-----     191    -----
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Jlatice slovenske računi za 25. društveno dobo, ki se ravnokar razpošiljajo, kažejo za minulo leto 1890. sledeče številke:
1.) Dohodki Matični znašali so minulo leto:
a)  v gotovini......gld.     9.681*66 7*
b)  v obligacijah      .....„     10.499*75
2.) Stroški so znašali    .   .   .   .    „      7.551'22 %
tako, da je  razun   obligacij preostalo
gotovine..........gld.     2.130*44
Proračun za leto 1891. kaže:
1.) dohodkov........gld.   7.085*90
2.) stroškov........„     6.52868
preostanka   .   .   .   gld.     557*21
Izkaz,   premoženja koncem 1. 1889. kaže:
a)  gotovine   130 gld. 44 kr. v hranilnici  2000 gld., v obligacijah 10499 gld. 75 kr. skupaj     gld.    12.63019
b)  ibtab. kapital......       „       6.O0O —
c)  vrednost hiše.....*       „      29.400'—
d)  vrednost inventarja ....       „          450"—
e)  zaloga knjig......       „        3.000*—
/) čisti zastanki......       „          428*34
skupaj   •   .   .     gld.    51.908*53 Račun  p tujega  premoženja   v matičnem   oskrbovanji kaže:
a) Jurčič-Tomšič-eva ustanova za iiteralne namena 2629 gld. 30 kr.
d) Dr. E. H. Costov spomenik 1252 gld. 21 kr.
Dalje shranjuje Matični odbor a) za odbor ljubljanske čitalnice srebemo rento nom. vrednosti 10CO gld. b) Zdi dr. vit. J. Bleiweisov spominek hran. knjižico vrednosti 2491 gld. 35 kr.
Ves  račun kaže nam lep   red, ki vlada pri gospodarstvu Matice slovenske, za kar  odbor zasluži vso pohvalo, izrekoma pa   njen blagajnik ; izmed ptujega premoženja,   katero   oskrbuje  in  spravlja   odbor,   pa   nas opominja mala svota nabrana za dr. Bleiweis-ov spominek, koliko dolguje še narod v ta namen, da ne bode najbolj zaslužen   naš vodja Bleiweis   zopet  čakal desetletja in še več, preden mu narod postavi primeren spominek hvaležnosti.   Naj   bi   ne  minula nobena narodna svečanost, da bi se narod ne spominjal svojega vodje z nabero primerne denarne svote za njegov spominek!
— Svetega rešnjega  telesa dan imeli smo tudi v Ljubljani in kolikor znano, daleč okrog krasno spomladansko vreme. Glavni sprevod šenklavški bil je veličasten, prevzvišeni knezoškof nosil je sv. rešnje telo v spremstvu duhovščine,   državnih, deželnih in mestnih dostojanstvenikov   in mnogobrojne množice cestnega ljudstva.   Število gledalcev in posebno še gledalk, pa je neprimeroma mnogobrojnejše.   Na_ kongresnem trgu  med nunsko cerkvijo in gledališko razvalino, postavljeno je bilo vojaštvo, ki je kakor navadno, sprejelo tam blagoslov. Lepa navada in   kinč   teh   sprevodov je,   da   se  jih vdeležujejo   belo oblečene mlade dekleta, večiroma birmanke.   Sprevodov na kmetih in v ljubljanskih   predmestjih vdeležujejo  se tudi odrašene dekleta, in mlajše žene v lepi črri obleki in narodni peči, kar  je lep kinč   sprevodu in nam Slovencem  v ponos.   Tudi   mestnemu   sprevodu   bilo   bi  v ' ^UTrlč, ako bi se ga vdeležilo večje število gospo d i čen in gospa, katere se pa, ne umemo prav ¦. zfekaj,   rajši   skrivajo   v goste   vrste   gledalcev.   Star,
^i k u š e n , moder mož nam je trdil, da odrašene dekleta, ki se stanovitno vdeležujejo tega lepega sprevoda, naj-pred deležne   postanejo   milosti 7. sv. za-"V-iftjnenta.   Tudi   sprevod  frančiškanske fare minulo nedeljo vršil se je   pri   lepem  vremenu   in  je bil sploh krasen, prava   slika   slovenskega  cerkvenega praznika   z   mnogobrojnimi   deležnicami   v   belih   pečah   in # svitlih svilnatih rutah.   Novo in za belo Ljubljano lepo je bilo, da so med   sprevodom   in   popoludne  v  frančiškanski in trnovski   fari pritrkavali zelo krasno vbrano.
—  Deželni zakonik za vojvodino kranjsko, VII. kos z dne 6, junija 1.1. objavlja: a) Razglas deželnega odbora vojvodine Kranjske o prenaredbi ustanov za vinarsko šolo na Grmu, z 10 ustanov po 120 gld. v 12 ustanov po 100 gld., in pa b) razglasilo c. kr. deželne vlade glede nekaterih prememb pri razdelitvi Kranjske v zdravstvene kroge.
—  Pri zgradbi kamniške železnice išče podjetništvo takoj 200 delavcev;   dobro  znamenje, da se zgradba/ dovrši do jeseni.                         ti         tSK^f^
-----    192   -----
—  Zgradba deželnega gledališča v Ljubljani stori korak dalje s tem, da deželni odbor danes vloži prošnjo za dovolitev zgradbe pri pristojnem oblastvu.
—  Pogorišče starega gledališča v Ljubljani razkopavajo že blizo dveh mesecev, pa ni videti, da bi se to delo dognalo pred 14 dnevi.
—  Letina na Kranjskem se sedaj obeta večinoma dobra, le z Logatca poroča se, da črv zopet prizadeva škodo. Revščina po deželi pa je še vedno velika, mnogo rodbin nima ne živeža ne zaslužka in vedno še trkajo za pomoč pri deželnem odboru, izrekoma še prosijo in prošnje ponavljajo od zelo mnogih strani za semensko ajdo.
—   Ljubljanski mizarski delavci ostavili so svoje delo in akoravno so mojstri izjavili, da nobenega delavca ne sprejmo več v delo, ako se ne vrne do minulega ponedeljka, se vendar nobeden ni oglasil, temveč štrajku-jejo dalje. Bržčas so že pred obogateli.