju odstavljenih veličin. Tako se izve, da se Čančun-čan, bivši guverner Šantunga, peča s streljanjem svojih prijateljev. Mož živi s svojimi milijoni in s svojimi 38 ženami na Japonskem in troši svoj imetek v deželi, ki ga je dolga leta plačevala, da je pobijal Kitajce v korist Japoncem. Nedavno je bil obsojen v kazen 500 dolarjev, ker je v prepiru ustrelil princa bivše mand-žurske dinastije. Kakor je videti po globi, so princi bivše kitajske cesarske rodbine na Japonskem zelo padli v ceni.
Čangtsolin, vsemogočni gospodar Mandžurije, se v pokoju ni mogel lotiti sličnih poslov, ker ga je na potovanju v Mukden raztrgala bomba atentatorja na kosce. Zato pa njegov sin maršal Čansjulian, sedanji vladar Mandžurije, zelo uspešno odstranjuje svoje tovariše in tekmece. Nedavno je povabil k sebi na pomenek dva vplivna prijatelja in jima je pri razkošnem obedu zavdal. »Krščanski« general Feng, ki mu je nankingška vlada izplačala lepo odškodnino. da opusti svoje generalo-vanje in se izseli, je kljub temu ostal
na Kitajskem, češ, da mu najbolj prija kitajski'zrak. Kako si je Feng pridobil svoj kraseči pridevek, ne ve nihče natančno. Vedo pa nasprotno vsi Kitajci, da je »krščanski« general pobil največ ljudi, oropal več mest in vasi nego katerikoli drugi kitajski general. Nedavno je junaka Fenga obiskal odposlanec nanking-ške vlade, da poroča o življenju u-pokojenega vojskovodje. Poročilo je napravilo na vlado strahoten vtis, kajti Feng se peča s slikanjem cvetov breskev in fino kitajsko svilo. Za evropske pojme je to opravilo vse prej kakor državi nevarno. Kitajci pa vedo, da ta lepa fraza pomeni vojne priprave, ki se jih je Feng lotil z mrzlično delavnostjo. Te vrste breskovi cvetovi so seveda nankingški vladi neprijetni.
Radio.
S kakšnimi sredstvi se vzdržujejo radijske postaje? Financiranje radia je povsod glavni problem, s katerim se mučijo vsi činitelji, ki jim je poverjena skrb za radio in s tem tudi nalogai, da skrbe za program, ki ni nikdar dovolj skrbno zbran. 2e tak program, da ne omenjamo ogromnih režijskih stroškov za vzdrževanje postaje, zahteva velike vsote denarja, ki jih ni vedjio lahko dobiti. Amerika si je v skladu s svojo mentaliteto hitro pomagala iz zadrege. Našla je v radiu pirimerno reklamno sredstvo in postavila je celotno delovanje postaj na propagandno trgovsko podlago. Seveda so se s temi programi ponižali do banalnega reklamnega sredstva. O kakih večjih umetniških kvalitetah pri tem seveda ni več govora. Na drugi strani pa se je Nemčija postavila odločno proti izrabljanju radia v reklamne svrhe. Nemčija stoji tako-rekoč na čelu drugega načina vzdrževanja radia, ki obstoja v rednem plačevanju določene takse, ki so jo dolžni plačevati vsi posestniki radia. To načelo, ki je najbolj pošteno, in po kaiterem je urejen radio tudi v naši državi, odgovarja najbolj i pravičnosti i namenu radia. Radio s tem lahko računa na stalne dohodke, na drugi strani pa so tudi dohodki države precejšnji. Tretji način vzdrževanja radia uporablja Italija. Italija predlaga davek na ves radio-niaterijal, ki ga neposredno plačujejo trgovci, posredno pa seveda kupci radio-apara-tov, ki pa so s tem rešeni vsakega nadalj-nega plačevanja pristojbin. V zadnjem času pa se je v Angliji pojavilo zopet vprašanje, ali ne bi bilo financiranje radia z reklamo umestnejše in izdatnejše. Različni glasovi pri tem povdarjajo, da je financiranje radia z reklamo sicer reš ugodnejše, da) pa. s tem vendarle prihaja v nevarnost resnost in kvaliteta programa. Na splošno bo pač končno obveljal nemški način s pristojbinami. Kombinacija z reklamo bo ostala dobrodošla, ne bo pa smela postati edino načelo.
Knjigoveznico
Ljudske tiskarne v Mariboru tople priporočamo vsakomur!
Veže trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjitmee itd. po zmerni ceni in v lepi ter soidni izpeljavii
Maribor, Sodna ulica 20
EKSPORTNA HlSA
»LUNA"
lastnik Albin Prlsternlk
MARIBOR Aleksandrova c. 19 *
Za pomladansko sezono kakor tudi za bližajočo se poletno sezono
imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavice za otroke, par od Din 5'— naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, moike nogavice od Din 5 — naprej, damske nogavice od Din 7‘— naprej, fior-nogavice od Din 12,— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75 — naprej, Ilpke meter od Din 1-— naprej, svilene trake meter od Din 1— naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne-vezenine, Šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnih cenah. — Lastna pletllnlca In predtlskarlja. - SraJCe, spodnje hlate, kravate, palice, delnlkl v bogati izbiri po znlianlh cenahI ievljl Iz usnja za otroka in sandale od Din 24-— naprej.
SAMO NA ALEKSANDROVI CESTI 19
Pozor birmanci!
Konfekcijska trgovina
Žiga Weiss
Celje-Gaberje 3 (v hlil g. Plevčak)
priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni že od 100 Din naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. — Oglejte si pred nakupom našo zalogo!
im
inv
Tiska: Ljudska tiskarna d, d. t Maribora, predstavitelj Josip Ojlak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,