Poročilo DEŽELNEMU ZBORU poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske o delovanju deželnega odbora od 1, januarja do konca decembra 1902 V GOBICI 1903 • Nat. Seitz. — Zal. dež. odbor. 25217 l c,0 B? if I. Deželni odbor. Št. 491/11 1902. Vsled izvolitve v seji deželnega zbora dne 2. januarja 1902 stopili so v deželni odbor kot odborniki gg. odvetnik Dr. Franc Verzegnassi iz skupine veleposestva; odvetnik Dr. Franc Marani iz skupine mest in trgov ter trgovske in kupčijske zbornice ; Dr. Anton vitez Gregorčič iz skupine kmečkih občin ; Ivan profesor Berbuč, izvoljen od celega deželnega zbora. V istem redu so bili izvoljeni za namestnike deželnih odbornikov gg. odvetnik Karol Dr. Venuti, Evgen grof Valentinis, Anton Klančič in Anton Jakončič. Deželni glavar je imenoval z odlokom 17. januarja 1902 št. 491/1902 svojim namestnikom v vodstvu deželnega odbora g. Dr. Franceta Marani. Sestava novega deželnega odbora se je naznanila c, kr. vladi z dopisom enake številke. Št. 185/1902. Deželnemu glavarju in odbornikom se je istočasno nakazala opravilnina pričenši s 1. januarjem 1902, kakor je določena v §§. 3, 6 in 14 novega pravilnika, potrjenega v deželnozborski seji dne 11. julija 1901, in sicer letnih 6000 K. deželnemu glavarju in letnih 4000 K. vsakemu odborniku. Št. 101/1902. Izvršuje nalični sklep deželnega zbora od 4. januvai'ja 1902 nakazala se je bivšemu deželnemu odborniku Josipu Dr. vitezu Abram pri deželni blagajni častna nagrada letnih 2400 Iv., pričenši s 1. januarjem 1902. Sozaklep deželne blagajne, kterega je imel Dr. Abram za časa svojega odborništva, je prevzel odbornik Dr. Marani. Udom deželnega šolskega sveta je imenoval deželni odbor odbornika profesorja Ivana Berbuč-a z odlokom 5. februarja 1902 št. 864 ; komendator Dr. vitez Pajer zastopa deželni odbor v omenjenem šolskem svetu že od februarja 1900. Deželni odbor je imenoval svojim zastopnikom v komisiji za pogozdovanje Krasa odbornika Dr. Antona viteza Gregorčič in njega namestnikom deželnega odbornika prof. Ivana Berbuč-a z odlokom 5. marca i902 št. 1387. Z odlokom 30. maja 1902 št. 3666 je deželni odbor imenoval svojima zastopnikoma in sicer: v kuratoriju obrtne nadaljevalne šole odbornika Dr. Antona Gregorčič in Franceta Dr. Verzegnassi, v kuratorij „ Šolskega doma1 odbornika prof. Berbuč-a. Zastopnikom deželnega odbora v upravnem svetu Vipavske železnice se sedežem na Dunaju se je imenoval z odlokom 4. junija 1902 št. 374 deželni odbornik profesor Ivan Berbuč; v komisiji za sprejetje oseb v prisilne delavnice je zastopan deželni odbor, kakor do-sedaj, po dež. odborniku Dr. Verzegnassi. V letu 1902 je imel deželni odbor 48 sej v kterih se je rešilo 1477 spisov, kakor se razvidi iz sledečega razkaza. Tekoča število Tekoča DAN IN MESEC število DAN IN MESEC obravna- obravna- št. vanih št. vanih sej C spisov seje spisov 774 1 15 januarja 13 25 9 julija 34 2 22 n 26 26 15 „ 24 3 29 » 29 27 23 „ 18 4 5 februarja 25 28 30 „ 26 5 12 n 11 29 6 avgusta 37 6 14 n 4 30 22 „ 38 7 19 n 38 31 26 „ 22 8 26 v 19 32 3 septembra 32 9 5 marca 27 33 12 1 10 12 » 19 34 15 36 11 18 ■n 30 35 25 62 12 24 » 11 36 1 oktobra 35 13 9 aprila 58 37 15 „ 47 14 18 >7 30 38 22 „ 26 15 23 n 43 39 29 „ 27 16 30 n 47 40 5 novembra 33 17 7 maja 38 41 12 23 18 21 n 61 42 18 31 - 19 30 n 68 43 19 1 20 4 junija 29 44 26 39 21 13 n 49 45 3 decembra 20 22 18 rt 36 46 9 14 23 25 n 54 47 18 75 24 o O julija 9 48 19 2 774 Skupaj 1477 Število v zapisnik vpisanih spisov je znašalo leta 1902 ........ 8712 Leta 1901 je došlo na zapisnik........ 7838 spisov „ 1900 „ .......... 7540 „ „ 1899 „ „ ........ 6634 „ „ 1898 „ „ ........ 6390 „ Leta 1897 je došlo na zapisnik........6619 spisov » 1896 „ „ ........6184 „ skupaj 41205 kar znaša za pretečeno šestletje na leto poprečno . :.......... 6867 Da se izkaže zadnja čast pokojnemu knezonadškofu in kardinalu Misiji, ki je bil vsled virilnega glasu ud vis. deželnega zbora, sklenil je deželni odbor v svoji seji 24. marca enoglasno : 1) Na dan pogreba se razobesi na deželni hiši žalni prapor; 2) Pogreba se udeleži deželni odbor in se povabijo za udeležbo deželni poslanci; 3) Pogreba se udeleže deželna kmetijska šola, deželni zavodi in deželni uradniki; 4) Stolnemu kapiteljnu se odpošlje sožalnica. Izvršitev teh sklepov se je poverila deželnemu glavarju. V seji deželnega odbora 18. junija seje vzelo na znanje sporočilo c. kr. namestništva o imenovanju mons. Andreja Jordan goriškim knezo-nadškofom ter se mu je odposlalo, kot udu deželnega zbora z virilnim glasom, povabilo za deželno-zborsko sejo (21. junija). Dne 19. junija udeležil se je deželni odbor slovesnega sprejema Nj. m. knezonadškofa mons. Andreja Jordan. Pogreba odvetnika Dr. Nikolaja Tonkli, bivšega deželnega odbornika in poslanca umrlega dne 15. avgusta, udeležil se je deželni odbor in deželni uradniki. Deželni odbor je razun tega položil venec na krsto pokojnika. Dne 4. dccembra je nenadoma preminul v Camplungu deželni poslanec čast. Vincenc Michieli. Ko je deželni odbor doznal potom starešinstva v Camplungu tužno vest, odposlal je nemudoma brzojavno sožalnico. Ukrenil je tudi potrebno, da se je položil na krsto blagega pokojnika venec, ter se je udeležil pogreba, ki se je vršil dne 5 istega meseca v Camplungu, skupno z deputacijo deželnih uradnikov. Med letom 1902 izvršile so se različne poprave v deželni palači, nekaj teh ni bilo ob koncu leta še dokončanih. Ta dela so se izvršila pod neposrednim nadzorstvom deželnega stavbinskega urada, kteremu se je vsled sklepa deželnega odbora od 15. septembra izročila skrb za deželna poslopja, opustivši dotedanjo navado, da se daje oskrba deželnih poslopij v zakup (št. 5501). Dne 22. oktobra pregledal je deželni glavar nenadoma deželno blagajno, in je našel vse v najlepšem redu. Vsled sklepa deželnega odbora z dne 26 avgusta so se izločili iz arhiva pod vodstvom deželnega tajnik nerabljivi spisi. Ta odrelba, kije le del cele vrste nameravanih preustroj i -tev, da se izboljša poslovanje, se je izvršila tekom leta. 2. Deželni uradi. Glede osobja deželnih uradov izvršile so se v letu 1902 sledeče premembe, ki so razkazane v kronologičnem redu. Št 1240. V seji 12 februarja imenovali smo deželnim inženirjen c. kr. inženirja Artura Glessig, ki je bil prideljen c. kr. okr. glavarstvu v Gorici. Imenovanje se je izvršilo začasno za eno leto v smislu pogojev objavljenih v tozadevnem natečaju z dne 13. novembra 1901 št. 53/Pr. Št. 2498. V seji dne 24. marca je sklenil deželni odbor vsled pooblastila v smislu XVI. člena pravilnika za deželne urade, da se mesto priglednika pri dež. knjigovodstvu ne zasede, ter je imenoval : knjigovodstvena pristava Ivana Mungherli in Josipa pl. Furlani knjig, oficijaloma; knjig, vežbanca Angelja Trojer in dnevničarja Ivana Kalin knjig, pristavoma ; Gvida Fonzari iz Št. Mavra in Albina Štrukelj iz Tolmina knjig, vežbancema ter Antona Maverja c. kr. sodnega kancelista v Tolminu pristavom deželne pisarne. Vsa ta imenovanja so se izvršila začasno na eno leto in si je deželni odbor pridržal potrditi stalnimi one uradnike, ki bodo v tem času služili v zadovoljnost dež. odbora. Št. 2795. V seji dne 18. aprila imenovali smo pis. pristava Emila Kavčič oficijalom v deželni pisarni, in sicer začasno in podpogojem kakor zgoraj. V isti seji smo sklenili, da se izroči vodstvo deželne pisarne pis. oficijalu Albertu Planiacig, kot najstaršemu uradniku, ter smo imenovali Emila Marinig dnevničarjem istotam. Št. 1875. V seji 23. aprila pomaknili smo Ferdinanda Zarli pričenši s 1. majem 1902 vi. vrsto deželnih slug. Št. 7125. Knjigovodstvenega oficijala Antona Mreule smo odpustili iz službe koncem aprila ter ga vpokojili, nakazavšimu s 1. majem pokojnino v znesku letnih 2200, kakor mu jo je odmeril vis deželni zbor. Št. 7153 1. Koncem aprila odpustili smo iz službe knjig, vežbanca Pompeja Gortani. Adjutum letnih 800 k. smo mu ustavili koncem aprila. Na njegovo prošnjo pa (v seji 7. maja), smo mu dovolili miloščino mesečnih 66:67 K od 1. maja do prihodnjega zasedanja deželnega zbora; istotako smo dovolili bivšemu knjig, vežbanca Mihaelu Gorjup uživanje njegovo miloščine do rečene dobe. Pozneje in vsled deželnozborskega sklepa od 21. junija smo nakazali Gortani-ju od 21. julija naprej miloščino letnih 800 K. in vsled deželnozborskega sklepa od 22. decembra smo nakazali Gorjupu miloščino letnih 920 K. od 1. januarja 1903 (št. 2933, 2634). Izvrševaje deželnozborski sklep od 28. junija smo nakazali Aleksandra Chiades prejemke X čin. razr (II vrsta) kot pisarniškemu oficijalu pričenši z 11. julijem 1901 (št 6271/1901). št- 34H V službo deželnega knjigovodstva smo v seji 21. maja sprejeli dnevničarja Viljema Klein in Hadrijana Gaides. St Kadi izvenrednega dela v deželni pisarni za časa zasedanja deželnega zbora in še drugih del smo sprejeli v službo deželne pisarne dnevničarja Petra Vittori. St S 1. julijem smo sprejeli za dež. stavbinski urad tehničnega risarja Artura Cernaz. Št. 5175. V seji 30. julija potrdili smo v smislu statuta začasnega vežbanca Gvida Fonzari ter mu nakazali odgovarjajoči adjutum. St Deželnemu blagajniku Josipu Matteuz smo nakazali v smislu statuta I triletnino pri- čenši z 9. septembrom. Dnevničarja Emila Marinig smo v seji 15. oktobra imenovali pis. asistentom ter smo mu nakazali 1. novembra odgovarjajočo plačo. St- 6542~ V seji 29. oktobra smo imenovali dnevničarja pri deželnem knjigovodstvu Viljema Klein knjig, vežbancem in Feodora Kovačič dnevničarjem istotam. Vsled sklepa v seji 26. novembra odpustili smo iz službe pis. oficijala Aleksandra Chiades koncem novembra in 1. decembra se mu je nakazala dotična pokojnina. Koncem leta 1902 je bil sledeči status v deželnih uradih : I Deželni tajnik. Alojz Pettarin. II. Deželna pisarna Oficijali : Planiscig Albert (voditelj) Kavčič Emil. Pristava: Maver Anton * Marinig Emil Dnevničarja: Obizzi mejni grof Karol Vittori Peter. III. Deželno knjigovodstvo. Ravnatelj: Evgen Kavčič. Oficijala : Mungherli Ivan pl. Furlani Josip. Pristava : Trojer Angelj Kalin Ivan. Vežbanca: Fonzari Gvido Klein Viljem Kalkukmt: Defiori Josip. Dnevničarja: Gaides Hadrijan Kovačič Feodor. IV. Deželni stavbinski urad. Deželni inženir: Artur Glessig Risar: Cernaz Artur, Deželni sluge : Zarli Ferdinand Ristits Alojz Štrekelj Adolf. V. Deželna blagajnica. Deželni blagajnik: Matteuz Josip. Razno. Orgljar v stolni cerkvi. Oskrbništvo stolne cerkve v Gorici je naznanilo dne 6. aprila, da g. Franc Setničar kaplan na Plačuti se je odpovedal službi orgljarja v stolni cerkvi s 1. januarjem 1902 in da je bil imenovan na mesto njega Artur Segbizzi, orgljar iz Gorice. Na podlagi tega obvestila je nakazal deželni odbor z odlokom 10. aprila 1902 št. 2406 novoimenovanemu orgljarju Seghizzi iz deželnega zaloga letno nagrado 142:80 K. ter ob enem ustavil enako nagrado čast. Setničarju. Gozdarsko zborovanje. O priliki občnega zbora goadarskega društva za Kranjsko in Primorsko, ki se je vršil dne 3 junija v Gradežu, naprosil je višji gozdarski komisar g. Rubbia, kteremu je bil poverjen sprejem zborovalcev, deželni odbor prispevka iz deželnega zaloga za pokritje troškov tega sprejema. Deželni odbor mu je nakazal z odlokom 31. maja 1902 znesek 300 kron. Bolnišnica usmiljenih bratov. Čast. P. Mayer, prior bolnišnice usmiljenih bratov, je naznanil z dopisom 2. aprila, da je nastopil z istim dnem mesto primarija kirurgičnega oddelka g. M. R. Dr. Volfgang "VVeinlechner in to na mesto odstopivšega Dr. Kersovani, kteri je dolgo vrsto let deloval v bolnišnici z redko vnemo, pridnostjo in sočutjem za trpeče človečanstvo. Goriški odsek prve avstrijske morske kopelji v Gradežu. Ta odsek nam je sporočil dne 25. marca 1902, cla si je izvolil v seji 24. marca svojim predsednikom namesto ranjcega Franceta Grofa Coronini, c. kr. podpolkovnika v. p. Karola viteza pl. Catinelli. Komisija za pogozdovanje Krasa. V seji deželnega odbora 15. oktobra smo sprejeli z zadoščenjem na znanje dopis c. kr. namestništva, s katerim se nam je sporočilo, da je imenovan predsednikom komisije za Št. 3623. Št. 2338. Št. 2213. Št. 6987. pogozdovanje Krasa c. kr. dvorni svetnik Alojz vitez pl. Bosizio. Deželni odbor je bil o tem obveščen tudi naravnost po imenovancu in mu je nalično odgovoril. Nova razdelitev starinskih konservatorijev po okrajih. Iz okrožnice namestništva od 27. marca 1902 na vsa politična oblastva smo posneli, da je določilo naucno mmisterstvo sledečo novo razdelitev starinskih konservatorijev po okrajih, kakor sledi: I oddelek. 1) Okrajna glavarstva v Gorici, Sežani, Tolminu in goriško mesto ; 2) državni muzej v Ogleju in okrajno glavarstvo v Gradiški; 3) tržaško mesto in njega okolica ; 4) okrajni glavarstvi v Kopru in Poreču; 5) okrajni glavarstvi v Pazinu in Pulju in mesto Rovinj ; 6) politična okraja Lošinj in Volosko. II. Oddelek. 7) Okrajna glavarstva v Gorici, Gradiški, Sežani, Tolminu in goriško mesto; 8) okrajni glavarstvi v Kopru, Poreču in tržaško mesto z okolico in Rovinj ; 9) okrajna glavarstva Lošinj Pazin, Pulj in Volosko. III. oddelek. 10) Okrajna glavarstva v Gorici, Gradiški, Sežani, Tolminu in goriško mesto; 11) tržaško mesto z okolico ; 12) okrajna glavarstva v Kopru, Lošinju, Pazinu, Poreču, Pulju Voloski in mesto Rovinj. v I. oddelku so bili potrjeni nekteri prejšnji konservatorj i, in sicer: Dr. Pavel Anton pl. Bizzarro v Gorici, 1 okraj; prof. Henrik Majonica 2 okraj; prof. dr. Albert Puschi o. okraj ; prof. Štefan Petris 4 okraj. Razun teh je bilo imenovanih za dobo 5 let: za konservatorje v I. oddelku za 5 okraj : prof. višje pomorske realke v Pulju, Anton Guirs; za 6 okraj: prof. mestnega gimnazja v Trstu Dr. Peter Sticotti. II. oddelek : za 7 okraj : c. kr. tajni svetnik in veleposestnik Žiga grof Attems Petzenstein v Poclgori; za 9 okraj : notar in župan v ( 'resa Dr. Josip Petris. III. oddelek za 10 okraj : prof. Henrik Maionica v Gorici: za 12 okraj : prof. na gimnaziji v Kopru Štefan Petris. II. Del. Zakonodajne stvari. I. Deželni zakoni in drugi potrjeni deželnozborski sklepi. Št. 7838/1901 Nj. E. gosp. namestnik grof Goess je naznanil deželnemu odboru brzojavnim potom dne 31. decembra 1901, da je Nj. Veličanstvo cesar odobril deželnozborski sklep z dne 27. decembra 1901, zadevajoč začasno pobiranje tudi v letu 1902 onih deželnih doklad in davščin, ki so bile v veljavi do konca leta 1901. Dne 4. januarja 1902 došlo nam je dotično formalno obvestilo z dopisom c. kr. na-mestništva z dne 3. januarja 1902 št. 2/IX. Ta odredba se je objavila v deželnem zakoniku in uknzniku dne 10. januaija (dež. zak. št. 2.) Sklep vis. deželnega zbora z dne 18. julija 1902 zadevajoč stalno odobrenje deželnih doklad in davščin za leto 1902 potrdil je Nj. Vel cesar dne 5. septembra 1902. C. kr. namestništvo nas je o. tem obvestilo z odlokom 16. septembra 1902 št. 24721. Odredba se je razglasila dne 25. septembra 1902 v deželnem zakoniku in ukazniku št. 24. Toda namestništvena odredba navajala je vsled napačnega tolmačenja dan razglasitve ob enem tudi kot dobo za veljavnost potrjenih doklad in davščin. Posledica tega napačnega naziranja bi bila izguba za deželni zaklad več tisočakov kron, ker se je šlo za občutno razliko v odstotkih za dobo 9 mesecev, kterim se bi bila morala dežela po krivici odreči. Deželni odbor pa se je nemudoma obrnil do namestništva in le-to je s pohvalno naglico, že v dež. zak. in ukaz. od 9. oktobra št. 26 vnovič objavilo razglas z izrecnim dodatkom, da deželne doklade in davščine za našo deželo se imajo smastrati veljavnimi za celo leto 1902. Nj. Vel. cesar je milostno odobril dne 23 julija 19(2 deželni zakon, ki ga je potrdil vis. deželni zbor v seji dne 26. julija 1901, vsled kterega se uvrščajo med skladovne: a) most na Idrijci pri Stopniku ; b) most na Idriji pri Tratah ; c) cesta, ki pelje iz državne ceste Ušnik v Idrijo in Slap mimo Roč na mejo krajevne občine Pečine pri Trohčah ; d) cesta, ki pelje od skladovne ceste pri cerkvi v Kneži mimo Klavž do mosta v Bači na državni cesti Ušnik-Idrija ; e) cesta, ki pelje od skladovne ceste pri pokopališču v Škofijah do križpoti občinskih cest ob kraju Zavrhelt, in f) cesta, ki se cepi pod Sv. Križem od državne ceste in končuje nad Lokavcem v gozdno. erarsko cesto, ki vodi na Dol. Zakon se je razglasil v deželnem zakoniku in ukazniku št. 22, razposlanem dne 17. septembra 1902. Glasom sporočila c. kr. namestništva z dne 10. oktobra 1902 št. 25789, Nj. Vel. cesar je milostno potrdil dne 15. septembra 1902 načrt zakona, s kterim se upelje samostalna deželna davščina na porabo piva, kakor gaje sklenil vis. dež. zbor v seji 20. septembra 1901. Ta načrt zakona se je objavil v dež. zak. in ukaz. dne 17. oktobra 1902 št. 27 kot zakon od 15. septembra 1902. Št 3343/7258 C. kr. namestništvo je sporočilo deželnemu odboru z odredbo 31. oktobra 1902 št 28526, da je Nj. Vel. cesar dne 8. oktobra 1902 milostno potrdil načrt zakona, kterega je sklenil vis. dež. zbor v seji 21. junija 1902 in s kterim se uvrsti med skladovne cestna proga, ki se zgradi v lijaški dolini in ki pelje iz okrajne ceste Šempeter-Dornberg pri Dobravi na državno cesto pri Ozeljanu, kakor tudi cestna veja, ki od Sv. Lucije pri Vo-gerskem veže ta cestni ovink z državno cesto v Šempasu. Ta načrt zakona se je razglasil v dež. zak. in ukaz 11. novembra 1092 kot zakon z dne 8. oktobra 1902. Št. 4074 Načrt zakona o uravnavi hudournika Grajščeka, kterega je potrdil vis. deželni zbor v seji 4. januarja 1902 in kterega je deželni odbor odposlal nainestništvu 1. marca je za-dobil Najvišjo potrdbo dne 11. julija ter se je razglasil kot zakon od 11. julija 1902 v dež. zak. in ukaz. št 30 2 Razdelitev občinskih zemljišč. Št 394 C. kr. namestništvo je naznanilo deželnemu odboru z dopisom 13 januarja 1902 št. 68812, da je Nj. Vel. cesar milostno odobril sklep deželnega zbora od 19. decembra 1900 zadevajoč razdelitev občinskih zemljišč v oddelku Prelesje občina Anhovo. Dotični razglas se je sprejel v dež. zak. in ukaz. št. 5, ki je bil razposlan dne 23. januarja 1902 Št. 1146 Glasom sporočila c kr. namestništva z dne 10. februarja 1902 št. 3170/11, je potrdil Nj. Vel. cesar dne 24. januarja 1902 sklep deželnega odbora od 30. maja 1900, zadevajoč razdelitev občinskih zemljišč v davčni občini Jesenici, spadajoči k občini Cerkljanski. Dotični razglas se je objavil v dež. zak. in ukaz. št. 8., ki se je razposlal dne 27. februarja 1902. Odb. št 3945 Odborovi sklepi od 4. decembra 1901 o razdelitvi občinskih zemljišč davčne občine anhovske in oddelka Plave, spadajoči h krajevni občini anhovski, je Njeg. Vel. potrdilo z odločbo 23. maja 1902 Namestništvo je to naznanilo deželnemu odboru dne 11. junija 1902 št. 15338 II; razglasitev je sledila v deželnem zakoniku št. 17 in 18 izišlem dne 30. julija 1902. Odb. št. 5970. Dopisom 11. septembra 1902 št. 24114/11 nam je naznanilo c. kr. namestništvo Najvišjo potrdbo odborovega sklepa z dne 9. oktobra 1901 gledfe razdelitve občinskih zemljišč oddelka Dobra vije, davčne občine Utovlje, krajevne občine Tomaj, kar je bilo razglašeno v dež. zakoniku št. 23. zdne 25. septembra 1902. 3. Izvršitev deželnozborskih zakonodajnih nalogov. i) Uravnava hudournika Grajščeka. Odb. št. 4074/1901, 1747, 2423, 2893, 3691, 4086, 5691, 8636/1902. Načrt zakona o ureditvi hudournika Grajščeka - o koji ureditvi je obravnaval dež. odbor z c. kr. vlado nad 10 let — doposlan od namestništva dopisom 11. julija 1901 in odkazan pravnemu odseku v deželno zborsld seji 2. januvarja 1902, je potrdil visoki deželni zbor v seji 4. januvarja. -Deželni odbor gaje predložil dne 1. marca c. kr namestništvu v dosego Najvišje potrdbe. Dne 6. marca 1902 je naznanilo c. kr namestništvo dež. odboru da se je resno bati, da se vas Lokavec poruši' vsled odtrgavanja zemlje ki ga provzročuje GrajŠček, in da je naprosilo c. kr. okrajno glavarstvo goriško da naj se nemudoma odredi na lice mesta organ c. kr. gozdno tehničnega oddelka iz Beljaka. Ob enem je naznanilo c. kr. namestništvo, da je napravilo potrebne korake, da odpošlje c. kr. poljedelsko ministerstvo nemudoma na- prošenega organa in da se da na razpolaganje — v izvršitev neobhodno potrebnih del - del onih svot, ki so določene za izvršitev načrta vže potijenega od deželnega zbora. V ta namen je naprosilo namestništvo naj bi se tudi iz deželnega zaloga predplačala primerna svota od cele v to namenjene svote. Dne 12. marca je odgovoril deželni odbor, da je pripravljen prispevati h troškom za izvršitev nujnega dela, toda s pogojem, da se bode smatralo ta prispevek kot predplačilo onih bremen, ki jih je prevzela dežela v ta namen v smislu pred kratkem sklenjenega zakona, in da se takoj prične z delom in sicer z onim, ki ga ni mogoče odlašati do onega časa, ko bode navedeni načrt zakona potrjen C kr namestništvo je odgovorilo dne 4 aprila da so se vršile potom organov c. kr. tehničnega oddelka iz Beljaka poizvedbe na licu mesta in da je slovom teh poizvedeb izvršitev ureditvenega načrta potrebna v svrho da se zabranijo nadaljna opustošenja od strani hudournika Grajščeka. Vsled porušenj je bilo treba načrt spremeniti, toda tudi kljub spremembi načrta bi skupni potrošek ne presegal svoto 56 000 K ki je bila v to prvotno določena. Med deli, ki jih je bilo pred vsem zapriceti, so bili nekateri branovi m podzidavanja, da se zabrani nadaljno odtrgovauje zemlje V izvršitev tega dela je predplačalo ministerstvo za notranje stvari 6000 Iv. - iz zaloga proti ujmam v smislu zakona 4 decembra 1901 štev. 202 drž. zak., proti svoječasn. vrnitvi iz zalogov za ureditev Grajščeka. Ta svota bi zadostovala za 2 meseca in tako je namestništvo naročilo c. kr. gozdno-nadzorovalnemu komisarju Emilu pl. Obereigner naj dobi delavce ter ž njimi takoj prične delo. , , , . Z naslednjim dopisom 22. aprila 1902 št. 9337/11 je naznanilo namestnistvo, da je gozdno - tehnični oddelek v Beljaku naprosil - ozirom na nevarnost hudournika Graj- ščeka — pri poljedelskem ministerstvu predujm 8000 K iz državnih in deželnih sredstev v svrho nadaljevanja dela. Ministerstvo je dovolilo 4000 K iz melioracijskega zaloga proti povračilu ko bode zakon o ureditvi Grajščeka potijen. Pri tem je namestništvo prosilo da bi tudi deželni odbor predplačal iz deželnega zaloga 1600 K dočim se je tehnični oddelek v Beljaku obrnil do občine Lokavec da prispeva in natura na račun 10°/0 prispevka ki jej pritiče. Odbor je odgovoril namestnistvu z dopisom 30. aprila 1902 št. 2893 da je pripravljen nakazati naprošenih 1600 K kot predplačilo pod pogoji navedenimi v dopisu 12. marca 1902. Dne 30. maja je obvestilo namestništvo deželni odbor, da je nakazalo c. kr. gozdno tehničnemu oddelku v Beljaku 1600 K — za obi-ambena dela hudournika Grajščeka, ter je potem z dopisoin 19. junija št. 12695 naprosilo deželni odbor, naj tudi on da na razpolaganje navedenemu tehničnemu oddelku 1600 K, obljubljenih v dopisu 30. aprila št. 2893. Dne 10. julija (št. 4086) jo odgovoril deželni odbor, da svota bode takoj nakazana ko potrdi deželni zbor proračun deželnega zaloga za leto 1902. — Ob enem se je naprosilo c. kr. namestništvo naj pospeši Najvišjo potrdbo postave o ureditvi hudournika Grajščeka, v kojej je vtemeljena dolžnost in visokost deželnega prispevka k navedenim troškom. Nj. Vel. je potrdilo zakon o ureditvi Grajščeka dne 11. julija. Zakon kakor tudi dotična pogodba med državno upravo in deželnim odborom sta bila objavljena v štev. 30 in 31 dež. zakonika z dne 11. novembra 1902. Konečno je namestništvo z dopisom 28. decembra 1902 št. 31454, ozirom na okoliščino, da seje ugotovilo za ureditev Grajščeka iz melioracijskega zaloga kot prvi obrok 20 000 K, in na račun državne cestne uprave 1600 K, — ter da ti svoti ne zadostujeti v pokritje troškov naraslih v 1. 1902, naprosilo dež. odbor da nakaže iz deželnega zaloga najmanj 4000 K v roki c. kr. gozdnonadzorovalnega komisarja g. Adalberta Kaisler, voditelja ureditvenih del. Tej zahtevi je dež. odbor ugodil in je dne 12. januvarja 1903 nakazal navedenemu komisarju 4000 K. b) Uravnava hudournika Birse (Versa). Odb. št 4213, 4424, Vprašanje o uravnavi hudournika Birse, o kojem se je deželno zastopstvo pečalo vže 010, 8374 7548. . ,., , . • ■ . 1Qno , . . ' toliko let, je bilo leta 1902 konecno rešeno. Omenili smo vže na strani 30 lanskega poročila, da je bil dne 3. septembra 1901 na licu mesta komisijski ogled v svrho pregledovanja podrobnega načrta, ki ga je izdelal c. kr. gozdno tehnični oddelek za obrambena dela hudournikov v Beljaku, in da je zastopal deželni odbor deželni odbornik čast. Dr. France Verzegnassi v spremstvu deželnega tajnika. Dne 28. septembra 1901 je obvestilo poljedelsko ministerstvo deželni odbor o pogojih s kojimi se ima izvršiti ureditev hudournika. Odbor je prosil čast Dr. Verzegnassija, di žavnozborskega poslanca, naj se obrne, skupno z drugimi deželnimi zastopniki v državnem zboru, do osrednjih oblastnij s prošnjo, da se ureditev hudournika čim prej izvrši in to kolikor mogoče majhnim potroškom iz deželnega zaloga, ker je dežela vže itak obremenjena z izdatki raznih naslovov. Dopisom 20. junija 1902 št. 17039/11. je naznanilo c. kr namestništvo deželnemu odboru, da je c. kr poljedelsko ministerstvo pripravljeno, ozirom na dejstvo, da se mora izvršiti ureditev Birse, (kar bode stalo 350.000 K.,) v smislu določil §4. točka 1. zakona z dne 30. junija 1884 drž. zak. št. 116, — predplačati polovico onih 40. — 50.000 K.—, ki so po predlogu pregledovalne komisije potrebne za siljena dela ki se imajo izvršiti z vso mogočo naglico. Da se omogočijo ta dela, je bil naprošen odposlanec deželnega odbora naj poskrbi, da prispeva tudi dežela k navedenemu predujmu. V tem smislu je na to ckr. namestništvo naprosilo deželnega glavarja naj upliva na to, da se ureditev Birse hitro dovrši. Deželni odbor je pregledal načrt o ureditvi Birse in spise komisijskega ogleda, ki mu jih je bilo doposlalo c kr. ministerstvo za poljedelstvo, ter se je obrnil dopisom 21. junija 1902 št. 4102 do c. kr. okrajnega glavarstva gradiščanskega proseč ga naj se zavzame za to, da se ustanovi vodna zadruga, ki tvori kot zadružno podjetje temelj za izvršitev dela. Dne 25. junija 1902 pa je odposlal deželni odbor namestništvu sledeči dopis : „Dopisom 20 septembra 1901 št. 23832 je vposlalo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo deželnemu odboru zapisnik o zopetneni pregledovanju načrta za zistematično ureditev hudournika Birse. Komisija je prevdarila skupni potrošek za to delo na 350.000 K. ki se ima pokriti v smislu § 4. št. 1. zakona od 30. junija 1884 drž. zak. št. 116 le deloma s prispevkom iz državnega melioracijskega zaloga, t. j. v meri 50 °/o z 175 000 K. Ima se toraj pokriti še ostali znesek t. j zopet 175.000 K., koje naj bi prevzel deželni zalog in vodna zadruga Javne davščine, ki jih morajo plačevati samoupravne oblasti grofovine Goriške in Gradiške so razmeroma najvišje kar se jih plačuje v kronovinah in deželah zastopanih v državnem zboru. In res se posnema iz uradnih podatkov sledeče : 1) doklade na izravne davke za deželne potrebščine, vštevši sedanji prispevek za ljudske šole in okrajne ceste, znašajo v tej deželi a) na zemljiščni davek......................114 °/0 b) na hišno razredni in najemni davek..............116 "/o c) na obrt in dohodnino...................130 % d) na davščino vina znaša deželna doklada............80 °/0 e) državna davščina na vino je od^ vsacega hI 5 K 94 f) občinska davščina je povprečno...............100 °/0 toraj od vsacega lil 5.94 K. — (v mestu Gorica znaša 180 0), g) deželna davščina znaša....... ...........80 °/0 t j. 4.75 K — skupaj 16 K 63. Da se pa zamore preceniti važnost teh številk, si je treba predočiti dejstvo, da povprečni čisti dohodek zemljišč naše dežele znaša za vsako oralo njive 8.46 vinograda 7.91 gl. in vrta 14.77 gl., dočim znaša povprečni čisti dohodek v vseh drugih avstrijskih deželah za vsako oralo njive 5.07 gl., vinograda 7.67 gl. in vrta 976 gl Ako prevzame toraj deželni zalog dolžnost, da izda skupno z vodno zadrugo, ki se ustanovlja, kot prispevek za ono delo 175.000 K., moral bi izdatno povišati svoje dosedanje dohodke na deželnih bremenih, kar pa bi iz dveh razlogov ne mogel storiti. V prvi vrsti za to, kakor se je dokazalo, ker so javne davščine v naši deželi vže itak strašno visoke in drugič radi tega ker se bodo morale žalibog deželne doklade zvišati, da se pokrijejo drugi deželni stroški ki ne dopuščajo nikakega odloga več. Dovolj je omeniti, da bode treba izdati za zidanje deželne norišnice okoli 1.300.000 K. in za zboljšanje gmotnih razmer učiteljem ljudskih šol drugih 100.000 K. na leto več nego znaša dosedanji veliki šolski izdatek, kar bode zahtevalo približno 15 °/n povišek dosedanjih doklad. Omeniti je treba konečno da v zadnji svoti 100.000 K ni vštet večji potrošek za povišek pokojnin učiteljev ljudskih šol. Jasno je toraj, da država se ne more vže iz teh razlogov odreči povišanju svojega 50 °/0 prispevka od cele svote 350.000 K. za navedeno podjetje. Imamo pa tudi drug važen vzrok radi kojega je c. kr. ministerstvo za notranje stvari obvezano povišati navedeni državni prispevek. V bližini hudournika Birse in sicer ne daleč od njegovega izliva v reko Idrijo med vasmi Romans in Birsa, se nahaja državna cesta ki gre po mostu čez reko. Toraj je tudi erar udeležen pri uravnavi hudournika in mu je po zakonu dolžnost, da prispeva ravno tako kakor vodna zadruga, s posebnim prispevkom. Da se toraj dobi pokritje potroška za uravnavo hudournika, predlaga deželni odbor : Skupni potrošek za dela pri uravnavi hudournika Birse proračunjen na 350.000 K. se pokrije : a) s prispevkom iz državnega melioracijskega zaloga v razmerji 50 °/0 K. 175.000 b) s prispevkom uprave državnih cest (proti potrditvi državno ustavnim potom) v razmerju 20 0 „...............„ 70.000 c) s prispevkom vodne zadruge v razmerju 15 °/0 ........., 52.500 d) s 15 % prispevkom iz deželnega zaloga ... .....„ 52.500 Skupaj . . K. 350.000 Blagovoli toraj c. kr. namestništvo sprejeti navedene predloge, podpirati jih pri c. kr. ministerstvu za notranje stvari in za poljedelstvo, ter doposlati čim prej dotični zakonski načrt, ki ga predloži potem deželni odbor nemudoma deželnemu zboru v potrjenje. Dopisom 2. julija 1902 št 17735 je priporočalo c. kr. namestništvo deželnemu odboru, da sprejme v načrt zakona, ki se ga ima izdelati, tudi izrecno določilo glede vzdrževanja podjetja ki ga je izvršiti Deželni odbor je odgovori! dopisom 8. julija 1902 št. 4424, predlagajoč da ima prenašati troške bodočega vzdrževanja del pri uravnavi hudournika Birse država (oziroma ministerstvo za poljedelstvo in za notranje stvari), deželni zalog in vodna zadruga v istem razmerju kakor so prispevali k uravnavi hudournika. Dne 12. julija se je odposlala namestništvu sledeča brzojavka : „Sešli so se na posvetovanje zastopniki glavarstva in deželnega odbora da obravnavajo zakon o ureditvi Birse; prosimo hiter in ugoden odgovor na dopise št. 4213 in 4424, da bode mogoče predložiti stvar prihodnji teden deželnemu zboru. Glavar." Na poročilo deželnega odbora je sklenil deželni zbor v seji dne 17. julija sledeče : rPooblašča se deželni odbor da predplača v roki visoke vlade znesek 25.000 K. — na račun one svote kot prispevek iz deželnega zaloga za uravnavo hudournika Birse, ki se jo določi potom deželnega zakona, in sicer v svrho da se prične takoj z nujnejšimi deli uravnave; da pokrije to svoto z kreditnim započetjem na tekoči račun, vse to pod pogojem, da tudi c. kr. ministerstvo za poljedelstvo predplača od svoje strani v isti namen enako svoto 25.000 K Deželni odbor je sporočil z dopisom 29. julija 1902 št. 4424 ta sklep c. kr. namestništvu se sledečim dopisom : „Sklicuje se na dopise c. kr. namestništva z dne 20. junija 1902 št. 17039 na 2. julija t. 1. št. 17735, ter dodatno k tuuradnim dopisom z dne 25. junija t. 1. št. 4213 in 8. julija t 1. št. 4424 predlaga podpisani odbor v prigibu izpisek iz zapisnika deželno zborske seje od 17. julija t. 1. skupno z dotičnim poročilom na dež. zbor zadevajočim sklep deželnega zbora s kterim se deželni odbor pooblašča, da predplača vladi — na račun prispevka deželnega zaloga za ureditev hudournika Birse (kteri prispevek se določi potom deželnega zakona) znesek 25.000 K. — da se nemudoma izvrše najnujnejša uravnavna dela ter da pokrije predujm z kreditnim započetjem v tekočem računu; vse to pod pogojem, da tudi c. kr. poljedelsko ministerstvo predplača od svoje strani v ta namen enaki znesek 25 000 K. Uvaževaje važnost goromenjenih uravnavnih del za bodočnost kakor tudi dejstvo, da se z delom že sedaj vkoristi nabrežno prebivalstvo, kterega polja je ravnokar uničila toča, vabi deželni odbor namestništvo, naj ukrene potrebno, da se brez odloga prične z bolj silje-nimi uravnavnimi deli hudournika Birse držeč se skupnega načrta že potrjenega od tehničnega oddelka za uravnavo hudournikov v Beljaku. Namestništvo naj ukrene tudi kar treba, da se državni prispevek za rečena nujna dela čim prej ugotovi in nakaže in da se uporabi deželni donesek še le potem, ko se porabi državni prispevek. Tako postopanje mora prositi deželni odbor, ker za njegovi prispevek ni preskrbljeno pokritje v letošnjem deželnem proračunu, tem več se bode sprejelo med deželne potrebščine šele v proračunu prihodnjega leta. Da se prične čini prej mogoče z celotno uravnavo Birse, ktera, kakor kažejo vsako leto se ponavljajoče hude povodnji, tvori strah nabrežnih prebivalcev in najljutejšega sovražnika poljedelstva v rodovitni friulski nižini, naproša se c kr. namestništvo, da nam dopošlje čim prej načrt zakona zadevajoč ureditev Birse skupno z ugodnim odgovorom na tuuradna poročila od 25. junija t. 1. št. 421v in z dne 8. julija 31902 št. 4424 da bode mogoče o njem razpravljati v deželnozborskih sejali ki se pričakujejo za september t. 1." Z naredbo 22. oktobra 1902 št. 28394 naznanilo je c. kr. namestništvo vsebino odloka c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 30 septembra 1902 št. 26096. Glasom tega sporočila je obvestilo ministerstvo notranjih stvari poljedelsko ministerstvo, da upoštevaje važnost nameravanih del za uravnavo državne ceste od Trsta v Italijo —je pripravljeno prispevati z 10 % k stroškom za izvršitev in istotato z 10% k vzdrževalnim potroškom. Istočasno se je predložil deželnemu odboru načrt zakona s priporočilom, naj se ga še tekom leta predloži dež. zboru v obravnavo ter se nam je naznanilo poročilo c. kr gozdno-tehničnega oddelka za uravnavo gorskih hudournikov v Beljaku iz kterega se je posnemalo, da lahko ta koj prične z uravnavnimi delami od izliva Birse v Idrijo do Marjana, za ktera dela bi trebalo za tekoče leto kredita od 15 do 20.000 K in sicer, da se na ta način naglo odpomore prebivalcem Kormina in njega okolice, ki so trpeli veliko škodo vsled zadnjih elementarnih nezgod. Namestništvo je torej zahtevalo od deželnega odbora, naj se izreče o načrtu zakona in glede izplačila omenjene svote potom predujma. Deželni odbor je na to odgovoril namestništvu (dne 22. novembra 1902 št. 7010) pojasnivši razmerje po kterem bodo imeli prispevati deželni zalog in prizadeti ter poudarjajoč prežalostne gospodarske odnošaje dežele in zahtevajoč naj se izvrše neobhodno potrebna dela z manjšimi žrtvami za deželo. Ker pa je ostal ta dopis brez odgovora in ker se je med tem sklical deželni zbor, je predložil deželni odbor skupno z že omenjenim poročilom vis. deželnemu zboru načrt zakona za uravnavo Birse ; ta načrt je bil potrjen v deželno zborski seji z dne 29. decembra 1902 potoni nujnosti v prvem in drugem čitanju. Med tem časom nam je došlo od c. kr. namestništva naznanilo, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo dalo na razpolago za takojšni pričetek uravnavnih del ob Birsi znesek 6000 Iv in sicer potom predujma proti vrnitvi od strani zaloga, ki se ima ustanoviti temeljem zakona za uravnavo recenega hudournika. Istočasno je došel c. kr. gozdno teh- ničnemu oddelku za uravnavo gorskih hudournikov v Beljaku nalog, da prične omenjena dela s kreditom 12 000 K predplačanem v polovici od ministerstva in v polovici od deželnega zaloga ter da vodstvo preskrbi potrebno število delavcev, med kterimi je dajati prednost prebivalcem ob Birsi, ki so trpeli vsled toče. c) Dovozne ceste k železniškim postajam. Odb. št. 6401 901. Načrt zakona o dovoznih cestah k železniškim postajam, ki gaje sprejel visoki dež. zbor v drugem in tretjem branji v seji dne 4. julija 19u2, se je odposlal c. kr. namest-ništvu v dosego Najvišje potrdbe, sledečim dopisom z dne 21. Avgusta 1902 št. 6401/1901: „Dopisom 8. septembra 1901 št. 26923 je vrnilo namestništvo podpisanemu dež. odboru načrt zakona o gradbi in vzdrževanju dovoznih cest k železniškim postajam, ki ga je bil deželni zbor sklenil v seji 2. maja 1900, in sicer z opazko, da se ni zdelo Njeg. Velič. potrditi rečeni zakon. Ob enem se nam je doposlal nov načrt zakona, ki ga je izdelalo c. kr. ministerstvo za notranje stvari sporazumno z c. kr. železniškim ministerstvom. Navedene okoliščine in novi načrt zakona so se naznanili dež zboru v seji 2. januarja 1902, kteri je sklenil, da se odda načrt zakona pravnemu odseku v razmotrivanje. Pravni odsek je dne 4. julija t 1. zopet predložil načrt dež. zboru z nekaterimi spremembami in dodatki, in deželni zbor ga je sprejel v prvem drugem in zadnjem branji. Deželni odbor ne bode na dolgo in široko tukaj pojasnjeval, da je navedeni načrt zakona zelo koristen in nujen. Dovolj je ako se omeni da bi pomanjkanje takega zakona provzročilo razna nesporazumljenja med faktorji ki so vdeleženi pri zgradbi cest k bohinjski železnici, kojo se gradi; taka nesporazumljenja so bila in so še pri tako nujni gradbi dovoznih cest k postajam vipavske železnice Deželni odbor prosi toraj c. kr. namestništvo naj stori primerne korake pri osrednjih oblastnijah da zadobi zakon o gradbi in vzdrževanju dovoznih cest k postajam, ki se prilaga sub "/• z vsemi uradnimi prilogami, čim px*ej Najvišjo potrdbo." Do 31. decembra nismo dobili obvestila o potrjenji. Toda iz dež zakonika, ki je izšel 12. januarja 1903 je razvidno, da je bil navedeni zakon potrjen dne 29. novembra 1902. d) Nova cesta v lijaški dolini. Odb št 30, 3343 Cestni odbor goriške okolice je naprosil deželni odbor z dopisom 31. decembra 1901 št. 110, naj bi se dosegla uvrstitev med okrajne ceste nova cesta, ki se ima dograditi v lijaški dolini po načrtu inženirja Howel, popolnjenega od inženirja Purcha, za ktero je obljubila vlada državno podporo 48.000 K. Deželni odbor je takoj ukrenil potrebne korake. C. ki', namestništvo je opozorilo z dopisom 14. maja 1902 št. 11968/IX, da je namen nameravane ceste ta, da se odprejo prometu z Vipavsko dolino, kraji ob Trnovskem gozdu okoli Kronberga in Sempasa proti Cerničam ter obratno, da se zvežejo kraji Renče, Bilje in Bukovica ter je povdarjalo, da je mogoče doseči ta namen le z zvezno črto, ki je lahko dostopna in to je tista po Howel-ovem načrtu Potem ko smo obrazložili različna mnenja, ki govore za ta načrt je izjavilo namestništvo odločno, da bi morebitno prošnjo, ki bi merila na to, da se že dovoljena državna podpora 48.000 K. uporabi za zgradbo druge črte, ne moglo odobriti namestništvo, niti podpirati pri vis. ministerstvu. Deželni odbor je, upeštevajoč to okoliščino, predložil vis. deželnem zboru načrt zakona za sprejetje med okrajne ceste cestno črto Šempeter, Dornberg Ozeljan, V seji 21. junija se je oddal ta predmet pravn?mu odseku in v deželnozborski seji z dne 28. junija potrdil se je dotični načrt zakona v drugem in zadnjen čitanju. Deželni odbor je predložil c kr. namestništvu z dopisom 29. julija 1902 št. 3343 ta načrt zakona kteri je zadobil Najvišjo potrdbo dne 8. oktobra 1902, kakor navedeno pod 1. v tem delu pričujočega poročila. e) Oeželna davščina na porabo piva. Odb. št. 273,8387 Načrt zakona zadevajoč vpeljavo posebne deželne davščine na porabo piva, ki smo ga predložili v Najvišjo potrdbo z dopisom deželnega odbora z dne 31. oktobra 1901 št. 2696, nam je povrnilo namestništvo z dopisom št. 493/lX od 8. januarja 1902 z vabilom, da izvedemo nektere formalne spremembe, da ga potem vnovič predložimo deželnemu zboru ter zopet zaprosimo Najvišjo potrdbo Ko se je načrt zakona prevstrojil je sklenil vis. deželni zbor v svoji seji z dne 17. julija 1902 tako-le : „Sprejme se priloženi načrt zakona s kterim se upelje posebna deželna davščina na pivo naročivši deželnemu odboru, naj mu izposluje Najvišjo potrdbo. Podaljša se doba za izvršitev naloga od 20. semptembra 1901 dokler ne zadobi omenjeni zakon Najvišje potrdbe." Deželni odbor je predložil z dopisom 8. avgusta 1902 št. 273 ta načrt zakona c. kr. namestništvu v izposlovanje Najvišje potrdbe vabeč vlado, naj čim prej reši ta predmet upoštevaje dejstvo, da je isti največje važnosti za deželne finance, ktere namerava deželni odbor sanirati. C. kr. vlada je dejanski ugodila tej naprositvi, kajti zakon je zadobil Najvišje po-trjenje že 15. septembra 1902 in se je razglasil v deželnem zakoniku št. 27. z dne 17. oktobra. V kolikor zadeva izvršilno naredbo tega zakona je stopil deželni odbor nemudoma v dogovor z namestništvom. Zbok nekterih nesporazumljenj ni bilo mogoče sestaviti to naredbo tekom leta 1902. Toda pogajanja se nadaljujejo in upoštevaje najboljšo voljo obeh strank je upati, da dovedejo povoljne rešitve v korist dežele. /) Deželna davščina na užitnino vina, mošta in mesa. Odb. št. 838tJ. Načrt zakona za upeljavo deželne davščine na užitnino vina, mošta in mesa, potrjen od deželnega zbora v zadnjem čitanju v seji 23. decembra, se je odposlal c. kr. vladi za izposlovanje Najvišje potrdbe, z dopisom 27. januarja 1903 št. 8386 iz 1. 1902. g) Oprostitev hiš za delavska stanovanja od deželnih in občinskih doklad. Odb. št 4(576. Vladni načrt zakona za oprostitev hiš za delavska stanovanja od deželnih in občinskih doklad, ki ga je potrdil vis. deželni zbor v seji 23. decembra 1902, smo odposlali c. kr. namestništvu v dosego Najvišje potrdbe z dopisom 21. januarja 1903 št. 4676. h) Načrt zakona za pospeševanje goveje živine. Odb. št. 2143, 3707, 8578. Kakor se posnema iz poročila za leto 1901 srno odposlali načrt zakona za pospeševanje goveje živine, kterega je potrdil vis. deželni zbor v seji 4. julija 1901, c. kr. namestništvu z dopisom 14. oktobra 1901 št. 6014/1900. 4 Spise pa nam je vrnilo namestništvo z dopisom 21. marca 1902 št. 26632/11 z opombo, da manjka načrtu zakona obrazec za zapisek skokov; ko smo odpravili ta nedostatek (§ 14) smo predložili načrt zopet vis. deželnemu zboru v pretres. Deželni zbor je odobril rečeno popolnitev zakona v seji 21. junija 1902. Deželni odbor je zopet predložil načrt zakona c. kr. namestništvu z dopisom 20 avgusta 1902 št. 3707, priporočivši vladi naj pospeši čim prej mogoče Najvišjo potrdbo. Načrt zakona pa se nam je v drugič vrnil z dopisom namestništva 25. decembra 1902 št. 34605 in to radi nekterih formalnih pomanjkljivosti. Ko smo te nedostatkc odpravili predložili smo zakon tretjič vis. deželnemu zboru, kteri ga je potrdil v seji 3. januarja 1903. Deželni odbor pa ga je takoj odposlal c. k. namestništvu priporočivši, naj ga odpošlje čim prej na merodajna mesta da zadobi Najvišjo potrdbo, da se bode zamoglo okoristiti prebivalstvo dežele čim prej z rcčenim zakonom. i) Šolska davščina od zapuščin. Odb. št. 4382 Kakor smo obrazložili v prejšnjem poročilu (na strani 5.) deželni odbor je bil od- poslal dne 9. novembra 1901 pod št. 3475 c. kr. namestništvu v izposlovanje Najvišje potrdbe načrt zakona za novo šolsko davščino od zapuščin, ki ga je potrdil vis. deželni zbor v seji 24. septembra 1901 Ob sklepu dopisa s kterim se je ta načrt predlagal, je deželni odbor naznanil vladi sklep vis deželnega zbora, ki je bil sprejet v isti seji, in s kterim se vabi vlado naj ista prevzame pokritje primanjkljeja učiteljskega pokojninskega zaloga v razmerju 50°'0 priporočivši namestništvu, naj podpira to prošnjo. C. kr namestništvo je sporočilo deželnemu odboru z dopisom 29. junija 1902 št. 17596 II, da goromenjeni načrt zakona ni zadobil Najvišjega potrjenja zbok formalnih vzrokov za-devajočih §§. 6 in 7 načrta. Ko smo izvršili zahtevane premembe smo vnovič predložili ta zakon vis. deželnemu zboru, kteri ga je potrdil v seji 17. julija 1902 v drugem in zadnjem čitanju. Deželni odbor ga je na to predložil c. kr. namestništvu z dopisom 1. septembra 1902 št. 4382 priporočivši istočasno c. kr. vladi, naj dopošlje čim prej mogoče rešitev deželno-zborske resolucije z dne 24. septembra zadevajoče pokritje primanjkljeja učiteljskega pokojninskega zaloga od strani vlado v meri 50°/o. Do konec decembra 1902 ni nam došlo od namestništva nikako obvestilo v tej stvari. k) Razdelitev krajevne občine Lokavec. Odb.št 4570, 7320 Načrt zakona zadevajoč razdelitev krajevne občine Lokavec v dve krajevni občini t. j. Lokavec in Dol Otlica, kakor ga je potrdil visoki deželni zbor v seji 22. decembra 1902 seje odposlal namestništvu z dopisom 29. januarja 1903 št. 7320/1902, da mu izposluje Najvišjo potrdbo. I) Zakon o ureditvi pravnih razmer učiteljstva na mestnih in javnih ljudskih šolah. Odb. št. 4740. Načrt tega zelo važnega zakona, ki ga je izdelal šolski odsek po naročilu deželnega zbora zdne 21 julija 1902 in ki ga je le-ta potrdil v svoji seji 3. januvarija 1903, je bil odposlan ckr. vladi sledečim utemeljenim dopisom : „Deželnemu zboru se je predložilo med letom 1902 nekaj peticij od učiteljskih in uradniških društev i. t. d , ki so merile na to, da se izposluje od deželnega zakonodajnega zastopstva zakon, s kojim se urede pravne razmere učiteljstva mestnih in javnih ljudskih šol, in s kojim se posebno določijo njih plače v razmerju z današnjimi razmerami in z njihovim važnim stanom. Vsled sklepa deželnega zbora zdne 21. junija 1902 so se oddale vse navedene peticije posebnemu šolskemu odseku obstoječemu iz 7 članov, kar svedoči priloženi izpisek iz do-tičnega sejnega zapisnika. Uvažuje vse važne razloge, ki so jih navedla v svojih peticijah razna učiteljska društva, je sklenil navedeni šolski odsek, da predloži zboru načrt zakona, s kterim bi se zadostilo pravičnim zahtevam učiteljskega stanu. Načrt zakona pod 2, se je obravnaval in sklenil v deželnozborskih sejah 2. in 3. januvarija 1903 ; v dokaz temu se prilagajo sub 4 in 5 poverjeni izpiski dotičnih sejnih zapisnikov. Deželni odbor si počaščuje toraj naprositi c. kr. naniestništvo, da predloži potom merodajnili osrednjih oblastnij navedeni načrt zakona v cesarsko potrdbo, ter si dovoljuje opozoriti slavno vlado na sledeča dejstva : Deželno zastopstvo seje prepričalo, da so se življenske razmere v mnogem predrugačile odkar so bili izdani sedaj veljajoči zakoni o plačah in pokojninah učiteljstva javnih ljudskih in mestnih šol. Prepričanje o potrebi je toraj dovedlo do tega, da se spravi določilo §. 55 zakona z dne 14. maja 1869 državni zakonik št. 62 v soglasje z razmerami časa. To prepričanje potrja posebno še okolnost, da je treba vzdrževati nekako ravnotežje z drugimi deželami pri urejevanji gmotnih razmer učiteljstva, da se prepreči, da bi se obračalo naše učiteljstvo proti onim deželam, kjer se jim nudijo boljše gmotne razmere, kar bi bilo v veliko škodo ljudskemu pouku te dežele. Z novim zakonom vpeljano zboljšanje plač oziroma pokojnin učiteljstva je razvidno iz pridjanih tablic a) in b). Podpisani deželni odbor se obrača tedaj do c. kr. vlade, da naprosi temu zakonu Najvišjo potrdbo odstopivši od pomislekov ki jih je navedel vladni zastopnik v seji med obravnavanjem zakona. Omeniti mora tudi deželni odbor, da pristavek „sporazumno z deželnim odborom" nahajajoč se v 10. in 16. §. zakona pač nima v sebi one nezakonitosti ki jih je staknil gospod vladni zastopnik, vsled česar bi to ne bila nikaka ovira potrditve zakona. Učitelji pridejo po upokojitvi na ramena dotičnemu pokojninskemu zalogu ki ga oskrbuje deželni odbor in kojega primankljaji, vsako leto naraščajoči, se poplačujejo iz deželnih sredstev. Po uveljavljenju novega zakona bodo primankljaji pokojninskega zaloga zelo veliki in z uovišanjem prispevkov bode tudi deželo vedno bolj zanimalo da bode o vsem poučena in da bode sodelovala vsakikrat ko se pojde za kako upravno dejanje, iz ■ kojega izvirajo nove neposredne dolžnosti za pokojninski zalog in posredne za deželno premoženje. Toraj sodelovanje dežele pri upokojenji učiteljstva je popolnoma pravična zahteva. Opazka gospoda vladnega zastopnika, da gornavedeni pristavek nasprotuje obstoječim zakonom, ni na mestu, kajti tu se gre za zakonodajno stvar, ki ne sme biti navezana na one omejitve, ki so kažipot dejanjem redne uprave. Državni zakon z dne 14. maja 1869 drž. zak. št. 62, na kterega je gospod vladni zastopnik očividno meril, ne izključuje, temveč še celo dopušča tak pristavek ki jamči deželnemu odboru pravično vtikanje v zadeve, ki se nanašajo na učiteljski pokojninski zalog; v §. 54 določa namreč izrečno, da izdavanje podrobnih določb o pokojninskih zalogih je prepuščeno deželnemu zakonodajstvu. Podpisani deželni odbor res ne bi vedel kakšno podrobno določilo bolj pravično in bolj racijonelno more izdati deželno zakonodajstvo nego ono, ki jamči ■deželnemu odboru primerno sodelovanje pri takih predmetih, iz kojih izvirajo taka pravna razmerja vsled katerih je dežela dolžna prenašati troške. Dočim ponavlja deželni odbor svojo prošnjo da se priskrbi Najvišje potrjenje navedenemu zakonu, si šteje tudi v dolžnost priporočati c. kr. vladi uslišanje želje izražene v resoluciji ki jo je deželni zbor sklenil v seji 3. januvarija 1903 tičoče se potrditve zakona o šolskih prispevkih od zapuščin, dovolitev šolskega prispevka deželi v znesku letnih 60.000 K, in doveljenje, da se normalni šolski zalog pripiše pokojninskemn zalogu za učitelje. Stvar o šolskem prispevku je bila predložena z dopisom podpisanega deželnega odbora zdne 25 februvarija t. 1. št. 1372, in ni dvoma, da se jo v kratkem privede do konečne rešitve, posebno radi tega ker se je odstranila vsaka zapreka, ki bi zabranjevala Najvišje potrjenje zakona o šolskih prispevkih. Glede druge točke deželnozborske resolucije se opozarja c. kr. vlada na ogromno finančno breme, ki ga prinese novi zakon Iz priložene tablice a) bode c. kr. namestništvo razvidelo kako veliko povišanje doklad pride na ramena prispevateljev ki so vže preveč obremenjeni. Na mesto ponavljati tukaj žalostno gospodarsko stanje, dovoljuje si deželni odbor sklicevati se na svoj dopis z dne 24. januvarija 1903 št. 6700/902, kjer je opisal gospodarsko delovanje in moč prispevanja te dežele. Ne dvomi torej podpisani, da pride visoka vlada na pomoč tej deželi v smislu dežel-nosborske resolucije, da se prepreči, da pravično zboljšanje gmotnih razmer učiteljstva ne pomeni pogin drugih slojev ljudstva in posebno kmečkega stanu, ki je temelj in najboljša opora deželne ekonomije. Deželni odbor prosi konečno c. kr. namestništvo da priporoča merodajnim osrednjim oblastnijam vslišanje želje izražene v tretji točki deželnozborske resolucije, da se olajša tudi pokojninskemu zalogu za učitelje občutljiv primankljaj ki ga sedaj dokazuje in v katerem se bode nahajal vsled izvršitve novega zakona. Normalni šolski zalog, ki ga oskrbuje ta dežela, dokazuje, kakor je razvidno iz priloženega proračuna za 1903, 18104 K dohodkov proti 8482 K izdatkov, tako da preostaja 9622 K. Razven točk izdatkov ki tvorijo navedeni skupni izdatek, ni nikakega druzega obveznega plačevanja, ki bi pritikal ali mogel pritikati v bodoče normalnemu fondu. Letni preostanek, ki se bode pod normalnimi razmerami od leta do leta povekšal, ne bode torej imel drugega smotra nego da priskrbi povišanje premoženja tega zaloga. Ako se pa namerava obrniti navedene preostanke v delno pokritje primanjkljajev pokojninskega zaloga za učitelje, s čemur se vsaj deloma zapreči nadaljno obremenjenje prispevateljev, ki so vže itak preobloženi, se napravi samo pravično delo prave uprave, čemur bode gotovo tudi slavna vlada pritrdila. III. Del. Izvršitev deželnozborskih nalogov. I. Deželni zavod za zavarovanje goveje živine. Odb. št. 4046,8388 Pravilnik nameravanega deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine sestavljen od deželnega odbora vsled naloga vis deželnega zbora v seji 24. septembra 1901 ter potrjen v deželnozborski seji od 18. julija 1902 smo odposlali c. k namestništvu sledečim dopisom: „Deželni odbor si je bil v svesti, da je treba pričeti v tej deželi uspešno akcijo na gospodarsko-socijalnem polju v svrho, da se povzdigne usoda te dežele ter njenih prebivalcev na ono stopinjo blagostanja, ki odgovarja naravni produktivnosti zemlje ktero pospešuje narava in klima ter neutrudna delavnost njenih prebivalcev. Deželni odbor je smatral za potrebno, da povzdigne blagostanje teh kmetijskih slojev, ki tvorijo glavni živelj v deželi in kteri vsled neštevilnih uzrokov, ki so skrajno neugodno uplivali na kmetijsko produktivnost, so v največji meri vredni in potrebni izdatne podpore od strani javnih činiteljev. Podpisani deželni odbor je predložil za to vis. deželnemu zboru v sklepanje (v seji 24. septembra 1901) predloge, ki so navedeni v prilogi št. 5503/901 utemeljujoč jih kakor istotam obrazloženo; te predloge je sprejel deželni zbor enoglasno. Podpisani deželni odbor pridržuje si, da v bližnji prihodnjosti izvrši v polnem obsegu ravnokar označeni deželnozborski nalog, je med tem izdelal ter predložil vis. deželnemu zboru v seji 21. junija 1902 načrt pravilnika za zavarovanje goveje živine, ker je smatral nujnim potrebam čim prej izvršiti ta del programa obrazloženega v prej navedenem poročilu na deželni zbor (odb. št. 5503/901). Pravilnik se je predložil skupno z poročilom z dne 18. junija t. L št 4046 čegar prepis se predlaga pod Deželni zbor je sklenil v i^ti seji (dne 21. junija t. L), naj se izroči omenjeni pravilnik v proučevanje združenima finančnima in pravnima odsekoma. Ta odseka sta natančno proučila predlog deželnega odbora, ter spoznala, da odgovarja nujnim potrebam dežele in sta predmet vnovič predložila deželnemu zboru v seji 18. julija t. 1. z nekterimi malimi spremembami. Deželni zbor je sprejel predloge označene v prilogi 9 št. 4046 deželnozborskih obravnavanj ex 1902 ter je sprejel tudi pravilnik nameravanega deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine v besedilu kakor se nahaja v omenjeni prilogi št. 9. Deželni odbor ne dvomi, da je tudi vis. vlada prepričana o uspešnosti akcije, ktero je sprožil deželni zastop z goi'omenjenimi sklepi kakor tudi o potrebi, da se utrdi gospodarska in finančna moč te dežele, ki mora donašati ogromne prispevke za državne in deželne potrebe itd. ktere se množe od dne do dne kakor rastejo potrebe javnih uprav. C. kr. vlada razvidi lahko iz tu pridjanih uradnih prilog, da zasluži gospodarsko-socijalna akcija, ki jo je zapričela dežela vso oporo c. k. namestništva in predpostavljenih osrednjih oblastnij. Pišoči si laska za to, da stori to c. kr. namestništvo vse kar je v njegovih močeh, da zadobe potrebno višje potrjenje deželnozborski sklepi z dne 18. julija t. 1. kakor tudi pravilnik zavoda za zavarovanje goveje živine in to čim prej mogoče, da se zamore praktično uresničiti ta načrt, od kterega se sme upati, da zopet vzbudi kmetijstvo in kterega pričakuje dežela z lahko razumljivo nestrpnostjo. Ker je deželni odbor želel, da se kar mogoče hitro izvrše vsi ukrepi, ki so bili potrebni za uresničenje nameravane naprave je sestavil nemški prevod pravilnika ter ga do-poslal dne 21. septembra 1902 c. kr. namestništvu se sledečim poročilom: „Z dopisom 30. avgusta t. I. št. 4046 je predložil deželni odbor c. kr. namestništvu pravilnik deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine z naprosilom, da mu izposluje čim prej odobinlo glede na nujnost predmeta. Uvažuje, da rabi c. kr. namestništvo za predložitev rečenega predmeta v odobrilo tudi nemški prevod in da se cela stvar ne zavleče, dovoljuje si predložiti nemški prevod rečenega pravilnika, ter prosi, naj pospeši c. kr. namestništvo konečno rešitev. * !'' i * * * Dne 19. decembra 1902 nam je povrnilo namestništvo goromenjeni pravilnik z dopisom 18. decembra 1902 št. 33701/1 iz kterega se je posnemalo, da ministerstvo notranjih poslov nima na sploh nobenega pomisleka proti potrditvi rečenega pravilnika temveč je predlagalo samo nektere premembe v besedilu pravilnika. Glede teh prememb se je pričelo razpravljanje med deželnim odborom in vlado, ktero pa se še ni končalo v tem letu. * 2. Raztegnitev pogozdovanja Krasa. Odb. št. 3335/1901, Njegovo Veličanstvo cesar je pooblastil poljedelsko ministerstvo z Najvišjo resolucijo 366, 2638 ex 1902 28. februarja 1901 kakor se da posneti iz namestništvenega dopisa 2. junija 1901 št. 12929, da dopošlje visoki zbornici v pretresovanje načrt, s katerim se raztegne moč zakona 9. decembra 1883 D. Z. št. 13 iz leta 1883 nanašajoč se na pogozdovanje Krasa, tudi na tolminski okraj in na nekatere občine kanalskega sodnijskega okraja. Načrt zakona je bil postavno naznanjen visoki zbornici v seji 24. junija 1901, odka-zavši se peticij skemu odseku, in od tega vnovič predložen 20. septembra 1901 z predlogom, da se zahteva mnenje od komisije za pogozdovanje Krasa, da se zbere vse podatke in da se sprejmejo vse informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče si napraviti načrt potrebe zakona. Izvršujoč gori navedeno naročilo (o katerem se je dne 4. novembra 1901 št. 3353 naznanilo c.kr. vladi) seje obrnil dež odbor z dopisom 31. oktobra 1901 št. 3335 na komisijo za pogojzdovanje Krasa, prosivši jo od visoke zbornice zahtevane podatke. C. kr. namestništvo je natančno obrazložilo z dopisom 28. februarja 1902 št. 4754/1902 potrebo raztegnitve pogozdovanja v okraju tolminskem in v nekaterih občinah kanalskega sodnijskega okraja. Kar se tiče večjih stroškov spojenih z to akcijo, bi mogel prezveti iste po mnenju namestništva deželni zalog. Predno se je napravil kakšen sklep, je pospešil dež. odbor dne 9. aprila 1902 št. 1666 od komisije za pogozdovanje Krasa mnenje naprošeno že lansko leto. Dne 15. aprila dospelo je od komisije za pogozdovanje Krasa sledeče sporočilo datirano z 12. aprilom 1902 št. 101. „Deželnemu odboru v Gorici. „Reševaje dopis z dne 31. oktobi-a 1901 št. 3335 in na podlagi komisijskega sklepa z dne 5. aprila t. I. poda se dež. odboru naslednje poročilo tičoče načrt postave za zapo-padanje davčnih občin Banjšice, Bata, Kal, Lokavec in Vrh kanalskega sodnijskega okraja in kakor tudi vseh občin tolminskega političnega okraja v okvir postave za pogozdovanje Krasa: Kar se tiče potrebe in primernosti za zapopadenje pred omenjenih občin kanalskega sodnijskega okraja, so merodajne obstoječe okolnosti istega. Toli kakovost in lega sveta, koli elementarne nezgode, na splošno škodljive Krasu, se nahajajo tudi v tem okraju in je brezdvomno, da bi bila že pred leti za druge kraške kraje započeta akcija vspešna in koristna prebivalcem. Bilo bi toraj popolnoma pravično, ako bi se pogozdovalni zakon raztegnil tudi na gori omenjene občine kanalskega sodnijskega okraja Z ozirom na ekonomične pogoje istega kraja, in sosebno na pastirstvo, katero tvori glavni vir ekonomije in najvažnejši dohodek kmetijstva, bi se mogla izvršiti oprezno pris-pojitev zemljišč za pogojzdovanje v dotičnem katastru in se ne bi smela raztegniti na preveč razširno planoto, vse to pa brez ovire glavnega smotra pogojzdovanja. Kar se tiče pa tolminskega političnega okraja, kateri ni ne geografično in ne geolo-gično spojen z imenom „Kras," bi bile merodajne druge okolnosti za nujnost projektirane prispojitve ali za izvršitev raztegnitve pogojzdovanja. Ce tudi ne poseduje tolminski okraj tistega zaznamovanega znašaja, kateri loči pravi Ki-as, je svet in geologična kakovost močno podobna kraškemu, in če se je zanemari, je v ki-atkem brez vsake rastline. Omenjene neugodne razmere sveta se poojstrijo znatno tudi iz razloga, da so hribasti kraji popolnoma goli, so močno visoki in imajo velike strmine in so na kakšnih krajih kar navpični, radi česar trpe veliko škodo zbog neviht. Ne samo, da napreduje vsled valenja razpršenega materijala zasipanje rodovitnega sveta, marveč, kadar se isti nabere v strugah gorskih hudournikov in rek, se površje sveta dvigne, in ker ne morejo struge rek tega zabraniti radi prenapolnjenega grušča, ne izostanejo škodo provzroeujoči preplavi. Kako goste so pa povodnji in kakšno opustošenje provzročijo reke do goriške ravnine moglo bi biti znano vsakemu merodajnemu činitelju, in vsled tega je bila večkrat predlagana zaježitev, odnosno uravnava gorskih rek tolminskega okraja; ako bi se pa hotelo vspešno izvršiti to delo, moralo bi se začeti v prvi vrsti pri izvirku Soče in pri njenih stokih v tolminskem političnem okraju. Glavna in vspešna uravnava in relativno cenejša obstoji v pogojzdovanju golega sveta kateri se nahaja v celem obsegu gorskih rek koji svet je večinoma vpisan v katastru kot pašnik male ali nikake vrednosti. Za pogozdenje takšnih pašnikov ne nudi pogojzdovalni zakon nikake prilike, ako se ne morejo porabiti za gozdarstvo, dočim se pa nasprotno na podlagi zakona za pogojzdovanje Krasa porabijo. Posebno se priporoča prispojitev v okvir namišljenega zakona občine bovškega so-dnjiskega okraja, kjer se vidi vsled navedenega potreba pogojzdovanja Isti vzroki so se uvaževali za občine Berginj, Libušnje, Kobarid, Tolmin, Volče, Kred, Dreženca, Idersko, Livek in Sedlo, nasprotno ko govorfe za občine Grahovo, Sv. Lucija, Cirkno, Ponikve, Sebrelje in St. Viškagoro za spojitev razun politično pogojzdovalnih vzrokov tudi kakovost sveta ki je enak onemu na Krasu. Se ne sme zamolčati, da bi pogojzdovalni zakon za Kras naletel na odpor pri prebivalcih političnega okraja tolminskega, ker s to akcijo bode mogla biti omejena marsikatera prosta poraba mnogih zemljišč in sosebno onih katera se porabljajo za pašo. Omeniti se more tudi kozjerejo, katera se goji večinoma v bovško sodnijskem okraju, kot zadržek namišljenega pogojzdevalnega zakona, in zdi se neobhodno potrebno, zakonitim potom sistemizirati ali zatreti kozjerejo, ako se hoče pričakovati uspehe pogojzdovanja in ako se hoče ohraniti še obstoječe gojzde. Kar se tiče površja istega sveta, kateri bi bil vsled poizvedb namenjen nasaji, se opomni, da obstoji v kanalskem sodnijskem okraju iz . . . 800 ha in v tolminsko političnem iz ........ 3 600 „ Skupaj 4.400 ha V,led približnega raeuua v zadnjih 18 letih, .»»šojo stroški za pogozditev enega orala ^36 Kron, v katerim znesku niso sprejeti samo .roški pogozdovanja, oni z. nabavo rastlin, - v.rstvo za skrb »J^^^iki za kanalski sodnijski Ako se vzame za podlago ta skupni znoseK, znaša R 1Q8 80Q okraj .••••••''" „ 489.600 in za tolminski politični ^^^^ ali okroglo 600.000 K. . ... d/samo od sebe razumljivo, da » izvršitev —-jj^^i^ proračunjena dolga doba, katera pa bi ue smela P^^ <«>. L,jeni vspeb. V tem slu^jn bi znaš. letm ^ ^ ^ „ _ .ogni,:i »t l** * -» okraJ' , ., n(Wfell kateri io ie zopet predložil v zbornični seji Stvar se je odstopilo pravnemu odseku, kateri jo je F p 17. julija 1902. utoniti navedeni načrt dež. odboru z naročilom, je H načrt potreben , kon » v kak m m g ^ ^ c. kr. na- Dež. odbor je obvestil (skupno z mugmn F j„n;«nrn a ser>tembra 1902 mestništvo z dopisom 29. julija 1902 št. 1666, tekom št. 1666 c. kr. namestništvo glede statističnih podatkov in potiebmh po.zv , celega leta 1902 ni vdobil odgovora. Odb. št. 16(56 3. Za pospeševanje pastirstva, gozdarstva in uravnavo hudournikov. Razven sklepa zadevajoeega r.zt.gnitev pogozdovanja na Krasu o kojim je omenjen, v prejšnji Mki, l sklenil visoki zbor dne ,7. julij. 1902 nastopn, IT. sklep. fITetjdel'!™ na« zakona zadevajo, p.spešbo in razum* kozorej. v in pašnike ki se eveutue.no določijo za gozdarstvo i„ sprejme v dr4.vn, proraeuu potrebne ^"r^tljoni okr, mesto gozdnega nadzornika z. izvrševanj« ^TdaToLlVbuere. letni prispevek za pog.zdov.njo sve.a le«ega v po^u reke Soče in Tera v svrho da se sistematično povzdigniti ti reki. Dež odbor je obvestil c. kr. namestništvo z dopisom 29. julija 1902 št. 1666 o teh sklepih, razloživši okolnosti, katere so privedle dež. zbornico do sprejetja dotične resolucije in je pripomnil sledeče : Poskušnja preteklosti nas žalibog uči, da se z delnimi in potrebam ne primernemi koraki ne more nič koristnega doseči in da se s tem samo denar po nepotrebnem ratraša, radi česar si dež. odbor laska, da c. kr. namestništvo, poznavajoče prave razmere dežele, predloži osrednji vladi priložen sklep, z vspešnim obrazloženjem razmer ki so ga provzro-čile, in da blagovoli priporočati da se ga sprejme v resno vpoštevanje. Do koncem leta 1902 ni bilo nikaliega obvestila zadevajočega ta sklep, izvzemši en spis o katerem je govor v naslednji točki. 4. Pogozdovanje peščin pri Gradežu. Odb. št. (5737, 8GT6 Točki 5. in 6. deželnozborskega sklepa z dne 17. julija 1902, o kterem je bilo govora v prejšnjem odstavku, sta se naznanili c. kr. namestništvu tudi posebej sledečim dopisom z dne 13. oktobra 1902 št. 6737: „Deželni zbor je sprejel v seji 17. julija 1902 sklep, s kojim se poziva slavna vlada da predloži načrt zakona o pogozdovanju peščin, lagun in močvirjev političnega okraja gradiščanskega, in da prispeva v ta namen vže sedaj se zneskom enakim onemu, ki ga izda dežela, ter da vstanovi za navedeni okraj mesto paznika za izvrševanje gozdne policije. To se posnema iz priloženega poverjenega izpiska iz dotičnega sejnega zapisnika. Deželni odbor priporoča tedaj živo c. kr. namestništvu, da blagovoli zanimati se za to stvar in da vpliva na to, da uslišijo najvišji činitelji deželnozborsko prošnjo. Žalostno, splošno znano dejstvo je, da razsežne kraje političnega okraja gradiščanskega pokrivajo nepremakljive vode, koje provzročajo in razširjajo ono strašno bolezen, ki se ji pravi „malaria\ Ta bolezen, ki je v navedenem okraju endemična, preganja znaten del kmečkega prebivalstva in vzemši mu fizične moči, je napravi nesposobno za vsako vspešno delo. Iz tega izvira potem beda, ki jo provzroča ta nezmožnost do dela in tako propada tudi v gospodarskem oziru to krepko prebivalstvo kljub zelo rodovitnej zemlji, ki bi je morala dovesti do blagostanja. Beda pa, koji pridejo na pomoč še razne druge okoliščine, ki tudi nastajajo vsled močvirnate zemlje, odvzame moč kmečkemu ljudstvu, in ko mu je zastrupila organizem, mu stemni razum in je pošlje, bolno na pelagri, v norišnice. Žalostne skušnje minolosti pa uče, da ne, zadoščajo polovičarska sredstva, temveč, da je treba pričeti z radikalno akcijo da se odstrani vzrok take nesreče. Tako akcijo bode pospešilo, razun umne in splošne sistematične uravnave rek in hudournikov, tudi pogozdovanje močvirnatega zemljišča gradiščanskega okraja. S tem se pridobi kmetiji tudi rodovitno zemljo, kar bode ugodno uplivalo na kmetijstvo navedenega okraja, in sicer bolj vspešno nego v preteklosti ; razven tega se povzdigne ekonomična usoda v tem okraju in se utrdi davčno moč, ki je v teh krajih zelo omajena. Te poslednje koristi kmečke narave se še bolj dosežejo z pogozdovanjem peščin in lagun pri Gradežu, ki tvorijo tukaj obsežen del ozemlja odvzetega obdelovanju. Kakšne koristi se sme pričakovati od pogozdovanja peščin pri Gradežu, je jasno razvidno iz poskušenj zadnjih let; s temi poskušnjami so se dosegli taki vspehi, ki so vzbudili občudovanje važnih oseb pri visoki vladni upravi, katere so imele priliko prepričati se na licu mesta. Jasno je, da se mora akcija tako velike važnosti urediti potom zakona, ki naj določi kako je postopati, in ki naj določi tudi državne prispevke onemu podjetju, kojemu je izplačala dežela vže lepe denarne svote. Ozirom tedaj na lastna dopisa zdne 7. novembra 1900 št. 6021 in 6 oktobra 1901 št. 3928, priporoča podpisani deželni odbor c. kr. namestništvu naj se toplo zavzame, da se to stvar čim prej privede do konečne rešitve". Rešuje navedeni odborov dopis, je odgovorilo c. kr. namestništvo z dopisom 27. decembra 1902 št. 28009/F. D. tako le : „Dopisom 13. oktobra t. 1 žt. 6737 je naznanil deželni odbor semkaj deželnozborski sklep zdne 17. julija t. 1, s kojim se je vabila vlada, da predloži načrt zakona za pogozdovanje peščin, lagun in močvirjev političnega okraja gradiščanskega, in da prispeva vže od sedaj v ta namen zneskom enakim deželnemu, in slednjič da ustanovi za navedeni okraj mesto paznika naročivši mu, da izvršuje gozdno policijsko službo. O tem se navaja sledeče : Slovom navedenega dopisa želi deželni zbor v prvi vrsti zakonito ureditev pogozdovanja peščin, lagun in močvirjev v političnem okraju Gradišče V dopisu ni navedeno li se ima ta odredba raztezati čez celo ozemlje, ali pa le čez del navedenih zemljišč; deželni zbor se je pa bajč, pri sklepanju o tem predmetu oziral na pogozdovanje ne preobsežnih peščin pri Gradežu in bolj vzvišenih zemljišč ki leže v lagunah, pi'ed vsem pa na pogozdovanje večine onega razsežncga močvirnatega ozemlja, ki je tu pa tam poplavljeno, in ki se razteza od italijanske meje preko lagune še onkraj Tržiča in ki do sedaj ne donaša posebnih dobičkov, če tudi nekaj donaša. Obširna akcija gozdarstva, ki se jo hoče doseči, je res v prvi vrsti v korist posestnikom dotičnih zemljišč ; je pa tudi na splošno velike važnosti in posebno v gospodarskem oziru ker bi namreč pomagala zmanjšati ali še celo odstraniti prevladujoče pomanjkanje lesa in ker bi pospeševala vinorejstvo, s tem da bi omogočila lahko produkcijo potrebnih kolov za trte Je tudi mogoče, da bi ta akcija zboljšala zdravstvene razmere. Toda samo iz iste ni mogoče pričakovati ono radikalno zboljšanje razmer, kakor je pričakuje deželni odbor. Tako zboljšanje bi se dalo doseči le s posušenjem in zboljšanjem zemlje in z drugimi enakimi deli. Upoštevaje navedeno važnost takega podjetja za furlansko nižino, je naravno, da se namestništvo zelo zanima za nje in je pripravljeno je podpirati na najvspešnejši način. Namestništvu, žal, ni znano kako misli deželni odbor o postavni rešitvi te stvari. Namestništvo smatra tako rešitev z izključnim pogozdovanjem in ako se jo namerava izvesti le kot vladno in deželno akcijo, kot nevspešno in nezadostno, in sicer iz sledečih razlogov : Tako pogozdovanje zahteva posebne priprave in obdelovanje zemlje in radi tega provzroča, napram drugim načinom pogozdovanja, ogromne stroške, dočim pa ni mogoče računati na vspešno pogozdovanje, ker se ne more previdevati do doglednega časa li je podzemlja primerna obdelovanju. Vsled ugodnih vspehov, ki so se do sedaj dosegli z neko vrsto rastlin v posameznih nasadih, je upati da se pride do konečnega vspeha. Toda konečna sodba — oziroma na kratko dobo lakih skušenj (2-3 leti), ki so se. vrh vsega vršile le v dveh krajih (ena peščina in eno močvirje) — bi bila jako prezgodnja. Taka draga akcija zboljšanja bi bila pred vsem, kakor vže rečeno, v korist posestnikov zemljišč, in upoštevaje, da pripada večinoma teh zemljišč veleposestnikom in le nekaterim občinam (skupno 20-30 strankam), je pravično, da tudi ti udeleženci prispevajo k dotičnim stroškom, oziroma da bode izvršitev tega dela odvisna od teh prispevkov. Še celo ubogi prebivalci Krasa so precej prispevali k pogozdovanju Krasa in to z izkopavanjem jam ki so potrebne pri novem pogozdovanju. Prisilno pogozdovanje, oziroma razlastitev, ki ju predpisuje zakon o pogozdovanju Krasa v varstvo pogozdovanja in za posebne slučaje, bi gotovo ne bilo tukaj na mestu, ako se vpošteva navedena dejstva ; dotična zemljišča se dado namreč večinoma zboljšati ne samo z gozdnimi nasadi, ampak tudi z poljskimi nasadi, toraj bi bilo jako težko komisiji, ktera bi se ustanovila le v svrho pogozdovanja, poiskati le ona zemljišča, ki bi se v slučaju potrebe morala pogozditi prisilnim potom. Nameravano pogozdovanje nima sicer samo za se one splošne, važnosti, ki bi se zahtevala za opravičiti postavno prisilno postopanje. V takih razmerah bi ne moglo namestništvo sodelovati pri izdaji zakona, ki mu je edini smoter pogozdovanje peščin, lagun in močvirnatih krajev; pridržuje si pa, da prouči stvar, ali, v koliko in na kakšen način bi se doseglo obdelovanje in ureditev navedenih zemljišč v gradiščanskein okraju potom posušenja in delnega pogozdovanja. Namestništvo si pridržuje naznaniti svoječasno deželnemu odboru izid teh proučevanj in bi jako hasnilo namenu, ako bi se tudi deželni odbor poprijel tega predmeta v svrho njegove rešitve na navedeni obširni podlagi, in da naznani namestništvu poizvedbe ki jih je v tem oziru vršil. Obvešča se konečno deželni odbor, da se je vže meseca avgusta tekočega leta ustanovilo za gradiščanski okraj mesto gozdnega paznika se sedežem v Ronkah, in je tedaj ugojeno dotični želji, ki jo je izrazil deželni zbor." 5. Poskusi pogozdovanja v furlanski nižini. Odb št. 426/1892, Ta predmet je v ozki dotiki z onim, ki smo ga obravnavali v prejšnji točki in ki 1,103 mu tvori nekako podlago. Znano je, da so se vršili 1. 1900 poskusi pogozdovanja v oglejskih močvirjih po vladnih gozdnih organih in z državnim prispevkom. Ko je bil dež. zbor obveščen o dobrih vspehih teh poskusov, je sklenil v seji 20. septembra 1901 prispevati iz deželnih sredstev se zneskom 4000 K., da se nadaljujejo ti poskusi in upoštevaje da, ako bode mogoče pogozditi neobdelana zemljišča močvirjev in lagun v sodnih okrajih Červinjan in Tržič, se lahko obvaruje tamošnje prebivalstvo pred mrzlico. Deželni odbor je nakazal ta znesek na roki c. kr. namestništva in dne 8. februvarja 1903 je vdobil račun o stroških pogozdovanja do konca 1902, ki so znašali 3.384:18 K, z opazko, da z ostalim zneskom 656:95 K. se bode nadaljevalo z delom pomladi 1903. Deželni odbor je vzel to obvestilo na znanje in si je pridržal nakazati nadaljni prispevek v znesku 3621 K., ki gaje dovolil deželni zbor sklepom 3. januvarja 1903, kadar bode c. kr. vlada to naprosila. Dopisu c. kr namestništva z dne 5. februvarja 1903 št. 3206 F. D. je bil priložen tudi prepis tehnično-gozdarskega poročila o delu, čigar slovenski prevod sledi niže. TEHNIČNO POROČILO o pogosdovalnih poskusili na peščinah v Grade.hi in na oglejskih močvirjih v letu 1902. I. Gradež. Pogozdovalua dela na peščinah gradežkih so se nadaljevala spomladi in jeseni 1902 ter se je pogozdilo 115 ha površja, pri čem smo porabili 85.000 rastlin. Razun tega so se izboljšala odnosno pomnožila starejša pogozdovanja z 53.818 rastlinami. Skupno se je presadilo v tem letu 138.312 rastlin, ki se porazdele, kakor sledi: a) Iglasta drevesa. Pinus austriaca 21etne . . . . 51.000 „ paroliniana 1 ... . 6.500 Semenske „ Thunbergii 3 . 2.000 „ Bauksiana 2 n ... 300 rastline rigida 2 „ ... . 1.000 Chamaecyparis La\vsoniana 2 „ ... 500 Taxodium distiehum 2 „ ... 300 Giugko biloba 2 „ ... Skupaj . . 1012 . 62 612 b) Listna drevesa. Alnus glutinosa lletno . . . . 35.000 Robinia pseudoacacia 1 n ... . 15 500 Semenske Platanus orientalis 2 n ... . 5.000 j Prunus serotina 1 n ... . 3.000 rastline Fraxinus excelsior 2 „ ... 800 Betula papiracea 2 n ... 400 Quercius palustris 2 n ... . 1.000 Papulus canadeusis 2 V ... . 1.000 Koreninske „ nivea 2 „ ... . 1.000 „ virginiana 2 „ ... . 1.000 rastline n nigra 2 n ... 500 „ balsamea 2 n ... 500 Skupaj . . . 75.700 Te rastline smo dobili: Iglasta drevesa, listna drevesa, iz občinske semenske šole v Gradežu....... 57.500 „ državne „ „ ........... „ semenske šole komisije za pogozdovanje Krasa v Gorici nakupljene................ ■ iz močvirjev................ — Skupaj . . . 62.612 3.012 2.100 15.500 35.800 13.400 11000 skupaj 73.000 35.800 3.012 15.500 11000 75.700 138.312 Skupno površje, ki se je pogozdilo v peščinah v Gradežu od leta 1900 naprej znaša sedaj 20-4 ha. Razun pogozdovanj izvršila so se sledeča dela v tem letu: 1) Premične peščine smo utrdili na površju, ki meri 2'1 ha, pri čem smo potrebovali 12.000 peščenega grmičja (Ammophila aerenaria) 480 m in 500 m2. Jeseni smo popravili nektera po vetru oškodovana mesta. Razun tega smo porabili 80 kg semena Festuca mijurus (angleška trava) da smo zasadili utrjene peščine. 2) V obrambo rastlin proti morskim vodam se je zgradil pri Punta Barbacal 120 m dolg in 1 m visok bran ter izboljšala nektera poškodovana mesta na starejših branih. 3) Da se izsuši dolina „Valle del comune" se je sezidal iz cementovih cevi obstoječ avtomatično delujoč jez ter se je utrdil in zvekšal bran, ki je s tem v zvezi. 4) Breg se je utrdil s tem, da smo nasadili 11.000 rastlin „Tamarisku v dolžini 1-2 km. 5) Ker se ima opustiti stara občinska šola za semena (85-5 m2) smo v njej nasejali samo 6 kg. akacijevega semena in presadili 3000 pinus nigra. V šoli za gozdna semena ktera se ima ustanoviti na peščini, smo nasadili spomladi površje 336 m' ter nasejali 4 kg pinus paroliniana, 3 kg. pinus maritima, 2 kg. pinus la-ricio corsicana in 2 kg. juniperus virginiana. Razun tega smo tam presadili 1500 pinus maritima, 1700 pinus Bauksiana, 1500 pinus Thuntergii in 400 quercus Ilex. Zaloga rastlin v obeh semenskih šolah je znašala koncem 1902 127 000 kosov. Jeseni se je razširila nova semenska šola za ostalih 180 m', tako, da meri ista površje 516 m2. Stanje rastlin je bilo prav povoljno in kljub temu, da je vladala suša nad 3 mesece, so le malo trpele listne in iglaste rastline. Tudi razvoj iglastih rastlin je takrat lepši, ker [smo ognojili vsako rastlino z malo množino mineralnega superfosfata. Razun drevesnih vrst, ki smo jih dosedaj rabili, rabimo še sledeče: Pinus Thunbei*gii, Pinus Banksiana in Pinus rigida, ktere vspevajo dobro v njihovi domovini (Japonsko in severna Amerika) tudi v najbolj suhem pesku ter tik brega in vzlic slani vodi; potem Prunus serotina (pozna jagodna češnja) naglo rastoča drevesna vrsta v severni Ameriki, ktera dobro raste na suhem, ubogem svetu ter daje baje izvrsten les. Ta zadnja drevesna vrsta se je vpeljala po nasvetu pristava c. kr. gozdno preskuše-valnega zavoda v Mariabruunu dr.ja Cieslar. Pomladi 1. 1903 se bodo nasadila tudi t h u j a occidentalis in pinus strobus ter s tem se konča vpeljavanje novih drevesnih II. Oglej. V močvirnatih zemljiščih v Ogleju, ktere je dal na razpolago grof Jakob Panigai, so se nadaljevali pogozdovalni poskusi in sicer se je nasadila površina 4 ha uporabivši 24.500 rastlin in sicer: a) Listnate rastline: Semenske rastline Vsajene rastline alnus glutinosa stara 1 leto .... . 10.000 platanus orientalis n 2 leti .... . 5.000 quercus palustris n 2 „ . . . 1.000 ulmus americana n 2 n ' • • ' . 1.000 betula papyracea n 2 n 500 fraxinus exelsior n 2 n . 1.500 Populus canadensis n 2 n . 1.000 „ nivea n 2 „ ... . . 2.000 „ virginiana n 2 . 1.000 „ nigra n 2 v ... . 500 skupaj . 23 500 b) Iglaste rastline: Semenske f Chamaecyparis Lawsoniana stare 2 leti . . rastline I Taxodium disticum „ 2 „ . . skupaj . . . Te rasline smo dobili: iz državnih semenišč..........11.500 nakupili pa.............13.000 skupaj . . . 24500 500 500 1.000 Nasadi so se izvršili deloma v luknjali deloma v umetno napravljenih gredicah. Vsled izredno tople zime 1901/1902 so ostale razmere zemlje tako neugodne, da se je naslednjo pomlad moralo največ opustiti nasajanje v gredah in se bode zamoglo nadaljevati še-le po dobi zmrzline v zimi leta 1902/1903. Mnoge rastline niso mogle kljubovati dolgo trajajoči suši v poletju 1902, ker se je zemlja močno osušila in je razpočila. Izmed iglastih rastlin je usahnilo Cliamaeevparis 30°/o dočim se je izkazal t a x o d i n m za Oglej nepriležen. Prihodnje leto bodemo delali poskuse z nasadom vele; v to svrho nam je dala na razpolago potrebne sadike c. kr. uzorna sadovnica vrb v Schwechat. Zbok neugodnih klimatičnih in zemeljskih razmer ni za sedaj mogoče se izreči kake vrste rastlin bodemo izbrali za nasajanje, vendar ni več dvoma, da se posreči pogozditev močvirje v z onimi vrstami rastlin, ki so se sedaj obnesle in se morajo torej nadaljevati poskusi. Uvaževaje, da je nemogoče obdelovati ilnato zemljo brez pomoči zmrzline, smo že v 1. 1902 začeli pripravljati zemljo za 1903 s tem, da smo dali skopati 9.800 m. starih gredic in 19.600 starih lukenj, razun teh smo dali napraviti 2.670 metrov novih gredic in 3.000 novih lukenj, katere so zamrznile že meseca novembra in decembra, kar jim je dalo one lastnosti, ki so potrebne za dobri uspeh pogozdovanja. Zbok pomanjkanja denarnih sredstev ni nam bilo mogoče izvršiti enake poskuse v Tržiškem ozemlju. Ravnotako preveč ni za sedaj priporočljivo raztresati prostore za delo glede na to, da so geologične in vodne razmere skoro enake onim v Ogleju. 6. Akcija proti malariji. Odb. št. 4416 Izvršuje deželnozborski sklep z dne 18. julija 1903 zadevajoč od vlade nameravano akcijo za udušenje malarije, po kateri je okuženih (glasom vladnih poizvedovanj) 16 krajev te dežele se skupnim številom 12.500 prebivalcev, je naznanil deželni odbor c. kr. namestništvu sklepe z dopisom 28. julija 1902 št. 4416 z opazko, da se da na razpolago onih 2.500 K. ktere je devolil vis. deželni zbor kakor hitro se mu sporoči odobritev svojega načrta od strani c. kr. ministerstva. Do 1. 1902 pa ni došel deželnemu odboru noben odgovor o tej stvari. 7. Akcija proti pelagri. Odb št. 107. 4217, Znano je iz poročila za 1 1901. da je deželni odbor dopisom št. 7003/1901 naznanil 4354 5685 6134 -j i 7345' ' c. kr. namestništvu deželnozborski sklep z dne 20. septembra 1901, s kterim je deželni zastop dovolil c. kr. komisiji za udušenje pelagre prispevek 4.000 K. iz splošnega zaloga za uboge ter da je zahteval, naj se mu naznani program delovanja rečene komisije, da se bode zamogel ravnati ob nakazilu tega zneska. Do 31. decembra 1901 pa se nam ni sporočil rečeni program. Se-le 5. januarja 1902 je . došel deželnemu odboru tozadevni spis z dne 28. decembra 1901 št. 18417 c, kr. okr. glavarstva v Gradiški v odgovor na naš dopis št. 7003,1901. Razun prepisa zapisnika seje c. kr. komisije za udušenje pelagre z dne 2. aprila 1901 in notranjega pravilnika za zdravstvene gostilne predložilo nam je omenjeno glavarstvo tudi razkaz pelagroznih ktere se je uradoma zasledilo v onem političnem okraju leta 1901. Število teh nesrečnežev je znašalo glasom razkaza 733; in sicer 527 v sodnem okraju červinjanskem, 24 v korminskem, 77 v gradiškem in 105 v tržiškem. Največ sta trpeli na tej hudi bolezni občini Oglej in Fjumičel, in sicer je bilo v Ogleju 134 in Fjumičelu 131 pelagroznih. V tretji vrsti pa je trpela občina Skocijan (sodni okraj gradiški) kjer je bilo G2 bolnikov. V občini Terc jih je bilo 28, v Muškli 25 v Gradiški 24, v Škodovaki 22 in v Turjaku 20. Ta števila pa ne dokazujejo še pravega stanja te nesreče, kajti, kakor je naznanilo c. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču, mnogi bolniki se niso naznanili vsled brezpotrebne sramožljivosti in razum tega niso sporočile tudi razne občine iz istega razloga popolnega števila pelagroznih. Ko je bil deželni odbor o tem obveščen, odgovoril je c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradišču z dopisom z dne 21. maja 1902 štev. 107 z ozirom na to, da mu je bilo znano, koliko se je vže naredilo od decembra 1901 naprej v svrho, da se sistematično in vspešno deluje za udušitev pelagre, naj mu naznani vspeh korakov, napravljenih v to svrho. One 25. junija 1902 je došla vloga odseka za udušenje pelagre v kronovini Goriško-Gradiški naslovljena na visoki deželni zbor za podelitev prispevka 3000 kron v prilog zvravstvenim gostilnam naliajajočim se v občinah Terc, Fjumičel, Skocijan, Pijeris, Cervinjan, Muškli - Strasold in Škodovaka, ktere gostilne so veliko koristile osobito pa ob začetku bolezni. Med tem je visoki deželni zbor dovolil v seji z dne 18. julija 1902 tudi za leto 1902 prispevek 4000 K za svrhe c. k. komisije proti pelagri ; na ta način je bilo na razpolago 8000 kron za to svrho. Deželni odbor je otem takoj obvestil c kr. namestništvo z dopisom z dne 30. julija 1902 št. 4354 z opombo, da skupna vsota 8000 kron se izplača komisiji kakor hitro le se naznani, kako se namerava ista vporabiti. Dne 30. avgusta 1902 je došel od strani c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišču dopis št. 12462 z dne 28. avgusta, z naznanilom, da je N. V. milostno privolilo v to, da se odkaže okrajni komisiji proti pelagri v Gradišču od prebitkov 34. državne loterije za dobrodelne namene znesek 40.000 kron in da je nameravalo glavarstvo plodonosno naložiti pri poštni hranilnici ves denar, ki bi došel v to svrho, ter je dodalo, da se obrne na deželni odbor za nakazitev deželne podpore, kadar bi bil račun odprt. Od strani c. kr. ministerstva za notranje zadeve se je dal na razpolago komisiji za udušenje pelagre znesek 10.000 kron in sicer osobito za zdravstvene gostilne. O tem je obvestilo deželni odbor c. kr. namestništvo z dopisom z dne 20. septembra 1902 štev. 25279/11 s prošnjo, da bi se ob enem nakazal znesek 8000 kron, dovoljen od visokega deželnega zbora, navedeni komisiji v Gradišču proti svoječasni položitvi opremljenega računa Z ozirom na vladna pojasnila je deželni odbor nakazal dne 25. septembra pod št. 6134 dovoljenih 8000 kron komisiji za udušenje pelagre v Gradišču potom gradiške c. kr. davkarije. Prispevek 3000 kron dovoljen v deželnozborski seji 22. decembra 1902 komisiji za udušenje pelagre v kronovini Goriško-Gradiški se je nakazal z odlokom z dne 24. januvarja 1903 št. 4217 pri deželni blagajni v roke predsednika iste komisije, o Ivetnika dr Kamila pl. Egger. Okrajna komisija za udušenje pelagre s sedežem v Gradišču je imela dne 26. septembra 1902 sejo, koje se je vdeležil tudi gosp. dr. Verzegnassi kot odrejenec deželnega odbora. Iz zapisnika te seje je posneti sledeče: Vsled predloga deželnega zdravstvenega poročevalca, viteza dr. Bohata, je bilo sklenjeno, da se povabita od sedaj naprej predsednik in tajnik furlanskega odseka za udušenje pelagre k sejam okrajne komisije v svrho, da se ta bolje informuje o delavnosti gore njega odseka. Isti poročevalec je izrazil željo, da se ravna furlanski odsek pri vstanovitvi zdravstvenih gostilen po pravilniku okrajne komisije, da se tako doseže večja enotnost pri izvrševanju teh poslov in da se zamoreje primerjati doseženi vspehi. Na predlog poročevalca in po dolgem obravnavanju je bilo sklenjeno vstanoviti sledeče zdravstvene gostilne : 1) V Ajelu, za krajne občine Ajel, Joanic in Camplung za kakih 14 pelagroznih s po-troškom 380 kron; 2) V Sent Vidu za občine Šent Vid in Višk za kakih 17 pelagroznih s potroškom 425 kron. 3) V Cervinjanu za občino Cervinjan. Pelagroznih 40, proračunjena potrebščina lj345 kron ; 4) V Fijumičelu za občino Fijumičel. Pelagroznih 50, potrošek 1300 kron ; 5) V Muškli za občino Muškli-Strasold ; pelagroznih 18, potrošek 500 kron; 6) V Rudi za Rudo in Vila Vičentino. Pelagroznih 16, potrošek 450 kron ; 7) V Škodovaki, za občino Škodovaka ; pelagroznih je tu 12, potrošek 325 kron ; 8) V Perteole, 15 pelagroznih, potrošek 375 kron; 9) V Tercu pelagroznih 50, potrošek 800 kron ; 10) V Gradišču za Gradišče, Faro in Zagraj ; pelagroznih 18, potrošek 450 kron; 11) V Beljanu za Beljan in Škocijan. Pelagroznih 24, potrošek 530. 12) V Turijaku za krajno občino Turijak in davčno občino Pijeris. Pelagroznih 30, potrošek 650 kron ; 13) V Tržiču za krajno občino Tržič , pelagroznih 10 potrošek 275. Glede Ogleja, kojenm preti pelagra skoro najbolj, je poročal občinski zdravnik dr. Mahi ■er, da seje tam odprla dne 3. septembra zdravstvena gostilna, v kojo je bilo vsprejetih vsled pomanjkanja prostora samo 41 pelagroznih, dočim bi bilo potrebnih oskrbe vsaj še toliko, ter je bilo vsled tega sklenjeno, da se prevzamejo troški od 1. oktobra naprej te vže vstanovljene gostilne, da se ista podaljša za 50 dni in da še potem odpre druga za ravno isto dobo za 40 pelagroznih, ki niso bili sprejeti v prvo gostilno. Potrošek se je proračunil na 1380 kron Skupno število pelagroznih oskrbovanih v tej jesenski dobi je bilo proračunjeno na kakih 394 in skupni potrošek na kakih 8660 kron. Dotičnini občinskim zdravnikom je bilo naročeno pregledovati v njihovem okraju one pelagrozne, ki so se imeli sprejeti v oskrbo. V onih občinah, kjer ni zdravnikov, je bila poverjena oskrba: Za Vila Vičentino in Škodovako gosp. dr. Gortani-ju iz Terca. Za Turjak in Skocjan gosp. dr. Lucas iz Fijumičela Za Perteole, Višk in Šent Vid gosp dr. Antonu Lius-u iz Gradišča. Zdravstveni poročevalec dr. Bohata je toplo priporočil županom in zdravnikom, naj dobro nadzorujejo gostilne, da jih ne bodo morda založniki zlorabili in da dobe pelagrozni jedi v njim predpisani količini in kakovosti. Pojasnil je slednjič, da si pridržuje c. kr. namestništvo pravico dati nadzorovati potom glavarstvenih organov v Gradišču poslovanje posameznih gostilen. Deželni odbor je smatral za dobro, ako je poročal natančneje o tem predmetu in to radi njegove velike važnosti, misleč da je opravičen up, da se posreči združenim prizade- vanjem vlade, dežele in sploh človekoljubnih oseb položiti v doglednem času pelagro za vselej med spomine žalostne preteklosti naše dežele. 8 Akcija v pomoč poškodovancem po toči. Otlb. št. 4492,5753, Vsled elementarnih nezgod, katere so uničile dne 15- in 22. junija 1902 najbolj cvetoče 531 • dele dežele, sprejel je visoki zbor v seji 17. julija 1902 in to vsled predloga finančnega odseka sledeče sklepe: 1. Deželnemu odboru je naloženo, da ukrene vse korake, kateri se mu bodo zdeli potrebni, da se takoj izvrše najnujnejša sistematična dela reke Birsa, tudi z predujmom iz deželnega zaloga Poživlja se nadalje, da predloži čim prej v odobrenje visoki zbornici načrt zakona, s katerim se bode uravnalo podjetje glede sestemiziranja cele gori omenjene reke. 2. Da napravi potrebne korake — sporazumno z občinskimi zastopi — da se dosežejo od vlade brezobrestna posojila na korist dne 15. in 22. junija 1902, po toči poškodovanim občinam, katere so za to ali bodo še le za to prosile, da izrvše navedene občine dela za javno korist v njih okraju, ali dovole podpore naj bolj poškodovanim, in sosebno da po-morejo naj bolj revnim za nakup žita za prihodnjo jesensko setev. Kar zadeva prvo točko tega sklepa, je akcija dež. zbora, vže navedena v II. delu 3 b) predležečega poročila. Kar se pa tiče II. točke, je dež. odbor pozval dne 30. julija 1902 s posebno okrožnico vse po toči poškodovane občine, da predložijo dež. odboru predvsem poročila o škodi provzročeni po toči in njih prošnje za podpore, enako kakor je bilo že navedeno v okrožnici izdani 25. junija 1902 št. 4297. Vrhu tega pozvale so se občine, da predložijo dež. odboru prošnje namenjene v dosego vladnega brezobrestnega posojila ali pa v dosego posoijla brez obveze do vrnitve in prošnje za podpore namenjene v deželnozborskem sklepu v tej zadevi in sicer z vsemi dotičnimi prilogami, katere podkrepijo potrebnost naprošene podpore. Koncem okrožnice priporočil je dež. odbor občinam, da izvrše takoj priporočena naročila, da se zamore nujnim potom dovršiti na korist poškodovancem po toči zapričeto pomoč in je opomnil v isti okrožnici, da ista veljajo tudi za poškodovane po toči tudi po 15. in 22. juniju t. 1. kakor tudi za poškodovane vsled povodnji in enako. Med tem so občine gradiščanskega okraja predložile spomenico za dosego podpor od vlade, da prestanejo veliko ekonomično krizo provzročeno vsled elementarnih škod. Isto spomenico, opremljeno z izkazi po toči provzročene škode predložil je dež odbor dne 2. septembra 1902 št. 5753/1902 c. kr namestnistvu s sledečim dopisom. Deželni odbor si usoja predložiti c. kr. namestnistvu spomenico po toči poškodovanih občin namenjeno izprositi od visoke vlade zdatno podporo, ki bi zabranila posledice uničenja, kakor tudi deželo pred gospodarskim poginom. Podpisanemu ne ostaja druzega kakor toplo priporočati prošnjo poškodovanih c. kr. vladi, in si dovoljuje razložiti obupni položaj, kateri kliče po takojšni državni pomoči in se navaja sledeče : Nižjemu delu dežele grozi skrivna agrarična kriza, katera razjeda in poskuša uničiti celi ekonomični organizem. Klimatične in zemeljske razmere omenjene nižine bi bile take, da bi se zamoglo o-pravičeno upati na njene rodovitosti v poljedelskem smislu. Navaja se samo ljuti sovražnik kmetijstva, in sicer preplave, ki nastajajo vsled tokov vode, ki niso prav nič ali nezadostno urejeni. Poplavi se na redni in obupni način ponavljajo, in poljski pridelki, sad trudapolnega in dragega dela, se uničijo, ako si ne poiščejo vode se svojim uničujočim delom v obljudene kraje zahtevajoč človeških žrtev. Pri nalivih iz svojih strug se vzdigujoče vode preplavljajo rodovitno zemljo, provzro-čajo in redijo močvirja, ki so ognjišča vsakovrstnih bolezni. Naj se omeni samo pelagra, katera zastruplja velik del kmetskih prebivalcev, odtegne kmetijski ekonomiji precejšen del delujočih moči, katere namesto da bi prispevale k obilnim pridelkom, tvorijo toliko pasivnih činiteljev, kateri obremenujejo ekonomično bilanco dežele. Vrhu tega se opomni, da okraji, kateri so podvrženi rednim poplavoin ali kateri so močvirnasti, so jako rodovitni kosi zemlje, ki se odtegujejo poljski rodovitnosti, in kateri tvorijo v ekonomičnem stanju nižine očitni primankljaj. Dolžnost bi bila javnih činiteljev, da se poprimejo vspešnih sredstev v svrho, da pripravijo to jako rodovitno deželo do tega, da bode zmožna roditi ono bogatstvo, ki ga v resnici roditi zamore, in to na podlagi vstrajnega obdelovanja; pri tem bi bilo uporabiti vse napredne načine, kateri so pospešili druge vbožnejše dežele do središča jako važnega kmetijskega gospodarstva. Pri nas, ne samo da se zanemarja oni nagon do večje obroditve, ampak se je pozabilo celo paralizirati one uničujoče vzroke, kateri skušajo vsaki čas uničiti skupni pridelek. Iz tega se rodi za to deželo uničujoče zlo, da se zamorejo pridelki drugih dežel raz-prodajati po jako nizkih cenah vkljub velikemu obdačenju celo na trgih te dežele, provz-ročujoč s tem domačemu pridelku veliko uničujočo konkurenco. Te jako nizke tržne cene dajajo pridelkom malo ali celo nikake odškodnine, in znižajo deloma oni relativno majhni količini pridelkov, ki jih je znala nevtrudljiva delavnost prebivalstva izvabiti iz zemlje, boreč se s tisočerimi nasprotujočimi sredstvi. Še drugi element politično-trgovskega značaja se je prikazal, da ošibi rodovitnost poljskih pridelkov, to je ona klavzula na italijanska vina, ktera iz diplomatičnih vzrokov žrtvuje tuji konkurenci jeden najvažnejši pridelek te v prvi vrsti vinorejske dežele. Kakor da bi to ne zadostovalo, in kakor da bi razne trtne bolezni ne izvršile vže svoje žalostno uničujoče delo, vstvarila je vlada umetnim načinom konkurenčni predmet vinu in to je pivo, žrtvujfe na ta način deželni pridelek uvažanemu pridelku. Naravno je torej, da v tej deželi, proti koji bojuje velik kompleks sovražnih činiteljev, se je zaprl vsak dober razvitek na polju kmetijstva, pa se je tudi zmanjšala celo splošna preduktivnost; naravna posledica vsemu temu je torej jako nevarno socijalno gibanje, ki ne pomeni le začasnega vboštva, ampak ona stalna in kronična oblika vboštva, ki je razširjena med celimi sloji prebivalstva, in to je beda. Navajamo tu najbolj tipičen pojav bede, to je pelagra, ki napravi človeka nezmožnega do dela in zastruplja počasi precejšnji del prebivalstva, in ko ga je fizično uničila, ga pripravi ob um. Deželna uprava si je v svesti, da je potreba zapričeti vspešno rešilno akcijo v korist tej deželi, in je storila vtem obziru, kar je mogla v mejah svojih pičlih finančnih moči. Edino visoka vlada zamore velikodušno priskočiti na pomoč, da spravi zopet v normalno ravnotežje gospodarske razmere furlanske nižine, odstranivši na radikalen način vzroke, ki so provzročili uničenje. Vladna pripomoč je postala po letošnjih uničevalnih točah jako nujna. Ona vez ekonomičnega življenja, katera je kljub energičnej in nevtrudljivej vstrajnosti do dela, (ki je notorična pri tem prebivalstvu) omogočevala furlanskej nižini v upanju na boljšo bodočnost, da je vendar še vzdrževala neenak boj se sovražniki, — se je strgala, in dežela je bila pahnjena na rob gospodarskega pogina. Verojetne razmere navedene v priloženih dveh spomenicah in podprte po izkazih pod '/. o škodah provzročenih v posameznih vaseh, tvorijo trdno listino gor omenjenega, o čemur se slavna vlada lahko prepriča s primerjanjem vspehov, ki so jih dosegli finančni organi v svrho odpisa zemljiščnega davka ? Obupen klic, ki se je vzdignil v deželi, ko so strašne toče uničile ne le pridelke e-nega leta, marveč na trajen način ; obup ki se je pojavil povsodi, kjer je strašna šiba dovedla deželo do položaja, ki grozi z večjo bedo, pustivši deželo brez upanja do nedo-glednega oživljcnja, — dokazujejo, da stojimo napram velikej nesreči, in je torej takojšna pomoč potrebna, da se prepreči gospodarski pogin dežele. Dež. odbor si šteje torej v dolžnost toplo priporočati c. kr vladi prošnjo poškodovancev in prositi c. kr. namestništvo, da predloži njih prošnje ministerstvu za notranje stvari in za poljedelstvo, oziroma N. e. gospodu ministerskemu predsedniku, uporabivši svoj veljavni vpliv, da izprosijo prosilcem sredstva potrebna, da se prebije gospodarska kriza, ki jim preti in da se zavaruje tej deželi gotov pogin " Prošnje za podporo, katere so dospele vsled dež. odborske okrožnice, so se zbrale in predložile c. kr. namestništvu dne G. oktobra 1902 št. 6531 z sledečim priporočilom : Izvršuje dež. zborski sklep z dne 17. julija t 1., kojega si dovoljuje priložiti prepis, in nanašaje se na obrazložbo z dne 13. septembra t. 1. št. 5753/1902, laska se dež. odbor c. kr. namestništvu priporočiti prošnje za podporo predložene od občin Terzo št. 4531, Chiopris - Viscone št. 4600, Versa št. 4610, Gradiška št. 4963, Moraro št. 5017, Červinjan št. 5151, Medea št. 5288, Ronki št 5433, Cirkno št. 4803, Ajba št. 5058 in 5848, Trenta št. 5479, Sv. Lucija št. 5703, Ponikve št. 5850. Volče št. 5958, od prvega sadjerejskega društva v Ajelu št. 5220, od cestnega odbora v Cervinjanu in Ajelu št. 5469 in od obči-narjev iz Ajbe št. 5702/1902. Kakor se bode c. kr. namestništvo lahko prepričalo, so žalostne razmere navedene v dopisu podpisanega dne 13. septembra t 1. št. 5753, kakor tudi v poročilu 31. julija 1901 št 3474/1901, podprte v posameznih prošnjah tu pridjanih. Vrhu tega razvidi se iz kompleksa v prošnjah navedenih slučajev, najložje veliko večjo žalostno sliko. Povsod večje ali manjše uničenje grozdja in sad dolgega in mukepolnega dela, čigar pridelek (čeravno reven radi kompleksa nasprotujočih razmer, kakor si je štel v čast podpisani razložiti v gori navedenem dopisu), bi bil lahko zabranil vboge prebivalce v zimskem času pred šibo lakote. Povsod vničenje polja vsled iz strug stopajočih rek ; piča pokrita z ilovco, zemljišča razkopana in pokvarjeno vsled blata in grušča, katero so nanesli poplavi, jezi uničeni, zidovje porušeno, kmetijam in trtam prete zopet nova uničenja, ko nastopijo jesenski nalivi. Nasproti tem nepopisljivim škodam, nasproti splošni srce trgajoči bedi, katera sledi, ne morejo izpraznjene in obnemogle občinske blagajnice priskočiti na nikak način na pomoč in ravno tako ne more pomagati deželni fond, kateri se je tako skrčil, da zamore še-le z največjimi težkočami priti okom navadnim potrebščinam, kar je lahko storil v preteklem času po enakih nezgodah prizadetim občinam. Uvaževaje vse te okoliščine, podpisani dež. odbor si usoja toplo priporočiti c. kr. namestništvu, da dobrohotno pregleda, eno za eno priloženih prošenj in jih predloži merodajnim činiteljem osrednje vlade, vporabivši svoj veljavni vpliv za uslišbo gori navedenih prošenj. Naj se blagovoli c. kr. namestništvo prepričati, da pomoč od strani vlade je sedaj več kot potrebna, ko se gre zabraniti nastopajoči propad, to je skrajni pogin te dežele katera, ako bi bila podprta od onega kateri ima moč, bi lahko zmirom gledala na prvo mesto med najrodovitnejšimi deželami avstrijskega cesarstva. Tu se laska, da se bo o. kr. namestništvo dobrohotno poprimilo z onako vporabo moči kakor velika je nezgoda; podpisani prosi istočasno c. kr. vlado, da pospeši dela tičoča uravnavo reke Birse in da dopošlje čim preje dež. zboru načrt zakona glede gori omenjene uravnave, — ker. kakor se razvidi iz priloženih prošenj, — je gori rečena reka glavni vzrok uničenja, katera sili deželo da kliče po hitri in mogočni podpori od strani vlade. C. kr. vlada ni ostala brezčutna na klice dež. zastpostva. Pač pa se je zamogla zapričeti podporna akcija še-le po v to potrebnem pripravljanju je v začetku prvih mesecev leta 1903, o čemur se bode specijelno poročalo v poročilu za prihodnje leto. 9. Deželna norišnica. Odb. št. 7694/901 Kakor je znano iz poročila za 1. 1901 (str. 39), je deželni odbor, da bi izpolnil na !12, 3923, 5306. j^jjgj na-n na]0ge< katere mu je naložil visoki deželni zbor z analognim sklepom v seji 2f). malega srpana 1901, naprosil gg ces. svetnika dr. Arona Luzzatto goriškega protofizika, Karla Hugues, tajnika c. kr. kmetijskega društva, in Josipa Wojtechowski, c. kr. nadin-ženerja, da obiščejo deželne norišnice v Celovcu, Solnogradu in na Dunaju (Kierling-Gugging in Mauer-Oeling) in da si zagotovijo tam sodelovanje psihijatra svetovnega glasu dr Kra-yatscha, da bi imeli od njega zahtevana pojasnila o navedenem poročilu. Vspeh proučevanj navedenih gospodov, opremljen z nekaterimi opazkami o deželnih norišnicah v Pragi in Dobrzanu in z uradnim mnenjem dr. Kravatscha, je bil razložen v priloženem poročilu, ki se je dalo tiskati in predložilo vis. deželnemu zboru v seji 27. grudna 1901. Z omenjenim poročilom je deželni odbor predlagal vis. deželnemu zboru naslednje točke v sklepanje : 1) Nalaga se deželnemu odboru, da takoj izvrši deželnozborski sklep dd. 25 malega srpana 1901 št. 3995 točka 1 4.; 2) Deželni odbor se pooblašča, da preskrbi potrebna sredstva, ki bodo zadoščala za troške, spojene z izvršitvijo teh deželnozborskih nalogov, takim potom, ki se bo smatral ugodnejšim, financijelno sprejemljivejšim in gospodarski primernejšim z deželno upravo. Visoki deželni zbor je sklenil v isti seji 27. grudna 1901 izročiti predmet zopet posebnemu odseku 7 členov, ki se je sestavil v dotični seji. V seji 4 prosinca 1902 je visoki deželni zbor na poročilo ravno navedenega posebnega odseka sklenil, da se predmet vnovič predloži deželnemu odboru v proučevanje, in da o njem slavi svoje predloge. Dne 25 sušca 1902 se je zbral ožji odsek za napravo deželne norišnice, sestavljen iz gg. Aron Luzzatto, dr. Ernest Fratnich, prof. Ivarl Hugues in inžener Artur Glessig, k seji, katere sta se udeležila tudi deželni glavar kom. dr. Pajer in deželni tajnik g. Alojzij Pettarin (ki je bil zapisnikar). Glede na to, da bi deželni odbor ne mogel končati proučevanj, naloženih mu od vis. deželnega zbora, ne da bi prej slišal sveta ožjega odseka, razpravljal je le-ta natančno o predmetu in prišel do naslednjih sklepov priporočuje, da bi isti služili deželnemu odboru v direktivo ob proučevanji vprašanja glede norišnice : 1) Priporoča se naprava norišnice po raztresenih paviljonih v zvezi z poljedelsko kolonijo na podlagi intenzivnih vrst kmetijstva (vrtnarstvo, vinorejstvo in sadjerejstvo) in industrijalno kolonijo. 2) Zemljišče, kupljeno od deželnega odbora za napravo deželne norišnice za sedaj zadoščuje za potrebo. Ako bi se pa v prihodnosti pokazala potreba raztegniti poljsko delo v norišnici tudi na ekstenzivne vrste krnetijistva, se bode temu moglo priti v okom s tem, da se pridružijo k že pridobljenemu zemljišču sosedna zemljišča ali pa napravi posebna poljedelska kolonija, primerno oddaljena od osrednjega zavoda ; 3) Priporoča se deželnemu odboru, da obišče skupno s kako tehnično osebo oddelka za norce v naših bolnišnicah, da se de visu prepriča, da so naši norci ponajveč kronični in da je število delavcev, ki se more pričakovati jako maj lino Dpželni odbor je v seji dne 23. mak travna vzel na znanje gori navedene sklepe ožjega odseka ter med tem sklenil obiskati in corpore potom komisije v družbi s protofi-zikom goriškega mesta oddelke za norce v bolnišnici usmiljenih bratov in v mestni ženski bolnišnici. Sedaj, ko je imel natančna mnenja o vseh posameznih podrobnostih celega vprašanja, zamogel je deželni odbor vnovič predložiti ta velenujni predmet visokemu deželnemu zboru že v poletnem zasedanju skupno z znanim poročilom, na podlagi katerega so se odobrile v deželnozborski seji 11. mal. srpana 1902 naslednje točke glasovanja: 1. Deželnemu odboru se nalaga, da izvrši napravo deželne norišnice s stroški ne presegajočimi K. 950 000 na zemljšču obsegajočein 15 ha in 14 a, ki ga je kupil v ta namen, za sprejem 350 norcev, po najpriprostejšem in najekonomičnejšem sistemu po raztresenih paviljonih, združenih s poljedelsko kolonijo. 2. Podobni načrti se dajo napraviti po tehničnih izvedencih in pod vodstvom ter s sodelovanjem deželnega stavbenega urada, kakor tudi ob asistenci agronomov, po temeljnem načrtu sestavljenem po odseku za napravo deželne norišnice, držeč se predlaganih prememb, nahajajočih se v poročilu deželnega inženirja od 8. mal. srpana 1902 št 8 in z dolžnim ozirom na to, da bode zgradba pristopna morebitnim evolucijam na tehničnem polju glede norišnic in razširjenja zavoda. Vsi ti načrti se predlože dr. Josipu Krayatsch-u, ravnatelju norišnice Kierling Gugging v blagovoljno mnenje in po sprejemu njegove odobritve in even-tuvelno po pomirjenju morebitnih nasprotstev, naj se napravi norišnica v soglasju s temi podrobnimi načrti. 3. Deželni odbor se pooblašča, da pod najugodnejšimi pogoji in ob času, ki se mu bo zdel najprimernejši izposluje deželi javno izposojilo v najvišjem nominalnem znesku 1,000.000 K. v delnih naslovih s ponajveč 4°/0 obrestmi, prosto za nositelja rentnega davka in vsake takse. Amortiziralo bi se to izposojilo z letnimi odplačili v 60 letih ter bi smelo služiti edino le v pokritje stroškov naprave in oprave deželne norišnice. Nalaga se tudi deželnemu odboru, da stori potrebne korake, da se dovolijo naslovom tega izposojila zakonodajnim potom predpravice koristne naložitve pupilarnih glavnic in dosežejo vse olajšave in svobode, katere vživajo izposojila za humanitarna dela in dela javne koristi. 4. Deželni odbor se pooblašča tudi pogoditi se eventuvelno glede navedenega izposojila K. 1,000.000 z deželno hipotekarno banko, ki se ima ustanoviti na podlagi od deželnega zbora potrjenega štatuta z osvoboditvijo prispevka za režijske troške, ustanovljenem v §. 26 točka 2. istega štatuta. 5. Deželni odbor se pooblašča, da pokrije troške za napravo norišnice do pridobitve posojila, navedenega v 3. točki, odnosno v 4. točki, s predujmi do najvišjega zneska 1,000.000 K. pri kakem kreditnem zavodu v tekočem računu 6 Deželnemu odboru se tudi nalaga, da izdela s pomočjo tehničnih in zdravniških izvedencev temeljni načrt in podrobne tehnične in tinancijelne načrte za napravo deželne bolnice, ter jih predloži v sklepanje vis. deželnemu zboru. S tem sklepom — ki se je pač z vso pravico sprejel z občnim in odkritosrčnim navdušenjem, v kolikor je stal konečno na temelju praktične izvršitve in zagotovil napravo humanitarnega zavoda, po katerem je dežela najbolj hrepenela — se je izdal jasen nalog deželnemu odboru in isti se je lotil dela z novim navdušenjem žrtvujč vse svoje moči, da najskrbneje dovrši to humanitarno in patrijotično'delo. O gorenjem deželnozborskem sklepu se je obvestilo c. kr. namestništvo z dopisom dd. 26. mal. srpana 1902. Odb. št. 4530/901 Komaj se je javno doznalo, da je vis. deželni zbor pooblastil deželni odbor, da zajme 4714' 8253/1902^' javn0 deželno posojilo 1,000.000 K za napravo deželne norišnice, pričele so prihajati deželnemu odboru ponudbe za pogodbe gledč posojila. Prva teh ponudb je došla že dne 9. vel. srpana 1902. Do vinotoka prišle so različne druge, in deželni odbor je pričel pogajanja z neko bančno tvrdko na Dunaju, z dvema odličnima financijelnima zavodoma v Trstu in z bančno tvrdko A. V. Jona v Gorici. Ker se je vnelo precejšnje tekmovanje med navedenimi ponudniki tekom teh pogajanj in se je deželni odbor trdno držal stališča, da pridobi deželi kar mogoče najugodnejše pogoje, posrečilo se mu je dobiti posojilo pod izredno ugodnimi pogoji, to je za 97.45 °/0 ter bode deležna dežela z 2/3 pri prodajni ceni, kar bi presegalo 98.70. Povdarjaje z dolžnim zadovoljstvom, da seje tako važna in za tako odličen humanitaren namen določena financijelna operacija mogla skleniti v deželi sami, more se tudi z veseljem dodati, da se je pogajanje zaključilo 20. listopada, da so se podrobna pogajanja dokončala 16. grudna 1902 in daje tvrdka A. V. Jona položila 50.000 K. varščine v deželno blagajno za svoje obveznosti. V tem času je c. kr. namestništvo naznanilo deželnemu odboru z dopisom dne 6 vinotoka 1902 št. 264S1/IX, da glasom dekreta c. kr. ministerstva za notranje zadeve od 26. kimovca 1902 št. 34617, potrebuje sklep deželnega zbora nanašajoč se na napravo deželne norišnice najvišjega potrdila, ker zadeva stalno obtežbo deželnega premoženja. Tako je tudi c. kr. namestništvo opomnilo, da je potrebna odobritev c kr. ministerstva za finance, glede formuliranja naslovov deželnega posojila, ki se ima dvigniti. Na to poročilo je deželni odbor dne 12. listopada 1902 št. 6651 odgovoril c. kr. na-mestništvu s prošnjo, da preskrbi Najvišjo sankcijo tega deželnozborskega sklepa kakor tudi da dela na to, da se po državnem zakonu, ki se ima skleniti in sankcijonirati v konstitucijonelni obliki, da podeli naslovom iz posojila predpravica koristne naložitve pu-pilarnih, ustanovnih in enakih glavnic, z opazko, da bi bil itak pred dvignenjem posojila predložil furmular naslovov ministerstvu za finance in v predpisanih oblikah naprosil za osvoboditev taks in kolekov v smislu zakona 25. sušca 1902 drž. zak št 70. V ta štadij je prišel ta predmet do konca grudna 1902. 10. Za obnovitev filokseričnih vinogradov. Nadaljujoč to, kar smo obrazložili v poročilu za leto 1901 glede deželne akcije v prilog trtoreji v obče in obnovitvi filokseričnih vinogradov posebej, se poroča o tem predmetu kakor sledi : C. kr. namestništvo je doposlalo deželnemu odboru leta 1901 ob različnih časih 300 prošenj za brezobrestna posojila v svrho obnovitve filokseričnih vinogradov ; istočasno je predlagalo, naj se nakaže prosilcem posojila v skupnem znesku .... K 107.490.— Na razpolago pa je bilo samo . . •.............„ 80.000,— (40 000 K podeljenih od vlade in 40.000 K dovoljenih od vis. deželnega zbora za 1900 in 1901) tako jc ostal nepokrit znesek.......K 27.490.— Uvažuje to okoliščino sklenil je deželni odbor v svoji seji z dne 18. decembra 1901 znižati razmeroma zneske namenjene posameznim prosilcem kot brezobrestna posojila od-nosno izključiti one, kojih prošnje niso odgovarjale določilom zakona, ali pa niso bile zadostno podprte in pa one, kojim je bila že vlada dovolila nagrade za obnovitev filokse-ričnih vinogradov. Te sklepe smo naznanili c. kr. namestništvu z dopisom 18. decembra 1901 št. 4530 in smo mu vrnili razkaze o podeljenih posojilih ter priložili pošiljatvi jeden obrazec tiskovine, ktero morajo podpisati dolžniki teh posojil. V varstvo posojil, ki sta jih dala vis. Erar in dežela vknjižila so se ista na breme dolžnika kteri se je obvezal izvršiti obnovitev vinogradov po odobrenem načrtu ter da povrne sprejeti denar v desetih enakih obrokih, kterih prvi dospe koncem desetega leta od dneva ko se je posojilo izplačalo (ali ko se je prvi obrok istega izplačal), druge obroke pa ob koncu vsacega naslednjega leta, glasom sporočila c. kr. namestništva z dne 14 marca 1902 št. 5509/2 določilo je c kr. poljedelsko ministerstvo, da se bodo izplačevala v dveh obrokih, kterih prvi se izplača ko se stare trte konečno izkopajo, drugi pa po dovršenem nasadu. Izvršitev teh del se je postavila pod nadzorstvo državnih organov za uničenje trtne uši. Vodstvo pomoŽDih uradov c. kr. namestništva je prevzelo nalogo da preskrbi tisk 500 obrazcev za prošnje v slovenskem iu italijanskem jeziku ter dne 12. junija 1902 smo mu povrnili 18 Iv za dotične troške. C. kr. namestništvo (glasom dopisa 4. junija 1902 št. 12968) je razposlalo te tiskovine glavarstvoma v Gorici in Sežani ter je opozorilo; da se je obrnila na deželni odbor za ugotovitev zneskov, ktere bode imel plačati deželni zalog in sicer kakor hitro se bodo dokončala dela (izkopanje odnosno nasad) za kojih dovršitev je določilo (ako v to privoli deželni odbor) kot zadnji rok konec leta 1903 Pozneje je naznanilo c. kr. namestništvo z dopisom 10. julija 1902 št. 18 470, da je odobrilo Nj. Vel. Cesar z Najvišjim sklepom od 4 aprila 1902 načrt zakona, ki sta ga potrdili obe poslanski zbornici, s kterim se spreminja zakon 28. marca 1892 drž. zak. št. 61 zadevajoč podelitev brezobrestnih posojil za obnovitev filokseričnih vinogradov. Nov zakon, ki se je objavil v državnem zakoniku št. 136 iz 1. 1902 spreminja zakon iz 1. 1892 v smislu, da povračilo brezobrestnih posojil dovoljenih iz državnih sredstev se mora izvršiti v 20 enakih letnih zaporednih obrokih pričenši z ednajstim letom od prejetega prvega obroka posojila. Istočasno s tem obvestilom prašalo nas je namestništvo ali bi bil voljan deželni odbor dovoliti enako olajšavo plačevanja (t. j v 20 namesto v 10 obrokih) tudi glede svojega dela brezobrestnih posojil. Deželni odbor je na to odgovoril namestništvu z dopisom 14. novembra 1902 št. 4714, da odobruje goromenjeno spremembo. Opomnil pa je sledeče : „Deželni odbor se poslužuje te prilike da opozarja to c. kr. namestništvo na svoj dopis z dne 12 oktobra t. 1. št. 56.991 s kterim se je Isto vabilo, naj nam dopošlje vse nadaljne prošnje za brezobrestna posojila, ki bi se morda vložile pri c. kr. okrajnih glavarstvih po 10. oktobru t 1. (ta dan nam je namreč namestništvo doposlalo Svoj dopis št. 19683/11) v svrho, da bode deželni upravi mogoče izreči se o pravem času o razdelitvi kredita 20.000 K, ki je postavljen v rečeni namen v deželnem proračunu za 1. 1902 Dolžnost nam je ob enem tudi opozoriti vis. vlado na dejstvo, da ravnokar označeni znesek 20.000 K za obnovitev vinogradov z državnim prispevkom 20.000 K vred tvori le 40.000 K, znesek ki je povsem premajhen napram veliki škodi, ki jo povzroča trtna uš trtoreji, ktera grozi poginiti, ako ji javni činitelji ne opomorejo z hitro in izdatno pomočjo. Nimamo namena opisati žalostne zgodovine o razširjevanju trtne uši v naši deželi ; zadošča naj dejstvo, da je v nekterih okrajih, ki so eminentno, da ne rečemo izključno vinorodni, popolnoma uničen glavni vir do'odkov, da so rodovitno doline in griči, kjer se goji vino v prvi vrsti, poškodovani po trtni uši tako, da ljudstvu grozi beraška palica. Uradna statistika iz vinorodnih središč, ki so prizadeta po imenovanem neukročenem sovražniku trtoreje nam kaže žalostne podatke, ter je neoporečna dolžnost javnih činiteljev, da omogočijo pridelovalcem vina, da v javnem interesu vzdržujejo boj za obstanek. Ta dežela je, kakor rečeno, dežela, kjer tvori poljedelstvo prvi in glavni vir dohodkov ter je kmetski stan oni, ki tvori najštevilneji in najbolj trdni gospodarski činitelj. Ne-le dežela in občine ampak tudi država potrebuje vedno večjih denarnih sredstev, da zamore kriti vsak dan rastočo troške, ki jih nalagajo neštevilne potrebe napredne in moderno uprave. Bremena javnih naklad, iz kterih se črpijo denarna sredstva v pokritje ravnokar navedenih potrebščin obtežujejo v tej deželi v prvi vrsti kmetske sloje, kateri, ako gospodarski oslabe, ne bodo v stanu zadoščati zahtevam javnega fiskusa. To so pomisleki politično-finančne nravi, ki bi morali napotiti javne činitelje, da odprejo roko in srce ter storijo vse mogoče, da ublaže grozečo ter dejansko bedo trtoreje. Dežela pojmi to potrebo v vsej svoji nagoti ter je preskrbela dosedaj v svojih proračunih zadnjih treh let, da se je določilo po 20.000 K na leto za podeljevanje brezobrestnih posojil lastnikom tilokseričnih vinogradov. Deželna uprava je storila s tem kar je bilo v njenih šibkih močeh sploh mogoče. Neštevilne trtne bolezni, škode, ki jih delajo perijodične povodnji po zemljah, ki so slabo ali sploh niso urejene, in kterim se je v zadnjem času pridružila toča in suša in tov taki meri, kakoršno zaman iščemo v zgodovini novejše dobe, potem pelagra, ta sestra bede, ter malarija, ki jo redč kalna močvirja, zgrešena finančna politika, s ktero se ustvarja v tem poljedelskem ozemlju s pivom nevarni in nenaravni konkurenčni predmet vinu in mnogo drugih škodljivih vzrokov — vse to je izpodkopalo produktiviteto poljedelstva ter istočasno neugodno uplivalo na davčno moč teh kmečkih slojev. Ako pa je dežela, krtkor zgoraj rečeno, iz moralnih principov storila skrajno žrtev ter je postavila v svoj že itak malo elastični proračun znesek 20.000 K za obnovitev vinogradov ne more se pričakovati, da bi mogla deželna uprava tudi zanaprej višati ta prispevek do višine, ki je potrebna da se v velikem obsegu izvrši preporod trtoreje Opomniti je osobito, da dežela, ktera pričakuje od kmetijskih slojev večji del svojih dohodkov, ne more v trenotkih težke krize iztiskati od kmetijskih davkoplačevalcev ona denarna sredstva, ki so določena da se postavi v ravnotežje bedna gospoJarska usoda istih davkoplačevalcev. Ravnokar označena finančna operacija bi odprla samo še novo rano v organizmu, kterega se namerava ozdraviti drugih nezgod ter bi ne-le podrla pomožni akciji vsak dober uspeh, temveč bi delovala naravnost v negativnem smislu. In pri vsem tem ne računajoč javne deželne, okrajne in občinske davke, kteri so dosegli v tej deželi že bajno visokost, ki presega dvakratno davčno mero najbolj obteženih dežel v monarhiji. Na podstavi tega deželni odbor sklicujoč se na zakon 4. aprila t. 1 drž. zak. št. 136 naproša c. kr. namestništvo, da ukrene potrebno pri osrednjih oblastnijali v svrho, da se zagotovi tej deželi prispevek iz državnih sredstev za obnovitev tilokseričnih vinogradov, ki naj bode trikrat večji od deželnega prispevka " Da bode ta akcija bolj uspešna predlagal je deželni odbor vis. deželnemu zbor sledečo resolucijo, ki se je sprejela v deželnozborski seji od 21. decembra 1902 : „Deželni zbor odobruje v polnem obsegu ukrepe deželnega odbora v svrho, da se v smislu zakona od 4 aprila 1902 drž. zak. št. 136 zagotovi za obnovitev filokseričnih vinogradov trikrat večji prispevek od deželnega in vabi vis. vlado, naj usliši brez odloga to zahtevo uvaževaje neprecenljivo škodo, ki bi v nasprotnem slučaju zadela v enaki meri državo in deželo." Ta resolucija se je objavila c. kr. namestništvu z dopisom 26. januarja 1903 št. 8253 sklicevaje se na prejšnji dopis z dne 14 novembra, ki je zgoraj doslovno naveden. II. Deželna filokserična komisija. Odb. št. 7530/i901 Nadaljujoč kar smo o tem predmetu izvajali v prejšnjem poročilu za 1. 1901 deželni 26,1770,2308,7982 vi,,,, j 1902 odbor poroča kakor sledi: C. kr. namestništvo odgovarjajoč na dopis deželnega odbora z dne 2. oktobra 1901 št. 5426 odvrnilo je z dopisom 19. decembra 1901 št. 29.194, da predlogi deželnega odbora zadevajoči ustanovitev komisije za trtorejo in sadjerejo so prehiteli preustrojitev deželnih filokseričnih komisij v trtorejske komisije, ktere je omislilo c. kr. poljedelsko ministerstvo in ktere se imajo ustanoviti. Kljub temu je namestništvo istočasno sporočilo, da je odposlalo c. kr. poljedelskemu ministerstvu predloge deželnega odbora ter ob enem zahtevalo hitro rešitev glede nameravane preustrojitve komisij. Deželni odbor je pospešil rešitev pri c. kr. namestništvu dne 29. januarja 1902 št. 7530. Stališče c. kr. vlade v zadevi cepljenja ameriških trt v naši deželi se zrcali v na-mestništveni naredbi z dne 29. novembra 1901 št. 28.837, naslovljeni c. kr. kmetijskemu društvu ter naznanjeni v prepisu deželnemu odboru in s ktero se je obvestilo c. kr. kmetijsko društvo, da poljedelsko ministerstvo (glasom odloka 16. nov. 1901 št. 20 382/4787) je bilo voljno pospeševati z vsemi razpoložljivimi sredstvi ustanovitev v Goriški deželi trtorejskih zadrug, ktere delujejo za preporod vinogradov z amerikanskimi trtami kar se doseže z razdeljevanjem trt in podukom po trtorejskih državnih organih, kakor tudi s podporami; toda samo za slučaj, da bi take zadruge že obstojale in bi se obrnile z utemeljeno prošnjo potom c. kr. namestništva do vlade za državno podporo. Razun tega bi bila državna akcija odvisna od pogoja, da bi se je deležila tudi dežela v razmerju. Istočasno se je povabilo kmetijsko društvo, naj prične akcijo za pospeševanje ustanovitve krajevnih zadrug za nakupovanje trtorejskih strojev ter naj poroča o delovanju in ustanovitvi takih kakor tudi trtorejskih zadrug. Deželni odbor, stoje? principijelno na stališču, da je treba podpirati take vrste ustanovitev, zaprosil je c kr. kmetijsko d; uštvo, naj mu dopošlje prepis svojega poročila na vis vlado. Ugodivši tej zahtevi je odgovorilo kmetijsko društvo tako-le : Odgovarjajoč tamošnjemu vabilu z dne 22. januarja t. 1. št. 26 podpisano predsed-ništvo se počaščuje priposlati sklep osrednjega odbora c kr kmetijskega društva z dne 25. februvarja t. 1. zadevajoč ustanovitev trtorejskih zadrug v deželi. Uvaževaje dejstva glede predloga za ustanovitev trtorejskih zadrug na vzajemni podlagi za gojenje na ameriški podlagi cepljenih trt v deželi ; Uvažuje, da so ti predlogi povsem v nasprotju z nazori že ponovno izraženimi v trtorejskem odseku tega kmetijskega društva in da namerujejo celo ovirati delovanje, ki ga. je zapričelo društvo sporazumno z vis. deželnim odborom, da se je odda povsem nekom-petentnim činiteljem ; Uvažuje, da ta program akcije ne odgovarja principu ekonomije in pravi 'nosti : Odsek je sklenil vztrajati pri že stavljenih predlogih ; in sicer da se ustanove velike deželne trtnice, ki jih naj zgradi vis. deželni odbor sporazumno z tehničnimi činitelji, ktere naj odredita vlada in kmetijsko društvo. Ta predlog odseka za trtorejo in vinarstvo je sprejel osrednji odbor brez razprave enoglasno. Ker se gre za mnenje, ktero je sestavil posebni odsek tega društva, in ki je bil nalašč pomnožen od zaupnikov, poklicanih na posvetovanje iz vsakega trtorejskega okraja te dežele, podpisano predsedništvo prosi vis. deželni odbor naj uporabi vso eneržijo in naj odločno nastopa v svrho, da se odstopi od te neprave poti, temveč se zamore obdržati vso to važuo zadevo v inicijativi in kompetenei vis. deželnega zbora, kakor je bil ta vis. deželni odbor jako modro predlagal, izvršujoč program akcije na podlagi deželnih] ameriških trtnic, ki se je zadnji čas predložil vis. deželnemu zboru." Prvega dne naslednjega meseca aprila 1902 došel je deželnemu odboru od namestništva dopis od 26. marca 1902 št 6082'Il s kterim se naznanja, da se je izrazilo c kr. poljedelsko ministerstvo z odlokom 22. februarja 1902 št. 32457*2432 iz 1. 1901, da ni imelo se spuščati v predlog deželnega odbora glede preustrojitve deželne filokserične komisije, ker bi nastala naprava, ki bi bila popolnoma različna od predlogov istega mini-sterstva in po njegovem mnenja ne bi odgovarjala namenu. C. kr. poljedelsko ministerstvo je povabilo deželni odbor naj se izreče o tej stvari, da bode zamoglo ministerstvo izvršiti preustrojitev filokserične komisije po njegovih nazorih, ali pa da skliče o pravem času rečeno komisijo v svoji sedanji sestavi. Deželni odbor je odgovoril z dopisom 30. aprila 1902 št. 2308, ,da so bili predlogi zadevajoči deželno trtorejsko komisijo posledica določenega deželnozborskega sklepa, kteri je bil za deželni odbor merodajen, in se torej ni mogel spuščati v akcijo, ki bi bila različna od onega sklepa brez novega deželnozborskega sklepa, kteri bi ga v to pooblastil. Deželni odbor pa je obljubil, da bode ta predmet vnovič predložil deželnemu zboru. Ker ni bilo mogoče pretresovati predmet v deželuozborskem zasedanju v poletju 1902 in ker smo vendar želeli doseči zaleženi uspeh v prilog trtoreje, deželni odbor je sporočil dne 1. oktobra 1902 pod št. 2308/1902 c kr. namestništvu sklepe, ki jili je sprejel deželni zbor v seji 10. septembra 1901 (lej stran 243 deželnozborskili zapisnikov iz 1. 1901) kakor je tudi sporočil isti oblastniji, da je vis. deželni zbor, potrdivši v svoji seji 18. julija 1902 proračun za leto 1902, dal na razpolago znesek 4000 K. (poleg že v ta namen določenih 7996 K) za deželno trtorejsko komisijo, ktera se ima ustanoviti. Da se pa ustanovi ta komisija v smislu deželnozborskih sklepov je potrebno (tako nadaljuje dopis deželnega odbora) da prispeva c. kr. kmetijsko društvo znesek 1000 K in določi dva svoja uda, ki naj se deležita te komisije ter da tudi cesarska vlada odpošlje tehničnega zastopnika dovolivši ji iz državnih sredstev podporo v najmanjšem znesku 4000 K. da bode na ta način zamogla uspešno delovati v prilog te dežele, ki jo mučijo vsake vrste trtne bolezni in je opustošena vsled toče skoraj v celi nižini na tak način, da je skoraj obupati, da se zopet gospodarski opomore, ako se ji z močno roko me pomaga. Podpisani deželni odbor se obrača zaupno na c. kr. namestništvo s prošnjo, da izvoli: 1) določiti in odposlati tehničnega organa, ki naj se bode deležil omenjene deželne komisi e; 2) dovoliti čim prej mogoče iz državnih sredstev, s kterimi razpolaga (ob peri cul um in mora) rečenih 4000 K., da se še to jesen nasade namišljene ameriške trtnice ter se odredi potovalni kmetijski poduk ; ali pa vsaj toplo priporočati pri c. kr. poljedelskem ministerstvu goromenjeno jprošnjo glede dovolitve 4000 K. komisiji kot državno podporo za tekoče leto". V odgovor tega dopisa nam je odvrnilo namestništvo z dopisom 1. decembra 1902 št. 29342, da predno odpošlje c kr. poljedelskemu ministerstvu dotične predloge zadevajoče preustrojitev deželne filokserične komisije mora počakati deželnozborski sklep v tej stvari. Ta sklep je sprejel na podlagi poročila deželnega odbora vis. deželni zbor v seji 29. decembra 1902 in je potrdil prejšnje deželnozborske sklepe zadevajoče ustanovitev deželne trtorejske komisije. 12. Deželni hipotečni zavod. Odb, št. 4362, 4614, Ker so se dokončala tekom leta 1902 vsa predhodna dela za ustanovitev deželnega 5498 901 4633.4i;77', hipotečnega zavoda, sklenjenega v deželnozborski seji 20 julija 1901, zdi se nam potrebno, 7471, 8103/1902. da tu razložimo, kar se je storilo za uresničenje prevažnega načrta. Da pričnemo od prvega začetka bodi nam dovoljeno, da navedemo tu predlog deželnega odbora (poročevalec dr. Verzegnassi) kterega je vis. dež. zbor enoglasno in pohvalno sprejel v svoji seji dne 26. julija 1901 : I. Priznava se ugodnost, da bi se ustanovil zemljiško - kreditni zavod za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško. II. Naroča se deželnemu odboru, da izvrši vsa poučevanja, ter ukrene vse potrebno za sestavljanje primernega pravilnika po vzgledu istrskih in dalmatinskih zavodov, knjigovodstva, blagajne in pisarne ; za določbo področja deželnega odbora napram ravnateljstvu zavoda; za zagotovitev ugodnih zastavnih pisem, za sestavo podrobnega razpregleda vseh ustanovitvenih in upravnih troškov ; ter da predloži prej ko mogoče popolni načrt deželnemu zboru v odobritev. Malo dni po tem sklepu t. j. že prve dni avgusta 1901 se je obrnil deželni odbor na c. kr namestništvo in c. kr. osrednjo statistično komisijo na Dunaju za nabavo podatkov in pojasnil, ki so bili potrebni za predhodna dela. Istočasno se je obrnil deželni odbor do koroškega, nižjeavstrijskega in predarlskega deželnega odbora s prošnjo, da bi mu doposlali pravilnike in če mogoče obširne informacije o delovanju dotičnih deželnih kreditnih zavodov in prosil je naj dovole da upogleda tukajšnji deželni knjigovodstveni uradnik v notranjo organizacijo in praktično delovanje rečenih denarnih zavodov Omenjeni deželni odbori so odgovorili z uljudno naglico, vsled česar smo naročili z odlokom 12. avgusta 1901 št 4362 ravnatelju deželnega knjigovodstva g. Evgeniju Kavčič, naj se osebno poda v Celovec, Bregenc in Line, da prouči na licu mesta organizacijo in delovanje dotičnih deželnih hipotečnih zavodov in da predloži še tekom meseca septembra poročilo o svojih vspehih. Ravnatelj gosp. Kavčič je odpotoval 15. avgusta 1901 in se vrnil 8. septembra ter 22 istega meseca predložil razsežnp poročilo, ki se je dalo v tisk in ktero je tvorilo izvrstno podlago za vresničenje nameravanega kreditnega zavoda za našo deželo. Deželni odbor je na to zahvalil deželne odbore za uljudni sprejem, kterega je bil deležen odposlanec deželnega odbora in za naklonjenost, ktera mu je olajšala hitro izvršitev njegovega naloga. Z rečenim poročilom predložil je računski ravnatelj tudi načrt pravilnika za kreditni zavod skupno z podrobnimi pojasnili za predhodna dela, ki so bila potrebna za ustanovitev zavoda, tako, da deželni odbor je bil v stanu predložiti vis. deželnemu zboru zrelo stvar že v naslednjem septemberskem zasedanju, ter da je vis. deželni zbor potrdil v seji dne 24. septembra 1901 sledeče predloge deželnega odbora: I. Sprejme se pravilnik deželnega hipotečnega zavoda, ki je tu priložen ; II. Nalaga se deželnemu odboru, naj ga predloži vis. vladi da zadobi Najvišjo potrdbo ter naj vpelje tiste spremembe v pravilniku, ki bi jih zahtevala vlada, in ktere bi smatral deželni odbor, da se zlagajo z njega nameni za povzdigo blagostanja v deželi." Izvršuje II. del rečenega sklepa je predložil deželni odbor namestništvu pravilnik z dopisom 9 oktobra 1901 št 5498'1901 s prošnjo, naj stori kar more, da se hitro doseže Najvišjo potrdbo oziroma naj nam sporoči kakih sprememb je potreba. Ker ni došla od namestništva nobena rešitev na goromenjeni dopis do konec decembra 1901 je deželni odbor pospešil to stvar dne 31 januarja 1902 štev. 5498/1901. Pozneje smo rešitev pospešili dne 18. marca in 30. maja 1902 toda vedno brez vspeha. Prišel je mesecjunij, ne da bi c. kr. namestništvo rešilo na kak način dopis deželnega odbora od oktobra meseca 1901. Ker seje bližala otvoritev deželnega zbora in je želel deželni odbor predložiti Istemu že potrjeni pravilnik obrnil se je brzojavno do državnega poslanca dr. Gregoreič-a s prošnjo, da naj poizve, kaj je prav za prav s pravilnikom. Dr. Gregorčič je takoj poizvedel, da se nahaja stvar pri c. kr. finančnem ministerstvu, kar nam je takoj naznanil. Dne 21. junija 1902 smo brzojavno pospešili rešitev posredovanjem državnega poslanca dr. Verzegnassi ja. Dne 24. junija 1902 je naprosil deželni glavar brzojavno Nj. E. gosp. namestnika Goess-a naj posreduje pri c. kr. ministerstvu za notranje posle v svrlio, da zadobi rečeni pravilk konečno potrdbo. Dne 11. julija 1901 je vendar-le došel pravilnik deželnemu odboru nazaj, toda ne potrjen, skupno z dopisom c kr. namestništva z dne 10. julija 1902 št. 18664 v kterem so se zahtevale nektere formalne spremembe, ktere je stavilo kot pogoj za dosego Najvišje potrdbe notranje ministerstvo sporazumo z poljedelskim in finančnim ministerstvom. Zahtevane brezpomembne spremembe je napravil deželni odbor nemudoma ter še isti dan seje sklicala odborava seja, v kteri je bil popravljeni pravilnik potrjen ter odposlan zopet namestništvu z dopisom 12. julija 1902 št. 4633. Z dopisom 17. julija 1902 št. 19359 je zahtevalo namestništvo namesto popravljenih iztisov pravilnika 5 na novo tiskanih izvodov Deželni odbor je tej zahtevi ugodil z dopisom 30. julija 1902 št. 4677. Dne 13. novembra nam je došel dopis c. kr. namestništva, iz kterega se je posnemalo, da glasom naredbe c. kr. ministerstva notranjih poslov z dne 7. novembra 1902 št. 46167 je blagovolilo Nj Vel. cesar potrditi pravilnik deželnega hipotečnega zavoda. Odobrilo se je objavilo v št. 35 1. 1902 dež. zak. in ukaz. Glede izvršitve deželnozborskih sklepov v seji 23. decembra, ki zadevajo dejansko ustanovitev tega zavoda, bodemo natanjko poročali v prihodnjem poročilu za 1. 1903 13 Deželna davščina na pivo. Odb št. 54, 46-20, Sklepajoč o tem, kako bi izvršil deželnozborski nalog z dne 4. januarja 1902 zade- vajoč deželno davščino na pivo, je sklenil deželni odbor v svoji seji od 16. marca 1902 odposlati deputacijo z nalogom, da predloži ministerstvu in namestništvu spomenico za izposlovanje davščine 3 kron od hI. piva. Ker se je pa pozneje sklenilo, da se odpošl je na Dunaj deželna deputacija na čelu ji prejasui gosp. deželni glavar v svrho, da podpira pri osrednjih oblastvih razne važne stvari tičoče se deželnih interesov sploh, med temi tudi stvar o povišku deželne davščine na pivo, se je odstopilo od goromenjenega sklepa ter se je pooblastila rečena deželna deputacija, da predloži c. kr. ministroma notranjih stvari in financ vsestransko utemeljeno spomenico, s ktero se je prosilo pooblastila za pobiranje deželne davščine 3 K. na hI. naslanjajoč se pri tem na vse važne argumente, ki so prisilili deželni zastop do tega koraka Deželna deputacija je izvršila to naročilo dne 15. in IG. maja 1902 pri najvišjih či-niteljih osrednje vlade na Dunaju ter je pri tej priliki toplo zagovarjala zahtevo za povišek deželne davščine 3 K. na pivo V seji 21. maja 1902 je sklenil deželni odbor, da se odpošlje finančnemu ministerstvu dopis, v kterem se je prosilo, naj pospeši ugodno rešitev v spomenici izrečene zahteve. Dopis smo odposlali dne 21. maja 1902 pod št. 54 in smo mu preložili prepis motivacije dež. poslanca J. Berbuč-a k deželnozborskemu sklepu od 4 januarja, kterega je on izzval ter razkaz tedaj obstoječih naklad na izravne davke. Zalibog pa so spomenica in prizadevanja deželne deputacije ter goromenjeni dopis deželnega odbora dovedli do negativnega uspeha. Dne 10. julija 1902 je došel deželnemu odboru sledeči dopis c. kr. namestništva z dne 8. julija 1902 št. 18174. (Prevod iz nemščine) ,.C. k. namestništvo notranjih stvari se je izreklo sporazumno s c. kr. finančnim mi-nisterstvom v odredbi z dne 29. pret. leta št. 26479 v smislu, da vlada ni v položaju do voliti kak povišek deželne davščine na pivo nad 1 K. 40 v. od hI. iz razloga, ker je potrebno, da se iz ozira na državne finance vzdržuje princip, da deželna davščina na pivo ne more presegati 1 K 40 v. Ta princip se ne more izpodbijati s tem, da se sklicuje na dejstvo, da v drugih deželah, osobito v Istri, obstoje dejanski višje deželne davščine na pivo, ker ti slučaji segajo nazaj v dobo, ko se to politično-finančno naziranje ni bilo po-vspelo še do principa, vsled česar taki slučaji ne morejo tvoriti pravila za nadaljne izjeme." Pozneje je došlo obvestilo o Najvišji potrdbi deželnega zakona, s kterim se je ustanovila posebna davščina na pivo v deželi in dne 3. januarja je tvoril povišek davščine na pivo na 3 K. 40 v , t. j. kakor velja za Istro, zopet nov premet za deželnozborski sklep. Ta nov sklep smo naznanili c. kr. namestništvu z dopisom 24. januarja 1903 št. 6700. Pri tej priliki je deželni odbor utemeljeval ta sklep kažoč na slabe gospodarske razmere naše dežele ter na nemožnost povišati druge naklade v svrho, da se krijejo vedno rastoče potrebe kakor tudi na to, da je edina rešitev iz te zagate povišek te deželne davščine na edini užitninski predmet, ki se je dosedaj vedno skrbno čuval pred vsakin bremenom. 14. Prispevek za Bohinjsko železnico. Odb št. 1044,6460 Predlog deželnega odbora, ki je meril na to, da se odstopi c. kr. vladi 500 delnic vipavske železnice kot prispevek k troškom za zgradbo druge železniške zveze s Trstom in kteri se je razpravljal v seji vis. deželnega zbora z dne 23. decembra 1902, je le-ta odbil. O tem sklepu smo obvestili c. kr. železniško ministerstvo z ozirom na njegov dopis z dne 2. oktobra 1902 št. 8521/1, s kterim je bilo rečeno ministerstvo priporočilo deželnemu odboru, naj zagovarja in podpira v deželnem zboru odstop goromenjenih 500 delnic vis. vladi. 15. Za ureditev Vipave. Odb. št. 4483. Že v deželnozborski seji z dne 2. julija 1901 je sklenil vis. dež. zbor resolucijo, s ktero se je pozivalo poljedelsko ministerstvo, naj naroči svojim tehničnim organom sestavo načrta za uravnavo reke Vipave preskrbivši kar treba, da se potem ta načrt sistematično izvede. Ta resolucija, ki jo je deželni odbor sporočil c. kr. vladi dopisom 7. avgusta 1901 št. 3666, je ostala brez uspeha. V seji od 11. julija 1902 je sklenil vis. dež. zbor, naj se odstopi nova resolucija, ki jo je stavil poslanec Strekelj, finančnemu odseku in v seji od 3. januarja 1903 je vis. deželni zbor sklenil na predlog rečenega odseka to resolucijo : »Predlog gosp poslanca Strekelj-a, zadevajoč uravnavo Vipave, se odstopi deželnemu odboru z nalogom, da stopi v dogovor s c. kr. poljedelskim ministerstvom in da o svojem času stavi deželnemu zboru nalični predlog." Izvršuje to naročilo je odposlal deželni odbor c. k. namestništvu dopis pod št. 4483/902 s prošnjo, da namestništvo sporoči ta sklep c. kr. poljedelskemu ministerstvu, da se bode Isto čim prej bavilo s tem predmetom naročivši svojim tehničnim organom, da izdelajo celotni načrt za regulacijo Vipave ter sestavijo stroškovnik, kteri bodo zamogli tvoriti podlago deželnemu zakonu, kakor je preskrbljeno v § 4 prvi odst. zakona od 30. junija 1884 drž zak. št. 116. V istem dopisu je dokazal deželni odbor, da ima zaprošena uravnava Vipave zadostni značaj onih javnih del, za kterih pospeševanje je bil nalašč napravljen zakon od 30. junija 1884; deželni odbor j'; tudi opozoril na veliko škodo, ki jo povzroča reka Vipava že od pamtiveka obdelanim zemljiščem in sploh imetju prebivalcev Vipavske doline ter je stvar utemeljeval kakor sledi : „Podpisani deželni odbor se ni strašil velike žrtve, ko se je šlo za prispevek k zgradbi Vipavske železnice, ktera je že dograjena in od ktere se pričakuje v dogledni prihodnosti blagostanje rodovitnega kraja. „Toda celo ta železnica, to najboljše izmed vseh sredstev, ktero je znašla moderna civilizacija, da vzbudi življenje in delo cel6 skozi pragozde in v puščave, bode donašala prav malo ali nikake koristi Vipavski dolini, še se ne odstrani enkrat za vselej neprestano nevarnost izbruhajočih voda. Potrebno je, da se zavaruje kmetovalca pred eventualiteto, da mu odnese povodenj pridelke, da mu uniči polja in ga spravi j če treba razun tega še ob življenje. Ta potreba postaja neodložljiva z ozirom na principe, kterim morajo dandanes slediti politične uprave." 16. Cestne zadeve. a. Cesta Grgar Sv. Lucija in postranska. Izvršuje ukaz naročen od visoke zbornice v seji 22. decembra 1902, da se uvede pri 3666, 2204/1903 J J 1 namestništvu in vojaški oblasti potrebne korake, da se bode zamoglo v prihodnjem deželno- zborskem zasedanju predložiti načrt zakona, s katerim se sprejme med okrajne ceste, cesta Grgar-Sv. Lucija in postranščine, ali pa dolna cesta Grgar-Bate-Banjšice-Vrhavč, se je obrnil deželni zbor dopisom z št. 4334/902 na c. in kr. poveljstvo 3. voja v Gradcu, ktero je odgovorilo, da od vojaške strani ni nobene zapreke, da se kvalificira med okrajne ceste cesto Grgar proti Batam-Banjšicam-Kalu in Avčam z eventuelnim podaljšanjem do Sv. Lucije. b. Preložitev ceste med sv. Lucijo in Bačo. Z dopisom št. 8638/1902 predložilo se je c. kr. namestništvu deželnozborsko resolucijo, s katero se poziva visoko vlado, da vkrene čimprcje potrebno za preložitev in dovršitev dela državne ceste, ki se nahaja med vasmi Sv. Lucija in Bača, in je v svojem sedanjem stanu z ozirom na projektovano železniško postajo pri Sv. Luciji popolnoma nerabljiva. Dež odbor je priporočil stvar toplo in opomnil, da bi se brez izvršitve naproše-nega dela zgubilo velike na obširen del ozemlja okoli Sv. Lucije pripadajoče koristi, katere navadno donaša železniška postaja celemu okraju. c. Cesta Rebek-Rihemberk-Komen-Božjepolje in Šempolaj-Nabrežina. V seji dne 11. julija 1902 sprejela je visoka zbornica, na predlog gosp Strekelj sledečo resolucijo : Poživlja se visoka vlada, da spi'ejme v lastno upravo okrajno cesto, ki se nahaja v ajdovskem okraju blizu Rebka v Rihemberk in Komen do Božjegapolja pri Proseku, s stransko cesto iz Sempolaja do železniške postaje v Nabrežini. Dež. odbor je predložil omenjeno resolucijo c. kr. namestništvu z dopisom 30. julija 1902, utemeljevaje krepko dež. zborski sklep in naglasujoč, da bi bila ugoditev istega ne samo čin pravične uprave, nego tudi dobrota za ubogo in delavno ljudstvo, vredno vsake pomoči. 17 Podpore za hidravlična dela. Odb. št. 819, G826 Leta 1901 so se podelile: a) Izvršuje dež. zborski sklep 4. januarja 1902 podelile so se Andreju Jarc in Ivanu Kofol, kot podpore za izvršitev obrambenih del reke Bače 500 K in sicer z odlokom 5. februarja 1902 št. 819 K 250 in z odlokom 26. novembra 1902 št. 6826 drugih 250 K. b) gospodarskemu svetu občine Kamno prvi rok prispevka 1976 K dovoljen z deželno-zborskim sklepom 30. septembra 1901 št. 7485 I\ 656 za obrambena dela ob Soči. c) županstvu v Sedlu, za popravo jezov pri reki Bela, in to vsled dež. zborskega sklepa 28. junija 1902, K 468 nakazanih tehnično-gozdarskemu oddelku v Beljaku za obrambena dela z odlokom 31. decembra 1902 št. 8285. d) c. kr. namestništvu z odlokom 30. decembra 1902 št. 8622 deželni prispevek za hidro-grafična dela dežele. 18. Podpore za ceste in moste. Odb št. 7390/901 Dež odbor, pooblaščen z dež. zborskim sklepom 27. decembra 1901 poslužiti se do- tičnih zneskov, kateri se niso še vporabili in S" bili dovoljeni leta 1900 in 1901, do odo-brenja proračuna za leto 1902, izplačal je iz dež. zaloga sledeče podpore: a) Cestnemu odboru v Komnu za uravnavo ceste Rihemberk-Komen z odlokom 6. jan. 1902 št. 7174/901 .....................K 2000.— b) Županstvu v Kojskem za cesto Breg - Višnjevi k z odlokom 12, marca 1902 št. 1662 (I obrok)................... c) C. kr. glavarstvu v Gradiški, za cesto čez grič Sv. Jurja..... d) Županstvu v Gorjanskem za nakup sveta za pot Ivanigrad - Zagrajec z odlokom 6. januarja 1902 št 6596/1901 ............. e) Županstvu v Iderskem za cesto Idersko-Livek z odlokom 23. januarja 1902 št. 447 .......................„ „ 500,-.. 4000 — „ 400,-•Vin _ /') Županstvu Št. Viškagora, za cesto Bukovo-Vrh, z odlokom 4. februarja 1902 št. 1683 (I obrok)...................K 150.— g) Županstvu na Ponikvah za občinsko cesto v baški dolini z odlokom 22. aprila 1902 št. 2758 ...................„ 500.— h) Županstvu Lokavec, za cesto Lokavec-Ajdovščina, obrok za leto 1901 od dovoljenih 2400 K z odlokom 28. januarja 1902 št 7348/1901 .....„ 800.— i) Županstvu v Dolenjem za pot v Ložah z odlokom 12. marca 1902 št. 1919 (I obrok)....................... 900,- k) Istemu za pot v Neblem z odlokom 12. marca 1902 št. 1919 (I obrok) „ 300.— 1) Istemu za pot v Rutarje z odlokom 1902 št. 1919 (I obrok)...... 300.— m) Cestnemu odboru v Clradiški za cesto Bruma-Fara z odlokom 10. januarja 1902 št. 7340/1901 ................... 1900.— Vrhu tega dovolile so se za cestna dela leta 1902 sledeče deželne podpore : a) C. kr. glavarstvu v Gorici za sezidanje ceste v braniški dolini, dovoljenih z deželno-zborskim sklepom 24. septembra 1901 K 4000 (odlok 15. februarja 1992 št. 410) b) Županstvu v Zagraju za dokončanje ceste Sv. Martin-Zdravšina z deželno-zborskim sklepom 20. septembra 1901 dovoljeno podporo v znesku 800 K (odlok 30. oktobra 1902 št. 3349). c) Županstvu v Lokavcu II. obrok podpore 2400 K dovoljene z dež. zborskim sklepom 20. septembra 1902 za cesto Lokavec-Ajdovščina, 800 K (odlok 11. septembra 1902 štev. 4139) d) Cestnemu odboru v Kobaridu, kot deželni prispevek za iz kopanje grušča v reki Idrici, z odlokom 24. septembra 1902 št. 2422 kron 1850 e) Županstvu v Nabrežini, kot prispevek za leto 1902 za vzdrževanje ceste do železniške postaje, z odlokom 10. januarja 1903 št. 246/903. 19. Podpore za nabavo vode. Odb. št. 7390/1901 Izvršuje deželnozborski sklep z dne 27. decembra 1901 izdale so se tekom leta 1902, z običajno previdnostjo, proti položitvi računa o dotičnih delih, sledeče za nabavo vode namenjene podpore : a) Županstvu v Cerknem, (za Žagrič) z odlokom 11. septembra 1902 št. 3364 K 400.— b) Županstvu v Rihemberku (za Vrh) z odlokom 13. novembra 1902 št. 6147 „ 700.— c) Županstvu v Ročinju polovico dovoljene podpore 600 K, in to z odlokom 17. sedtembra 1902 št. 5728 ........-............300,— d) Županstvu v Soči, z odlokom 4. aprila 1902 št 1296 .......„ 150,— e) Županstvu v Kojskem, polovico dovoljene podpore 800 K in to z odlokom 14. novembra 1902 št. 6488 ................ n 400.— /) Županstvu na Libušnjem, polovico dovoljenih 1000 K, in to z odlokom 25. septembra 1902 št. 5649 .................n 500.— 20. Podpora c. kr. kmetijskemu društvu. Odb. št. 7662, 7663 Izvršuje dež. zborski sklep z dne 4 januarja 1902 izplačalo se je 18. istega meseca 1901 c. kr. kmetijskemu društvu izvanredno podporo, dovoljeno z višje navedenim sklepom v znesku 5000 K vrhu rednega prispeva 2340 K. Kar zadeva izvršenja drugih naročil nahajaj oči h se v gori navedenem sklepu, se bode poročalo, — potem ko se dokonča celo zadevo, — v prihodnjem poročilu. 21. Prispevki zavodom z obrtnim poukom. Odb št 6620, 7516 Tekom leta 1902 izplačali so se sledeči prispevki in podpore : a) Obrtno nadaljevalni šoli v Gorici redni prispevek 2000 K za italijanski oddelek, in ednak prispevek 2000 K za slovenski oddelek. b) Risarski šoli v Nabrežini (potom c. kr. okraj, glavarstva v Sežani) redni prispevek 1000 kron. c) Obrtni šoli v Renčali redni prispevek 800 K. d) Košarski šoli v Foljanu in na Žagi vsaki 400 K. e) Obrtni šoli v Tržiču prispevek 1000 K. Gori navedeni prispevki temeljijo vsi na deželnozborskih sklepih prejšnjih let. Vodstvu košarske šole v Foljanu K 720 za 12 štipendijev po 60 K. Vodstvu košarske šole na Žagi 600 K za 10 štipendijev po 60 K. Vodstvu obrtne šole v Marjanu 1000 kron za 10 štipendijev po 100 K (št. 6620 in 7516/1902). 22. Podpore dijakom. Odb. št. 4258, 6159 A) Na podlagi dež zborskega sklepa iz lanskega leta izplačale so se v letu 1902 5901 sledeče podpore : a) Justulin Juliju, dijaku lepe umetnosti v Rimu..........K 300— b) Niderkorn Karolu, pravniku nu Dunaju............„ 100.— č) Cigoj Antonu, pravniku v Pragi..............„ 100.— B) Z enakim dež. odborskim sklepom, pridržuje si prositi potrjenje od Visoke zbornice, izplačale so se z odlokom 2. oktobra 1902 št. 6720 sledeče podpore : 1) Rihardu Jug, medicincu na Dunaju; 2) Justu Rožič, modroslovcu v Gradcu ; 3) Mihaelu Prešel, politehniku v Pragi; 4) Avgustu Žigon, modroslovcu v Gradcu ; b) Juliju Nardin, modroslovcu v Gradcu; 6) France-tu (iabršček, pravniku v Pragi; 7) Viktorju Sonc, konservatoristu v Pragi ; 8) Tomažu Sorli, pravniku v Pragi; 9) Karolu Milič, pravniku v Gradcu ; 10) Izidoru Reja, medicincu na Dunaju; 11) Andreju Ipavec, modroslovcu na Dunaju; 12) Ad. Lavrenčič, modroslovcu na Dunaju, (vsakemu po 200 kron); 13) Josipu Ferfolja, pravniku v Pragi, 100 kron ; 14) Alojziju Calligaris, polit, na Dunaju ; 15) Karolu Bressan, polit, na Dunaju; 16) Francu Pallik, polit, v Gradcu; 17) Mihaelu Bolaffio, medicincu v Gradcu ; 18) Joahinu Corbatto, pravniku v Gradcu; 19) Rud. Cerkvenik, modrsl. v Gradcu; 20) Renatu Zei, pravniku na Dunaju; 21) Ad. Cheneviere, slikarju v Rimu ; 22) Ivanu Marchiolli, slikarju v Trstu ; 23) Jožefu Boškin, polit, v Gradcu ; 24) Alojziju Braidotti, polit, na Dunaju; 25) Antonu Petreusig, polit, na Dunaju, (vsakemu po 200 kron); 26) Alojziju Pinatti, pomologu in vrtnarju v Firencah, 300 kron. 23. Podpore zasebnikom. Odb. št 6620/902 a) Izvršuje dežel.-zborski sklep z dne 4. julija 1902 izplačalo se je glasom odloka 27. julija 1902 št. 2488 Angeli vdovi Zepič dovoljeno podporo 200 kron. i) z deželno-odborskim sklepom z dne 2. oktobra 1902, izplačalo se je glasom odloka 2. oktobra 1902, št. 6620 s pridržkom prositi svoječasno potrebno potrjenje od visoke zbornice sledeče podpore : Katarini vdovi Gargiulo 100 kron, Alojziji Rossi 100 kron, Josipini Radizza 80 kron, Katarini Ivančič 200 kron, Antoniji Zorzin 100 kron in Andreju Logar 50 kron. 24. Razne podpore. a) Izvršuje deželno-zborski sklep z dne 4. januarja 1902 in po namenu istega sklepa izplačalo seje z odlokom 2. aprila 1902 št. 1580 županstvu v Trenti 500 kron, za razdelitev med vboge. b) Izvršuje deželno-zborski sklep z dne 20. septembra 1901 izplačalo se je glasom odloka št. 180 z dne 20. januarja 1902 konviktu Alojzevišča dovoljeno podporo 600 kron. c) Morskemu kopališču v Gradežu nakazalo se je z odlokom 29. julija 1902 št. 1530 prispevek 800 kron, dovoljen z deželno-zborskim sklepom 18. julija 1902. 25. Ustanove. a) Ustanova v spomin pokojnega grofa Franca Coronini. Odb št. 5380, 6618 Visoka zbornica sklenila je v seji 17. septembra 1901 vstanoviti, v hvaležen spomin 36K)M902664' 8382' svojega, pokojnega zasluženega deželnega glavarja, ekscelence grofa Franca Coronini, v prvem morskem avstrijskem kopališču v Gradežu, štiri postelje za ravno toliko dečkov odnosno deklic te dežele. Deželnemu odboru se je naročilo da izvrši ta sklep. Izvršuje to naročilo, dež. odbor, po potrebnem sporazumljenju z vodstvom morskega kopališča v Gradežu in s c. kr. namestništvom, izdelal je sledeče ustanovno pismo : št. 2664/1902. Deželni odbor goriški, kot izvršujoči organ deželnega zbora Goriško-Gradiščanskega, potrjuje, da je deželni zbor v svoji seji dne 17. septembra sprejel potom nujnosti enoglasno sledeči sklep: Deželni zbor poknežene grofije Goriško-Gradiščanske sklene ustanoviti v hvaležen spomin velezasluženega deželnega glavarja, ekscelence grofa Franca Coronini, v prvem morskem avstrijskem kopališču „Nadvojvodinja »Štefanija" v Gradežu, 4 postelje za štiri škrofulozne dečke odnosno deklice te dežele. Deželnemu odboru je naročeno, da izvrši ta sklep". Pred ko se je izvršil deželno-zborski sklep, je podpisani dež. odbor, slišavši mnenje odseka morskega avstrijskega kopališča v Gradežu, izdelal sledečo USTANOVNO LISTINO. I. Ustanovi se večno ustanovo z imenom „Ustanova deželne zbornice goriške-gradi-ščanske v spomin pokojnega deželnega glavarja grofa Franca Coronini." II. Ustanovi je namen priskrbeti štirim škrofuloznim ali rakitičnim dečkom odnosno deklicam dežele zdrav itev morskega kopališča v Gradežu. III. V to svrho se obvezuje dež. odbor kot izvršujoči organ deželne zbornice določiti v vsakoletnem preudarku znesek štirih sto kron (400 kron), da se od kaže vsako leto, s 1. julijem pričenši od leta 1902 proti uradni pobotnici odseku prvega morskega avstrijskega kopališča v Gradežu, kot oskrbovalni prispevek v omenjenem kopališču za štiri škrofu-lozne ali rakitične dečke ali deklice iz goriško-gradiščanske dežele za dobo 50. dni v poletnem času. IV. Izvolitev štirih dečkov ali deklic je izključno pridržana deželnemu odboru goriškemu proti izpolnitvi za morsko kopališče v Gradežu v poslovniku 14. junija 1895 izdanih določil, odnosno drugih naredb, katere se bodo v prihodnje določile od odseka, samo da niso v protislovju z predležečo ustanovno listino. Te eventuelne naredbe se bodo morale od slučaja do slučaja naznaniti dežel, odboru. V. Pri izbiranju in predlaganju 4 dečkov ali deklic, se bode postopalo na sledeči način: a) meseca aprila se bode odprl natečaj, kateri se bode razglasil v vseh občinah dežele, in v katerem se bode določil rok za predložitev prošenj, previdjenih z pristojbiuskim spričevalom ene ali druge občine v goriško - gradiščanski deželi, z ubožnim spričevalom in s zdravniškim potrdilom o bolezni prosilca Z>) Tekom prvih 15 dni maja, predložile se bodo prošnje z naročenim mnenjem v pre-tresevanje in sklepanje dež. odboru, kateri bode zbral 4 dečke ali deklice. c) Ko se izvrši izbranje, naznanilo se bode toli c. kr. namestništvu v Trstu, kot nadzarovalni oblasti, koli odseku morskega kopališča v Gradežu, kateri bode preskrbel v določenem dnevu za prepeljavo 4 izbranih dečkov ali deklic iz Gorice v Gradež, in konečno iz zdravišča iz Gradeža v Gorico. VI. V slučaju da bi se ne oglasili prosilci, ali pa da ne bi imeli oglašeni sposobnosti zahtevanih po naredbah statuta ali notranjega poslovnika morskega kopališča, bo imel dež. odbor moč vstaviti podelitev dotične prispevne svote. V tem slučaju torej se ne bode podelil odseku kot oni prispevni znesek, kateri bode enak z številom določenih in sprejetih dečkov. Ostali zneski, pridržali se bodo za prihodnje leto, v katerem se bode odprl natečaj za toliko prostorov, kolikor bode denara na razpolago in sicer zastanega in tekočega. VII. Ako bi ustanova imela prenehati iz razlogov in razmer danes ne previdjenih, pridržuje si dež. odbor v tem slučaju razpolagati z letnim zneskom v druge dobrodelne namene ali podpore, katere se bodo svoječasno navedle, z odobrenjem od strani c. kr. vstanovne oblastnije, v dodatnem členu predležečega ustanovnega zakona. VIII. Odsek morskega kopališča v Gradežu se strinja in odobruje predležečo ustanovno listino v mejah svojega delovanja. IX. Predležeča ustanovna listina se napravi v treh izvodih, kateri se bodo shranili: eden med spisi c. kr. namestništva v Trstu, kot višje oblasti v ustanovnih zadevah, drugi med deželno-odborskimi spisi in tretji med spisi morsko-kopališčnega odseka v Gradežu. C. kr. namestništvo je odobrilo gori navedeno ustanovno pismo in deželni odbor je objavil natečaj z dne 2. maja 1902 št. 2664 za brezplačno podelitev štirih postelj morske kopelj i. Natečaj je stekel dne 20. maja 1902, prošnikov je bilo 15. Z ozirom pa na to, da ni bilo več prošenj pravilno opremljenih, naprosil je deželni odbor vodstvo morske kopelji, naj pripošlje razkaz vseh onih, ki so prosili, da bi bili vsprejeti v morsko kopelj, in ko seje pregledal tudi ta razkaz, podelile so se štiri postelje te ustanovne v seji dne 4. junija 1902 naslednjim prošnikom : 1. Resen Emi, hčerki Karla, iz Gorice; 2. Rudolfu Nardin-u, sinu Jožefovemu, iz Vogerskega ; 3. GalI Anuncijati, hčerki Domenika, iz Kormina ; 4. Francetu Sinigoju, sinu Andrejevemu, iz Dornberga. O tem sklepu so bili obveščeni roditelji gori imenovanih otrok, odsek morske kopelji v Gradežu in c. kr. namestništvo v Trstu, dne 6. junija 1902 pod št. 3610/02. Istodobno se je nakazal odseku morske kopelji v Gradežu pri deželni blagajni znesek 400 kron, kakor sklenjeno v deželnozborski seji z dne 17. septembra 1901. b) Volilo Karla pl. Carignan za zgradbo zdravilišča za jetične. Odb. št. 4279/1902 Vsled sklepa visokega deželnega zbora z dne 17. julija 1902 je bil deželni odbor pooblaščen, da prevzame v svojo upravo volilo pokojnega Karla pl Carignan za zgradbo zdravilišča za jetične v Gorici ter se je tekoj potrebno ukrenilo pri pristojnih oblastvih. Volilo se je pa še-le izplačalo tekom leta 1902 ; vsled tega se sporoči o tem v prihodnjem poročilu. 26. 0 telefonični črti Trst-Gorica-Kormin. Odb. št. 4780/1902 Deželnozborski sklep z dne 18. julija 1902 zadevajoč zgradbo telefonične črte med mesti Trst-Gorica-Kormin se je naznanil c. kr. namestništvu s sledečim dopisom z dne 28. julija 1902 št. 4780: „Deželni zbor poknežene grofovine Goriško - Gradiške je sklenil v svoji seji z dne 18. t. m. na predlog g, poslanca Ernesta Holzerja, da se povabi c. kr. vlada : a) naj čim prej da zgraditi telefonično črto med mesti Trst, Gorica in Kormin z javnimi govorilnicami v glavnih mestnih delih, kojih bi se ta črta dotikala; b) ukreniti potrebno pri kr. italijanski vladi, da bi se ta črta zvezala z Vidmom od-nosno z medmestno telefonično mrežo, ki se namerava napraviti. Izvršuje s tem dopisom deželnozborsko naročilo si dovoljuje deželni odbor opozoriti to c. kr. namestništvo, da potreba medmestnih telefoničnih zvez v naši deželi ni nova, marveč se občuti že celo desetletje. Že leta 1892 so prosile najvažnejše trgovske in obrtne tvrdke naše kronovine c. kr. vlado, da bi se napravila telefonična medmestna zveza med Trstom, Gorico in drugimi kraji ležečimi med temi dvemi mesti. Trgovsko-obrtna zbornica goriška je dotično prošnjo odposlala temu c. kr. namestništvu ter jo je toplo priporočila v ugodno rešitev navedši tehtne razloge. Leta 1894, torej dve leti potem ko je bila gori navedena prošnja vložena, naznanilo je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo tržaško trgovinski zbornici v Gorici, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo odgovorilo glede naprave telefonične mreže v Tržiču, ki naj bi se zvezala z medmestno telefonično črto in z dragimi telefoničnimi mrežami v Gorici in v Trstu ; nadalje da je naročilo, da se izvrše predhodne poizvedbe za zgradbo telefonične medmestne črte Trst-Gorica, ktera črta bi se dala zgraditi po mnenju istega c. kr poštnega ravnateljstva morda že leta 1895. Nadalje je isto ravnateljstvo poprašalo trgovinsko zbornico za mnenje, v katerih krajih bi bilo še napraviti lokalno telefonično mrežo, ki bi se potem zvezala z gori navedeno medmestno črto. Trgovska zbornica je takoj odgovorila na dopis c. kr. poštnega ravnateljstva ter je priporočila, da bi se zgradila razun lokalne mreže v Tržiču še druga mreža obsegajoča Gradišče, Zagraj in Foljan in da bi se, ako mogoče — združili s tržiško mrežo še občini Ronki in Uevin. Leta 1895 je došel, namesto da bi se zgradila zaželjena telefonična črta, od c. kr. poštnega ravnateljstva trgovinski zbornici v Gorici dopis, ki je naznanil, da ni bilo mogoče zgraditi projektovane telefonične medmestne črte Trst-Gorica s centralami v Trstu, Tržiču in Gorici in z javno govorilnico v Gradišču v istem letu vsled dejstva, ker so se bili prevdarjeni zneski popolnoma porabili za potrebne troške pri vrejevanju že obstoječih črt. Ko je bila pozneje poprašala trgovinska zbornica c kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, kako daleč je napredovala ta zadeva, je le to formalno zagotovilo, da je bila telefonična medmestna črta Trst-Gorica vedno zapopadena v projektih za nove zgradbe v okrožju istega ravnateljstva za leto 1896 in da bi se bila tudi brez druzega zgradila, ako bi c. kr. trgovinsko ministerstvo — kakor je bilo upati — dovolilo potrebna sredstva. Aprila meseca 1. 1896 je pospešila trgovinska in obrtna zbornica v Gorici naravnost c. kr. trgovinsko ministerstvo, ktero je odgovorilo potom c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, da mu je vedno na srcu nameravana zgradba telefonične medmestne črte Trst-Gorica pripoznavajoč, da ta zahteva odgovarja dejanski potrebi dežele ; da pa vsled pičlosti sredstev namenjenih za nadaljno razširitev telefonične medmestne črte ni bilo mogoče izvršiti projektovane zveze, ktera se pa vendar najbrže zgradi v prihodnjem letu. A žalibog tudi v naslednjem letu je došel trgovinski zbornici od trgovinskega mi-nisterstva dopis, ki je naznanjal to, kar je bilo naznanjeno že večkrat, da se namreč pro-jektovana črta ni mogla zgraditi niti v onem letu iz razloga, ker ni bilo dovolj sredstev na razpolago. V prepričanju, da bi bila ta naprava j ako koristna, obnovila je trgovinska zbornica v Gorici 17. aprila 1899 svoje vprašanje pri c kr. trgovinskem ministerstvu priporočujoč mu, naj preskrbi v državnem proračunu za leto 1900 potrebne zneske za zgradbo telefonične medmestne črte Trst-Gorica s prošnjo, da bi se istodobno napravile javne govorilnice pri c. kr. pošti v Gosposki ulici kakor tudi v Solkanu, Šempetru in Renčah. Ta vloga kakor tudi pospešnica z dne 27. oktobra 1899 in neka nova vloga o istem predmetu niso zadobile do danes nikake rešitve Gosp. poslanec Ernest Holzer, kteri je predlagal deželnozborsko resolucijo, in ktera je dala povod temu predlogu, se je podal meseca marca t. 1. osebno kot ud goriške trgovinske in kupčijske zbornice k ministerstvu za poljedelstvo ter je pospešil zgradbo toliko zaželjene telefonične zveze ; pri tej priliki se mu je zagotovilo, da je že dolgo časa pripravljen dotični tehnično - finančni načrt, a nič konkretnega ni mogel poizvedeti o tem, kedaj se bode izvršila zgradba Namesto tega pa se je omenjeni g. poslanec prepričal, da se sicer priznava na me-rodajnih mestih velika korist omenjene telefonične črte, da pa se ji istočasno pripisuje krajevni značaj, in vsled te zadnje okoliščine se v merodajnih krogih namerava pritegniti k prispevanju za rečeno gradbo krajevne činitelje. S tem je obrazložena zgodovina te zadeve v toliko, da zamore c. kr. namestništvo pojmiti kričeče nasprotje, ki izvira iz tega, da se zaman predlagajo že desetletja prošnje in resolucije za napravo, ki je vitalnega interesa za to deželo in pa iz dejstva, da bi se država sama pri tem gotovo okoristila, podpisani deželni odbor, kteri je trdno prepričan o naklonjenosti namestništva za blagor dežele, naproša Isto, naj sporoči vladnim činiteljem željo izraženo v dveh točkah deželnozborske resolucije, ki je navedena v začetku tega dopisa. C. kr. namestništvo, ki je povsem podučeno o razmerah in potrebah dežele Goriške in Gradiške, naj ob tej priliki blagovoli najtopleje zastopati rečene potrebe pri c. kr. poljedelskem ministerstvu ter naj si prizadeva prepričati vladne činitelje o njih napačnem naziranju, po kterem smatrajo to telefonično črto popolnoma krajevnega značaja vsled česar bi morali prispevati k tej zgradbi krajevni činitelji V kolikor se tiče vprašanja o potrebi zaprošene naprave, naj blagovoli c. kr namestništvo o priliki povdarjati okoliščino, da mesto Gorica tvori glavni trg za izvažanje sadja; da se njena važnost še posebno povzdigne z vpeljavo druge železniške zveze; da so cene sadja podvržene hipnim spremembam, kakor noben drugi predmet ; da je za redni in vspešni razvoj trgovine neobhodno potrebno, da so obveščeni izvozni trgi vsaki čas o spremembah cen sadja, kar je mogoče doseči edinole in najlaže potom telefona. C. kr. namestništvo naj predoči c. kr. poljedeljskemu ministerstvu, da ugoditev obeh zahtev deželnega zbora nikakor ne povzroči državnim financam neplodnih žrtev, ampak ugodna rešitev teh vprašanj se mora smatrati celo v prvi vrsti kot ena izmed onih pre-potrebnih naprav, h katerim se mora Isto ministerstvo v najkrajšem zateči, ako hoče izdatno pospeševati izvoz domačih pridelkov ter zbliževati ta izvoz z velikimi torišči trgovine v središču monarhije." Leto 1902 je minulo, ne da bi nam došla kaka rešitev tega dopisa. Ko smo pospešili tozadevni odgovor nam je sporočilo namestništvo, da je predložilo naš dopis c. kr. trgovinskemu ministerstvu, od katerega pa ni še došla nikaka rešitev. 27. Za postajališče brzoviakov na postaji Pieris-Turjak. Odb. št. 4359, 6347 Vsled prošnje občine Turriaco, da se doseže odredba, vsled ktere naj bi se brzo- 1902 vlak od 9.30 predp., ki vozi v Trst in oni od 6.30 pop., ki vozi v Cervinjan ustavljala tudi na postaji v Pieris-Turriaco je sklenil deželni zbor v svoji seji od 17. julija 1902 sledečo resolucijo : „Deželni zbor spoznavajoč potrebo in umestnost, da se naj ustavljata na postaji Pieris-Turriaco brzovlaka št. 602 Trst in 603 Cervinjan, nalaga deželnemu odboru, naj posreduje pri pristojnih c. kr. železniških oblastvih, da se usliši želja občine Turriaeo in obmejnih občin Pieris, S. Canciano, Begliano in S. Pietro." Deželni odbor je takoj odposlal prošnjo občine Turriaeo kakor tudi deželnozborski sklep v znanje c. kr. železniškemu ministerstvu z dopisom 28. julija 1902 št. 4359 pov-darjajoč osobito koristi, ki bi izvirale iz zaprošene odredbe obsežnemu ozemlju in dejstvo, da z ugoditvijo rečene zahteve ne bi trpela nikake žrtve državna železniška uprava. Toda c. kr. namestništvo je sporočilo deželnemu odboru z dopisom 28. septembra 1902 št. 25641, da je izjavilo e. kr. železniško ministerstvo z odlokom 20. septembra 1902 št. 40958/20 kakor sledi: da brzovlaka št. 602/603 na črti Tržič-Červinjan sta se ustanovila edinole v namen, da se ustvari, upoštevajoč željo izraženo od trgovskih slojev v Trstu, direktna zveza od Benetk v Trst in obratno ; da je bilo mogoče določiti za ta vlaka edino postajališče na postaji Villa Vicentina, z ozirom na potrebo zveze z Gradežem kot zdraviliščem; da ko-nečno c. kr. železniško ministerstvo ni tnoglo zapopasti absolutne potrebe zahtevanega postajališča dveh brzovlakov na postaji Pieris-Turriaco glede na to, da je zadostno preskrbljeno za krajevne interese prebivalcev Turriaeo in obmejnih krajev s tem, da vozijo po voznem redu vsak dan med Trstom in Pieris-Turriaco štiri, od Gorice, do navedene postaje trije in od te v Gorico štiri vlaki, kteri so za rečeno prebivalstvo izredno ugodni. 28. Za slovenski in italijanski realni gimnazij v Gorici. ... „,.Qn,1ono Deželnozborska resolucija od 3. januarja 1903, s ktero se je zahtevala od vlade Udb. st. oboir/IoUJ * 1 iii- i* > ustanovitev slov. in ital. realnega gimnazija v Gorici, smo odposlali utemeljujoč njih potrebo c, kr. namestništvu z naprosilom, da pospeši njih ustanovitev. 29. Izravni davki v prid dežele. Prevažni deželnozborski sklep z dne 18. julija 1902, s kterim se je naročilo deželnemu odboru, naj se obrne do vlade z naprosilom, da prepusti deželnemu zakladu dohodek na izravnih davkih, kteri se stekajo iz te dežele, smo izvršili s tem, da smo odposlali c. kr. namestništvu sledeči dopis z dne 20. oktobra 1902 št. 6918: „ Kakor se posnema iz izvirnega izpiska pod v. je sprejel deželni zbor poknežene grofovine Goriške in Gradiške v svoji seji z dne 17. julija 1902 sledeči sklep : Nalaga se deželnemu odboru, naj se obrne z utemeljeno prošnjo do visoke vlade v svrho, da se odstopi dež. zakladu v pokritje lastnih potrebščin dohodek na izravnih davkih. Podpisani deželni odbor izvršuje ta nalog, se počaščuje pred vsem predočiti c. kr. namestništvu neštevilne potrebe, ki bremene deželni zaklad in ki se od leta do leta bolj množe tako, da je deželnemu zalogu nemogoče jih kriti več, niti deloma ne. Razun ogromnega prispevka v znesku 1/4 milijona K okrajnim šolskim zalogom, velikih prispevkov za brambena dela proti povodnjam, za asanacije, za vodne naprave, za pospeševanje trtoreje, za izboljšanje poljedelstva in reje goveje živine, razun vojaških stroškov in onih za orožništvo, za pokritje primanjkljaja pokojninskega zaloga za učitelje, za pospeševanje pouka in male obrti, in za pokritje občutljivih raznih bolniških troškov, ki vsako leto bolj pretijo spraviti deželno premoženje iz ravnotežja, — bode morala prevzeti dežela v kratkem na se še razna druga in velika bremena. 9 Otvoritev deželne hipotečne banke in deželnega zavoda za zavarovanje živine bodeta zahtevala, do popolnega delovanja teh zavodov, žrtev od strani deželnega eraija: žrtve, katerim se ne more izogniti, ko se gre za dva zavoda, za katera je deželno zastopstvo dolgo in nevtrudljivo delalo, da ju je pripravilo do zrelosti, ker od nju se pričakuje nepopisljiv dobiček in povzdigo te na poljskih pridelkih jako bogate dežele. Tukaj se opomni tudi potrebo urediti na dostojen stanu in razmeram odgovarjajoč način, materjalno stanje ljudskih učiteljev, radi česar se je pripravil načrt zakona, kateri se nahaja v pretresevanju v nalašč za to izvoljenem odseku, kar bode na narobčutnejši način potisnilo deželno bilanco v ozadje Se ne sme tudi pozabiti ono veliko delo sistemiziranja in uravnave rek in potokov, močvirjev, predlagano od visoke vlade katero zahteva velike stroške, ki se bodo morali pokriti od dežele. Spomniti se je treba tudi že določene zgradbe deželne norišnice z potroškom, 1,000.000 kron, katera bode povzročila občutljivi pomankljaj, za katerega pokritev se bode moralo skrbeti. Ako se od ene strani postavljajo vsi ti zahtevki kot neobhodno potrebni, nastanejo od druge strani neovrgljive zapreke zadostiti jim z sedanjimi pripomočki. Bilančni dohodki imajo žalibog nevpogljive aritmetične številke. Številke ne dopustijo nazorov. En sam pogled na primero deželnih, občinskih, šolskih, cestnih doklad ali istih za trgovsko obrtno zbornico zadostuje se prepričati, daje ista odmera 50—60°0 višja kot enake obstoječe doklade v kateri se hoče drugi avstrijski deželi. Vsak povišek istih nastal bi neznosen za prispevatelje, katerim je vže sedanje stanje provzročilo pravo ekonomično krizo. Iz ravno istega vzroka se ne sme niti misliti na nove doklade. Položaj, kakor izhaja iz do sedaj razloženega, bil bi brezuspešen, ako bi se ne upoštevala okolnost, da je genijalni zakonodajalec, kateremu se more Avstrija zahvaliti za premembo osebnega davka vedel vže v naprej, v kakšnih stiskah bi se nahajala deželna uprava, vsled česar je priskrbel iz začetka, da se slednjim odkaže letni znesek na korist deželnih zalogov. Iz člena IX zakona 25. oktobra 1896 d. z. št. 220/1896 izhaja jasno označen namen zakonodajalca olahkočiti davčni sistem na ta način, da se bode zamogel državni erar odpovedati polagoma zemljiščneinu davku na korist avtonomnim korporacijam, obdržuje za se doneske osebnega davka. S tem, da se je spremenil davčni zistem, in da se je vpeljal novi davek na osebne dohodnine, se je pač napredovalo na finančnem polju ali dokler se bode ta davčni zistem države naslanjal na podlago najvišjega davka in dokler se bode izterjava! posebni državni davek poleg onega na osebno dohodnino, bodo imela posamezna odmirjanja značaj dvojnega davka, ki pa ne bi bil povsem pravičen niti opravičen. Opaža se tudi, da so avtonomne uprave bližje, in da pomagajo posredno z javnimi deli posestnikom zemljišč, kmetskemu stanu in hišnim posestnikom, za kar se opravičeno zahteva, da bi prispevek, katerega morajo upravljenci plačati za ta javna dela pripadal avtonomni upravi. Državna uprava ima pred seboj zaznamovano pot, po kateri zamore opoinoči deželnemu zalogu goriško-gradiščanskemu in to z privolitvijo zahteve dež. zbora, katero si počastuje dež. odbor sledeče sestaviti, proseč da visoka vlada blagovoli ukreniti potrebno, da se od-kažejo dež. zalogu goriške-gradiščanske potrebni dohodki iz zemljiščnega davka Podpisani dež odbor si laska, da bo c. kr. namestništvo stalo ob strani dež. zastopstva pri tej tako važni zadevi, ter da bode zastopalo pri najvišjih činiteljih potrebo izvršitve te prošnje, katera je sicer podprta z enakimi resolucijami sklenjenimi in zadostn0 obrazloženimi od deželnih zastopstev drugih držav in krajev monarhije. 30. Za pravočasno sklicanje deželnega zbora. Izviršuje slični nalog, naložen od visoke zbornice v seji 18. julija 1902, odposlal je deželni odbor c. kr. namestništvu dne 20. oktobra 1902 št. 6934 sledeči dopis. „Kakor se razvida iz priloženega poverjenega izvlečka dotičnega zapisnika, sprejel je deželni zbor poknežene grofovine goriške-gradiščatiske v seji 18. julija 1902 nastopni sklep: „Naroča se deželnemu odboru, da pozove cesarsko vlado, da skliče deželno zastopstvo v prvih mesecih leta, da zamore začasno skleniti deželni proračun, da se ne spravi dežele v finančne stiske, kar se bi lahko zgodilo vsled zamujene potrdbe proračuna." Podpisani dež. odbor, izviršuje to naročilo, prosi c. kr namestništvo, da blagohotno naznani pristojni višji oblasti, v kakšno škodo bi bila zavlačitev odobritve dež. proračuna za deželne finance in istočasno bi provzročila resne zapreke državnim finančnim organom. Resničnost gori navedenega dokazala se je tudi v tem letu, v katerem so se deželne naklade zapopadene v končnem proračunu odobrile še-le koncem tretjega četrtletja, kar je provzročilo finančnim organom veliko dela vsled dopolnilne odmere, in ne majhnih sitnosti z primirjanjem vplačila celega leta v smislu novih odstotkov doklad. Prispevateljem samim napravlja ne malo sitnosti, katerim se prvič naloži en davek, in potem, po preteku več mesecev, se jim isti poviša, to kar da večkrat povod ne prav prijetnim opazkam nasproti oblastnijam bodi državnim ali avtonomnim. Kakor zahtevajo prispevatelji vedeti v času za njih davke, tako je tudi za deželni erar — kateri mora zadostiti težkim in mnogim obvezam v korist enakomerne uprave javnih zadev — neobhodno potrebno poznati čim preje odmero dohodkov, na podlagi katerih zamore izvršiti nakazila. Od odmere rečenih dohodkov je odvisna sosebno visokost prispevkov za splošne potrebščine, katere lahko prevzame dežela v danih prilikah. C. kr. namestništvo blagovoli, vpoštevaje gori navedene okoliščine, katere so kakor znano pri držnavni upravi merodajne, podpreti pri najvišjih činiteljih predležečo prošnjo deželnega zastopstva, in delati na to, da se skliče deželni zbor v času obljubljenim od c. kr. namestništva z dopisom 14 septembra t. 1. št. 2491/Pr. in da se istemu dovoli potrebni čas, da zamore pretresovati v dotičnem finančnem odseku in odobriti konečno bilanco za leto 1903. Dež. odboru bode skrb, da sestavi v potrebnem času proračun na takšen način, da bode pri otvoritvi deželnega zbora pripravljen za stvarno pretresovanje. Kakor se je pozneje videlo, ta korak ni bil brezuspešen. Ker je bila visoka zbornica v prihodnjem mesecu decembru začasno sklicana, je zamogla razpravljati o proračunu za leto 1903 in rešiti še druge važne točke. IV. Del. Redna uprava deželnega odbora. A. Gospodarstvo, I. Delež, pripadajoč naši deželi od državnih davkov. Kakor i-azvidno iz knjig deželnega knjigovodstva je dalo c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu tekom 1. 1902 deželnemu odboru na razpolago sledeče zneske tvoreče del, ki pritiče deželi v smislu obstojočih zakonov, na višjih dohodkih državnih davkov : a) Od večjega dohodka osebnega davka............K 18.950.75 na saldo leta 1901, in..................„ 6.661.84 na račun leta 1902, Skupaj ... K 56.087.75 b) Od višjega dohodka žganjarin ............... 6.661.84 za 1. 1901, in...................... 55.508,— za 1. 1902 Skupaj . . . K 62.169.84 * * * P Odb. št. 1328,4253 Nadaljujoč razpravo prejšnjega poročila glede poprejšnje deželne davščine na žganjine, poroča deželni odbor še to-le : Vsled zakona 8. julija 1902, drž. zak. št. 86, se je uničila pogodba z Odonom Le-nassi-jem, glede dražbe deželne davščine na žganjine, ki je bila dovoljena omenjenemu zakupniku s pogodbo z dne 28. decembra 1900. Zakupnik se je bil namreč obvezal s pogodbo z dne o. julija 1901 (odb. št. 3865), da povrne obrtnikom vse one zneske, katere so bili ti le izplačali na deželni nakladi za dobo od 1. septembra 1901 naprej za zastanke davščin onih žganjin, ki so podvržene do-polnitveni državni davščini v zmislu goriomenjenega zakona. Slovom dopisa c. kr. finančnega nadzorstva v Gorici z dne 14. februvarja 1902 se je izvršila povrnitev deželne davščine na zastankih konstatovanih t. septembra 1901 edino le v Gorici in ne pa tudi na deželi. Ker se pa dotični obrtniki niso bili pritožili, nasvetovalo je finančno nadzorstvo, naj bi se ti-le poprašali in naj bi se povrnila zakupniku varščina še-le potem, ko bi bila strankam izplačana njih tirjatev, oziroma ko bi iste od tega odstopile. Deželni odbor je ta nasvet sprejel ter izdal dne 12. marcija 1902, št. 1328, vsem občinskim zatopom dežele okrožnico s povabilom, da bi vsi trgovci in obrtniki, kterim ni bila povrnjena pripadajoča jim odškodnina od deželne davščine na žganjine, naznanili to podpisanemu dež. odboru v dobi 14 dni. Po došlih odgovorih od strani županstev se je odposlal gospodu Odonu Lenassi-ju izkaz onih strank, ki so imele terjati povračilo, in sicer z odlokom z dne 30. aprila 1902, k odborovi štev. 1328. Ko je pa zakupnik izpolnil svojo dolžnost, izplačala se mu je varščina v znesku 5000 K. dne 21. novembra 1902, temeljem odloka dež. odbora z dno 14. novembra 1902, št. 4253. 2. Deželna davščina na pivo. Odb. št. 8650/1902 Pobiranje dež. davščine na pivo za I. 1903 se je oddalo v zakup g. Karolu vitezu 1339/1903 Pomi za svoto K, 47 857.08. Ker pa se je bila pozneje z Najvišjim sklepom znižala deželna davščina na pivo od 2 K. na 1.70 K. ocl bi. moral je dež. odbor skleniti z zakupnikom novo pogodbo, ki je bila sprejeta na zapisnik dne 27. februvarja 1903, in po kateri se je znižala zakupnina na 40.676 K. 3. Deželna komisija za odmero davkov. Odb. št. 7766/1902 C. kr. namestništvo je s svojim razpisom z dne 28. decembra 1901 št. 32168 povabilo dež. zbor, naj izvrši nadomestne volitve za polovico članov in namestnikov v deželno komisijo za osebni davek, ki so izstopili iz imenovane komisije koncem leta 1901. V deželnozborski seji z dne 4. januarja 1902, so se izvršile imenovane volitve, in izvoljeni so bili: 1) V deželno komisijo za splošni obrtni davek : Članom : Dr. Nikolaj Tonkli, Gorica ; namestniki; Peter Sarcinelli, Črvinjan ; Franc Mozetič, Gorica. 2) V prizivno komisijo za osebni davek : Člani : Angelj Casagrande, Ajdovščina; Leopold Bolko, Črniče; Dr. Josip vitez Tonkli, Gorica ; Josip Naglos, Kormin. Namestniki,- Hektor Tomasini, Tapoljan; Anton Jakončič, Gorica; Edvard pl. Claricini, Versa ; Josip Chiozza, Škodovali a ; Angelj mejni grof Fabris, Beljan ; Danjel Godina, Ajdovščina. Deželni odbor je naznanil ta izid c. kr. namestništvu z dopisom z dne 10. januvarja 1902 št. 7766 1901, ter istočasno vladi priporočal, naj mu izroči v bodoče pri novih volitvah razpregled, kteri bi razkazal najnovejše stanje komisij I. stopinje, in sicer posebej ude, ki so bili izvoljeni in posebej one, ki so bili imenovani. Vrh tega je bilo nasvetovano, naj se izvrše volitve komisije I. stopinje prej nego one II. stopinje, in sicer v izogib morebitnih neveljavnih volitev. Novo izvoljenim udom komisij so se naznanile dotične izvolitve z odloki dež. odbora z dne 10. januvarja 1902. 4. Zaupniki za odmero osebnega davka. Odb. št. 6550/1902 Ugodivši naličnemu povabilu c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu z dne 4. oktobra 1902, št. 30.888, je dež. odbor imenoval nektere zaupnike za odmero osebnega davka. Ta imenovanja so se naznanila c. kr. finančnemu ravnateljstvu z dopisom z dne 15. oktobra 1902, št. 6650. B Železnice. I. Bohinjska železnica. Odb št. 1043,1596, Na ukaz c. kr. železniškega miuisterstva je c. kr. namestništvo z dopisom z dne 25. 2021 2722 3106 . . 3622' 5868, 7766. ' februvarja 1902 naznanilo, da glede na napredovanje pripravljalnih del za zgradbo druge železnične zveze s Trstom, sklenjene z zakonom z dne 6. junija 1901, drž. zak. št 68, se je odpravila načrtovalna ekspozitura v Jesenicah ter se ustanovilo mesto nje s prvim marcem 1902 c. kr. želez. ravnateljstvo, (kateremu načeluje c. k. nadzornik drž. železnic Leop. Priseli) v dovršitev zastanili načrtvenih del, kakor tudi za zgradbo južne proge železnice črez Karavanke in severne črte Bohinjske železnice, vstevši južni del predorja skozi ka-ravanke ter celega predorja Bohinjskega (proga črez Hrušico-Jesenice in Podbrdo.) Vrh tega se je glasom istega namestništvenega naznanila določila vstanovitev c. kr. oddelka za gradbo predora v bohinjski Bistrici za cel bohinjski predor, kteri bi bil podrejen c. kr. železniškemu ravnateljstvu v Jesenicah. C. k. železniško ministerstvo je zaukazalo namestništvu, naj izvrši politični obhod, ter potrebno ukrene glede razlastitve oziraje se na istinite juridične določbe vodnega zakona z dne 28. avgusta 1870 drž. zakonika in ukaznika štev. 41, upoštevaje podroben načrt za uporabo vodne sile na Katzenbaeh-u pri Podbrdu, ki je v zvezi z zgradbo bohinjskega predora (južni del) v načrtani progi Celovec (^Beljak) Trst - S. Andrej ; ta načrt je predložila c. kr. načrtovalna ekspozitura v Jesenicah ter se je iz stavbinskega stališča spoznal za pravilnega in se je načeloma odobril. Obhodna komisija se je pod nazorstvom c. kr. namestništvenega svetovalca L. Fa-bjani-ja zbrala dne 5 marcija 1902 v Podbrdu. Deželni odbor je bil zastopan po svojem odposlancu. Z dopisom z dne 14. marcija 1902 štev. 5014/XI je priposlalo c. kr. namestništvo deželnemu odboru tiskan prepis zapisnika, sprejetega dne 5. ma-cija pri goriomenjenem obhodu. * Uprava državne železnice je sklenila vže začetkom zgradbe bohinjske železnice ustanoviti za to železnico v Gorici kolodvor prve vrste /. dotično strojno delavnico. Meseca aprila 1902 je zadobil pa deželni odbor prepričanje, da bi zamogla morda vlada z ozirom na dejstvo, da so se druga mesta potegavala v svrho pridobitve gorenje zgradbe, svoje prvotno tozadevno mnenje predrugačiti na škodo Gorice in naše dežele. Sklenil je tedaj sklicati brez odloga komisijo neposredno prizadetih činiteljev, ki bi pretresovala, kaj bi bilo ukreniti v svrho zagotovitve, da. se pridobi obljubljeni kolodvor prve vrste in dotična strojna delavnica. Vsled naličnega povabila deželnega odbora so se zbrali dne 20. aprila 1902 v sejo v deželni hiši čast. Mighetti in Holzer kot zastopnika trgovske in obrtne zbornice, ter je bil pričujoč tudi deželni glavar in deželni odbor, kterega ud, čast Dr. Venuti, je zastopal ob enem goriško mesto. Deželni glavar je izročil to zadevo v obravnavanje, ki se je izvršilo z vso obširnostjo ; tega pretresovanja so se vdeležili vsi udje komisije. 10 Povdarjalo se je, da ima Gorica največ tehničnih razlogov, da bi se izbrala za sedež glavne strojne delavnice bohinjske železnice, ktere je skoraj središče, ki ni oddaljeno več nego 300 kilometrov od konečnih postaj, in da ima za to železnico ravno iste tehnične razloge kakor Maribor za južno železnico, Inomost za progo Kufstein-Ala južne železnice itd. itd. Namignjeno je bilo tudi, da bi se Gorica jako prilagala za sedež ravnateljstva in nadzorstva strojne delavnice, ki bi bila odvisna od ravnateljstva državnih železnic v Trstu. Na ta in druge nasvete, ki so se pri pretresovanju vzeli v poštev, je komisija soglasno sklenila: 1) Pripozna se, da je neobhodno potrebno naznaniti vladi željo goriškega mesta, te-meljujočo na razlogih tehničnega in upravnega značaja, kakor tudi na klimatičnih razlogih itd. da bi se vstanovila tu glavna strojna delavnica bohinjske železnice; 2) sklene se, skrbeti za to, da bodo magistrat, trgovska tržaška zbornica kakor tudi c. kr. namestništvo in železniško ravnateljstvo v ta namen skupno delovati; 3) poverita se čast. Dr. Venuti in Holzer, da se sporazumeta z omenjenimi tržaškimi oblastmi ter prevzame gospod glavar nalog priporočiti to stvar gospodu namestniku ; 4) Dr. Verzegnassi je prevzel nalogo, da to stvar obrazloži poslancem v državnem zboru in da bo o vspehu poročal komisiji ; 5) Pri c. kr. vladi ima ukreniti potrebno komisija deželnih odposlancev, municipija, trgovske zbornice, in sicer s pomočjo — v kolikor mogoče — gorimenovanih tržaških oblastev in vseh zastopnikov dežele v državnem zboru; ako mogoče, naj se predružijo tudi vsi državni poslanci tržaškega mesta in Istrske dežele, ali le nekteri teh. V deželnoodborski seji z dne 7. maja je bilo sklenjeno, da dojde v sredo dne 14. istega meseca deputacija sestavljena iz deželnih odbornikov Dr. Marani-ja, Prof Berbuč-a, kot zastopnikov deželnega odbora, iz Dr. Venuti-ja kot zastopnika goriškega municipija, in iz odposlanca trgovske in obrtne zbornice goriške, kteri bi načeloval deželni glavar, na Dunaj, da bi izprosila pri c. kr. železniškem ministerstvu, da bi se vstanovil kolodvor I. vrste bohinjske železnice v Gorici, kakor tudi dotična strojna delavnica, in pri drugih pristojnih ministerstvih druge zadeve administrativnega značaja, ki so posebne važnosti za deželo. Trgovska in obrtna zbornica je odposlala v deputacijo g. Holzer-ja. Deputacija je bila pri višjih oblastih na Dunaju jako vljudno vsprejeta ter je zamogla izprositi, razun glavnega predmeta, namreč železniškega kolodvora in strojne delavnice, tudi druge zadeve, kakor na primer povišanje deželne davščine na pivo. * * C. kr. namestništvo je naznanilo z dopisom z dne 8 septembra 1902, št 14059/XI deželnemu odboru, da mu je c. kr. železniško ministerstvo zaukazalo, naj izvrši komisijonelni pregled glede zgradbe kolotlovora v Podbrdu, kakor tudi politični obhod in naj potrebno ukrene za razlastitev v kolikor zadeva omenjeno zgradbo in dotični predor. Komisijonelni pregled je bil določen od c. kr. namestništva za dan 8. oktobra 1902. Deželni zbor je odredil svojega zastopnika na lice mesta v osebi čast. odbornika dr. Marani-ja ter je o tem obvestil c. kr. namestništvo z dopisom z dne 15. septembra 1902 štev. 5858. Dne 17. novembra 1902. št 44.323 je došel deželnemu odboru dopis c ki-, železniškega ministerstva z opombo, da je bil odposlan operat kolodvorov in podroben načrt glede delne proge Podbrdo Gorica Bohinjske železnice c. kr. namestništvu tržaškemu za izvršitev pregleda kolodvorov na licu mesta in za ukrenitov glede političnega obhoda in razlastitve. C. kr. namestništvo je naznanilo z dopisom z dne 24. novembra 1902 štev. 31.189 deželnemu odboru, da se izvrši temeljem gori navedenega operata politični obhod odnosno razlastitev od 15. do 22. decembra 1902 oziroma od 7. do vštevno 20. januvarja 1903. Deželni odbor je imenoval svojimi zastopniki px-i komisiji za obhod in za razlastitev deželnega odbornika dr. Marani in dr. Gregorčiča. Ker sta pa bila oba zadržana ju je namestoval v komisiji za obhod in razlastitev poslanec Lapanja. Komisije glede kolodvorov od Solkana naprej se je vdeležil odbornik dr. Marani. 2. Vipavska železnica. Odb. št. 5041,5760' Leta 1902 se je dokončala zgradba železnice po Vipavski dolini, ki ima namen, da 6858, 7080, 6532» ».,..* . . ,, . . , , . 7132 povzdigne življenje, promet m blagostanje tega okraja. Oktobra meseca navedenega leta je naznanjal žvižg lokomotive prebivalstvu prijetne doline, da prihaja najmočnejši činitelj moderne omike. Vprašanje dovoznih cest na kolodvore nove železuične proge je bilo rešeno že poleti, predno se je bila izročila proga prometu. Načrte dotičnih cest je izdelala tvrdka E Kle-mencievicz in Demuth, ki je zgradila tudi železnico, ter jili je pregledal deželni stavbinski urad (če tudi le na kratko ; bili so mu namreč prepozno predloženi) ter so bili vrnjeni z dotičnimi uradnimi opazkami nadzorstvenemu uradu za zgradbo Vipavske železnice v Gorici. Prepisi dotičnega dopisa (z dne 14. avgusta 1902 št 5041) so se odposlali na znanje ccstnemu odboru za goriško okolico in onemu ajdovskega okraja, kakor tudi županstvom v Šempetru pri Gorici, Vrtojbi, Prvačini, Dornbergu, Orničah, Kamnjah, Sv. Križu in Ajdovščini, kteri so morali založiti dve tretjini gradbenih troškov rečenih cest, dočim je prevzelo nase ostale troške železniško podjetništvo. Z dopisom z dne 17. oktobra 1902 št. 27.298/XI je priposlalo c. kr. namestništvo deželnemu odbora načrte nanašajoče se na nove zgradbe, ki so nastale potrebne na goriškem kolodvoru južne železnice vsled okoliščine, da končuje Vipavska železnica na istem kolodvoru. Predno je c. kr namestništvo privolilo v zgradbo, je zahtevalo poročila, ali ni nika-kega zadržka za to zgradbo iz stališča stavbinskih predpisov obstoječih v kronovini odnosno v Goriškem mestu. Spisi so se odstopili z dopisom z dne 21, oktobra 1902 št. 6858 mestnemu stavbin-skemu uradu za pregled in poročilo. Da ni nikakih zaprek od strani gorinavedenega urada, sporočil je municipij goriški s poročilom z dne 28. oktobra in istega dne so bili vrnjeni z dopisom štev. 7080 načrti C. kr. namestništvu. Promet na tej črti se vrši brez ovir razun v jednem slučaju, ko je moral posredovati deželni odbor. Kolodvor v Šempetru je namreč ostal zaprt toliko glede potnikov kolikor glede blaga od dneva naprej, kterega je bila železnica izročena prometu, dočim je bil istodobno naveden v potovalni knjigi nove železnice tudi kolodvor v Šempetra ter je bilo razkazano, kedaj dohajajo in odhajajo vlaki, dasi se to ni godilo. Deželni odbor, za kojega posredovanje je prosilo županstvo v Šempetru in sploh javno mnenje, se je z dopisom z dne- 7. oktobra 1902 pod št 6532 energično pritožil na železnično ministerstvo proti zaprtju navedenega kolodvora, koje zaprtje je bilo zaukazano, v kolikor mu je bilo znano iz vzroka, ker občinski zastop šempetcrski se je branil plačati tretjino gradbenih troškov dovozne ceste, navedši kot razlog za to branitev okoliščine, da on ni bil nikakor obvezan prispevati za ta potrošek in da je bila oddana zgraditev te ceste potom dražbe v dobi, ko je bila ta cesta — razun pogruščevanja — vže lepa in zgrajena. Deželni odbor je v tej pritožbi povdaril, da je takorekoč nerazumljivo, da se je od strani železnične uprave povsem izključil ves promet s potniki in z blagom na kolodvor, kteri bi se moral prištevati vsled bližine glavnega mesta kronovine iri vsled izdatnega izvažanja poljskih in obrtnih pridelkov med najvažnejše in ki je zagotavljal, da bode imel največ dohodkov. Z ozirom na to okoliščino kakor tudi z ozirom na nepravilnost, da bi se ne mogli prebivalci mesta in okraja voziti v Šempeter po železnici, ko je bila vendar ta železnica zgrajena v to svrho, in da ne bi mogli prebivalci cele Vipavske doline ustavljati se v Šempetru, ki je za iste tuintam bližji mestu, zahteval je deželni odbor pri c. kr želez ničnem ministerstvu, da posreduje pri pristojnih oblastvih, da se brez odloga odstrani zaprtje šempeterskega kolodvora. C. kr. železnično ministerstvo je odgovorilo deželnemu odboru z dopisom z dne 25. oktobra 1902 št. 45.312, da kolodvora šempeterskega ni bilo mogoče poprej odpreti, kakor se dokonča dovozna cesta na isti kolodvor po določbah političnega obhoda Vipavske železnice, glasom kojih določb je prevzela šcmpeterska občina in okrajni cestni zalog dve tretjini in železnica jedno tretjino gradbenih troškov. C. kr. ministerstvo je dodalo, da je bilo največ ležeče na odprtju občini Šempeter, ki ni hotela izpolniti prevzetih obveznostij, in da je bilo c. kr. namestništvu naročeno, naj vpliva na to, da bodo imela pogajanja glede pokritja troškov za zgradbo dovozne ceste čim prej povoljen vspeh. Zadeva je bik konečno rešena s tem, da se je kolodvor odprl januvaija meseca 1903 3. Furlanska železnica. Odb. št. 3771 Upravni svet c. kr. priv. furlanske železnične družbe je priposlal deželnemu odboru z dopisom z dne 6. junija 190v št. 1046 izvod upravnega poročila za poslovno leto 1901, ki je bil potrjen v osmem splošnem zboru delničarjev, ki se je vršil na Dunaju istega dne. Iz tega računskega sklepa je razvidno, da so narastli dohodki vsled prevažanja potnikov za 30°/0 in oni blaga pa za 169%. Dejanski potrošiti uprave so znašali v letu računskega sklepa 57% v primeri s 75% v poprejšnjem letu. Ta sama števila dokazujejo prav lakonično in temeljito, da rastejo dohodki te furlanske železnice čim dalje bolj in da železnica po jednem stoletju neomvljive iznajdbe Jurija Stephenson-a- gotovo izvrši to, kar je obljubila. O. Poljedelstvo, I. Trtoreja. 83?2b2946254' ^ Razne °bČ'ne dežele so 30 ob,'nile tekom Ieta 19(?2 na c. kr. vlado, da bi dobile brezplačno kolči amerikanskih trt v svrho obnovitve po trtni uši okuženih vinogradov. Deželni odbor je toplo priporočil vloge vseh onih občin, ki so se obrnile potoni deželnega odbora na vladne oblasti Dne 13. decembra 1902 pod 32.249 je c. kr. namestništvo razposlalo okrožnico, s kojo so bili trtorejci obveščeni, kako jim je leta 1903 postopati pri vlaganju prošenj za dobavo amerikanskih kolči iz trtnice poljedelskega ministerstva. Dobava je bila brezplačna za one občine in vinorejna društva, ki so nameravali zgraditi vinograde, kolči ali novodobne vinograde. Vsi drugi prošniki so morali plačati določene tarifne cene in sicer: 6 kron za 1000 kolči in 14 kron od 1000 bilf. V omenjeni okrožnici je bilo nadalje opomnjeno, da gorenje cene so bile veljavne za male trtorejce, v kojih prilog je bila obrnjena v prvi vrsta vladna pozornost. Boljši posestniki so zamogli — ako je bilo še kaj blaga na razpolago potem, ko so drugi že dobili zahtevano blago — dobiti po kupni ceni : kolči splošne vrste (Riparia grandifolia, Solonis, in Rupestris monticola) po 16 kron in bilfe iste vrste po 4 kron od 1000. V vsakem slučaju so bile oddane kolči in trtnice onim prošnikom, o kojih je bil izključen vsak sum, da nameravajo z istimi tržiti v svrho dobičkarije. Okrožnica, ki se je bila razposlala vsem občinam, se je bila naznanila istega dne in pod isto številko deželnemu odboru. Vladno akcijo za udušenje trtne uši v deželi je vodil tudi leta 1902 gospod Adolf Posti, kteri je bil povzdignjen vsled Najvišjega sklepa z dne 9. aprila 1902 c. kr. trto-rejskim nadzornikom I. vrste v VIII. plačilnem razredu. O tem povišanju je bil deželni odbor obveščen z dopisom c. kr. namestništva z dne 30. aprila 1902 št. 11.194. 2. Potovalni pouk o poljedelstvu. Odb. št. 2144, 8123, C. kr, namestništvo je naznanilo z dopisom z dne 20. marca 1902 št. 6932, da je 1354, 6575, 7220 ustanovilo poljedelsko ministerstvo tri mesta potovalnega učitelja za poljedelstvo in sicer jedno z italijanskim učnim jezikom in dve s slovenskim učnim jezikom. Imenovani so bili za ta tri mesta gospodje : Jako p Perhauz, Milan Ivančič in Anton Štrekelj. Vsled naredbe c. k. ministerstva so bili nakazani sedeži: gospodu Perhauz-u v Gradišču, gospodu Ivančič-u v Tolminu in gospodu Štreklju v Gorici. Kakor pretekla leta tako je bilo odrejeno tudi leta 1902, da je odpotoval gospod Ivan Marega, asistent deželne kmetijske šole, meseca marca na razne kraje kronovine podučevat trtorejce praktično cepiti na les in o obdelovanju amerikanskih trt. Navedeni asistent je ta praktični poduk izvrševal dne 3. in 4. marca v Medeji, 5. in 6. marca v Čamplungu in 7. in 8 marca v Ronkah. Meseca oktobra je bila potem vsprejeta ponudba Maregova, da bode držal konference glede vzgoje trt in glede obdelovanja murb po toči potolčenih in sicer dne 19. oktobra v Turjaku in 26. oktobra v Camplungu. 3. Naredbe proti vremenskim nezgodam. Odb št. 2684,4326, Pomladi je bila razposlana v svrho poučitve poljedelcev, kako se je treba varovati l297 proti poškodbam slane, vsem občinam nalična okrožnica, kakor se je to zgodilo že po- prejšnje leto. Kar zadeva vporabo smodnika v svrho strelnih postaj, bi bilo omeniti, da je vojno ministerstvo povdarilo, da vporaba tega smodnika ne stoji v razmerju z dejansko uporabo istega za streljanje proti toči (kar se je dalo posneti iz okoliščine, da kakor se je vporaba množila, manjšala se je za isto količino vporaba dinamita in da je deželni odbor razposlal v svrho, da obvaruje občine naše dežele nevarnosti, da izgube pravico kupovati smodnik po znižani ceni vsled morebitnih zlorab posameznikov, dne 23. avgusta 1902 okrožnico št. 4326, s ltojo je občinskim zastopom gorenjo okoliščino obrazložil ter jim priporočil, naj resno in strogo pazijo na to, da se smodnik kupljen za streljanje proti toči ne vporabi za nikak drug namen v izogib izgube te pravice, ki bi bila v škodo vsem trtorejcem. Ker so se meseca junija 1902 pripetile znane nezgode, naročil je deželni odbor z okrožnico z dne 25. istega meseca občinskim zastopom kronovine, naj zahtevajo od davčnega oblastva I. stopinje, da takoj doženejo provzročene škode in da predložijo svoje vloge pravilno opremljene, političnim oblastvom v svrho, da dosežejo iz državnega zaloga, ki je določen za podpore vsled vremenskih nezgod, povračilo škode, ktero so trpeli, ter naj se pri tem sklicujejo na uradne poizvedbe glede škod, ki so se izvršile v svrho odpisa zemljarine. 4. Vinoreja. Odb. št. 3339,2956, Dne 25. maja 1902 se je vršila v Gorici po inicijativi c. kr. kmetijskega društva 010 2679 ' ' ' zistematična poskušnja vzornih vin naše dežele. Vsled vabila c. kr. kmetijskega društva, naj bi se vdeležil iste tudi deželni odbor, odredil je le-ta svojega odbornika čast. g. Klančič-a. Poskušnja je imela jako laskav vspeli za vinorejske pridelke dežele ter je vzpodbudila veselje nadaljevanja dela glede obnovitve vinoreje v deželi. Kmetijsko društvo v Šempetru pri Gorici se je obrnilo na c. kr. namestništvo v Trst za podporo 6000 kron v svrho zgradbe vzorne kleti. Namestništvo je poslalo navedeno prošnjo z dopisom 24/4. 1902 št. 6121/11. deželnemu odboru za mnenje. Deželni odbor pa je naprosil za mnenje c. kr. kmetijsko društvo, in ko je to odgovorilo ugodno, je pisal c. kr. namestništvu 25/7. 1902 št. 4010 priporočuje prošnjo šempe-terske zadruge. * * * Dopis namestništva z dne 12/4. 1902 št. 9266 je naznanil deželnemu odboru, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo dovolilo vino- in sadjerejskemu društvu za Brda v Gorici podporo 700 K za nabavo precedilnika za vino. 5. Sadjereja. Odb. št 1105,1590 Deželni odbor je zagotovil sklepom 9. januarja 1901 št. 7535 sadjerejskemu društvu v Ajelu podporo 250 kron, ako bi prispevala država enak znesek. C. kr. namestništvo je naznanilo z dopisom dne 2. februarja 1902 št. 3031 deželnemu odboru, daje poljedeljsko ministerstvo dovolilo gori imenovanemu društvu podporo 250 kron. Vsled tega naznanila, — prijavljenega tudi od samega društva, — je dovolil dež. odbor poslednjemu z odlokom 12. marca 1902 št. 1590 zagotovljeni prispevek 250 kron. 6. Izdelovanje posušenega sadja. Odb. št. 4324, 6095 C. kr. kmetijsko društvo je podalo prošnjo na poljedelsko ministerstvo prosivši pomoči na korist izdelovanju posušepega sadja, da ne bi imela Nemčija vzroka izključiti isto iz svojih trgov, ker se nahaja v istem baje preveč žveplene kisline. C. kr. ministerstvo je doposlalo potoni namestništva prošnjo deželnemu odboru da se o isti izjavi ; le ta vrnil jo je istim potom in opremljeno z prošnji ugodnim izvidom. Dopisom 17. septembra 1902 št. 23787 je naznanilo namestništvo dež. odboru, da se je poljedelsko ministerstvo pridružilo mnenju oddanem v stvari od strani c. kr. namestništva namreč v smislu, da se ne gre za iznajdbo nove metode za sušenje, pač pa za zboljšanje dotičnih pridelkov, kateri so se v zadnjih letih pripravljali z pičlo skrbjo. Potom namestništva je zagotovilo poljedelsko ministerstvo, da bode v kratkem dolžnost novonastavljenim učiteljem kmetijstva za Brda, vipavsko dolino itd. vplivati vtem smislu z podukom in nasvetom na vdeležence. Za konečno rešenje uprašanja pa, ako je kriva vsebina žveplene kisline, da so češplje, nahajajoče se na nemških trgih v tako slabem stanu, je obljubilo ministerstvo, da se bodo napravile slične poskušnje pri kemičnem po-skuševališču v Gorici. 7. Perutninstvo. Odb. št. 2896 Poljedelsko ministerstvo, hoteč obrniti večjo pozornost na zboljšanju reje perutninstva, in pred vsem poizvedeti vzrok nazadovanja iste, se je obrnilo potom namestništva na c. kr. kmetijsko društvo s pozivom, da uvede potrebne poizvedbe in sporoči o stvari do konca meseca novembra. Prepis ministerskega odloka se je naznanil dež. odboru namestništvenim dopisom 24. aprila 1902 št. 9740/III kteri se glasi. „V posameznih deželah nazaduje reja perutnin napram drugim pridelkom Izvoz pridelkov te reje se je v zadnjih letih izdatno povečal. Zadnji čas je pa ta izvoz močno bojkotiran od ruske, srbske in italjanske strani. Velika ekonomično - politična pozornost o reji perutnin se posname -- odštevši celo domačo porabo — z primerjanjem izvoza in uvoza. Leta 1894 je narastel izvoz perutnin v Avstro - Ogerski na skupen znesek 53 miljonov gld. proti vvozu 9 2 miljonov. Reja perutnine je donesla 44 miljonov gld. čistega dobička. Iz trgovske bilance za leto 1900 se posname izvoz v znesku 69.6 miljonov proti uvozil 19 5 miljonov, torej čisti dobiček 50'1 miljonov gld. enako 100'2 miljonov kron. Ta dobiček, izvirajoč večinoma iz izvoza se razdeli sledeče: perutnina 7'4 miljone, jajca 35'9 miljonov, posteljno perje 7*2 miljona in drugo perje 0 3 miljona gld. Razmerje med obema deloma monarhije glede gori navedenega izvoza jajc je 4:5, iz česar sledi, da je reja perutnin, tudi za tostranski del monarhije, jako važnega pomena. Vkljub temu se je poizvedelo od merodajnih faktorjev, da reja domače perutnine ne odgovarja opravičenim zahtevam, radi česar se zdi potrebno zboljšati to važno stroko domačega pridelka z umnim postopanjem. Ni izključeno, da se pečajo veloposestniki — na kojih umno obdelovanje se ozirajo mali kmeti, — jako malo z rejo perutnin. Vrhu tega, — ne oziraje se na to, da se pogreša skupna organizacija za trgovino z jajci in perutnino — zdi se, da otežuje tudi okolnost, da ni določeno, katera plemena so posameznim krajem bolj prikladna. Poljedelsko ministerstvo je vsled tega mnenja, da bi se moral predvsem določiti za vsako posamezno deželo, katero pleme in katera mešanja plemen bi bilo za isto najbolj koristno, in kateri kraji bi bili ugdonejši za rejo perutnin. Sodelovanjem vseh konsorcijev in družb, katere se brigajo za rejo perutnin, bi se moralo določiti načrt lokalne vzgoje, vpoštevaje razdelitev perutninskih plemen, dvojnih plemen in jajc. Obče je znano, da je reja perutnin mnogim krajem izplačljivo postransko delo, in ako se isto umno izvršuje tudi znaten dobiček. Oziraje se tudi na to, da se množi poraba jajc od strani prebivalstva, daje povod, da se reja perutnine pospeši. Ne gre se za to, da se ohrani kar obstoji, pač pa da se pospeši reja perutnin in ž njo izvoz iste. Mnogo bi se lahko napravilo sosebno v krajih, kjer je podnebje zato ugodno. Razpravljanje ministerstva, katero se je doposlalo kmetijskemu društvu je jako obširno in obsega toli rejo perutnine kakor trgovstvo z dotičnimi pridelki. 8. Sviloprejstvo. Odb. št. 2892 C. kr. namestništvo v Trstu obrnilo se je po naročilu poljedelskega ministerstva z dopisom 24. aprila 1902 št. 10078 na dež. odbor s prošnjo, da odda mnenje o predlogu c. k. kmetijskega društva v Gorici, da se vstanovi sviloprejska komisija za Primorsko. Deželni odbor je po to zadevnem mnenju kmetijskega društva odgovoril dne 13. junija 1902 namestništvu, da sviloprejska komisija za Primorsko bi morala biti sestavljena iz 12 udov in sicer : 5 goriških sviloprejcev, dva goriška tovarnarja svile, 1 odposlanec kemičnega poskuševališča v Gorici, 1 odposlanec poljedelskega ministerstva, dva odposlanca kmetijskega sveta v Istri in 1 odposlanec kmetijske družbe v Trstu. 9. Državne podpore. Odb. št. 5856 C. kr. namestništvo je naznanilo z dopisom 3. septembra 1903 št. 12624 dež. odboru, daje poljedeljsko ministerstvo podelilo c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici za leto 1902 podporo v skupnem znesku 9800 in sicer 8600 za živinorejo, 400 K. za režijske stroške in 800 K. za svinjerejo. Vrhu tega je poljedelsko ministerstvo pridržalo kmetijski družbi za sadjerejo podporo 1800 K. in za sviloprejstvo podporo 1000 K, katera zneska se izplačata na izrečno zahtevo c. kr. kmetijskega društva. 10. Raba deželnega grba. Odb. št. 4275, 4697 Na prošnjo upisane tvrdke F. G. Resberg dovolilo se je isti odlokom dež. odbora 16. julija 1902, da sme vtisniti na svoje etikete in zaboje dež. grb in to vsled ugodnega izida tukajšne trgovsko obrtne zbornice. Namen prošnje je, zagotoviti istinitost domačim pridelkom, pod kojih imenom se raz-pečavajo v severnih deželah tuji pridelki, na škodo koristim naše dežele. Dovoljenje se je dalo samo za v to nalašč določeno trgovsko znamko, z zavezo, da se ista vporabi samo pri izvažanju domačih pridelkov in to v ogib takojšne izgube privilegija, ako bi se zapazila kaka zloraba iste. D. Javna dela, I. Uravnava reke Mondine. Odb. št. 209, 7585 Ker se nj izvršilo delo določeno za uravnavo reke Mondine, kakor določeno v § 1. pogodbe (D. Z. št. 9 leta 1897 in št. 70 leta 1901 j, naznanilo je c. kr. namestništvo z dopisom 6. januarja 1902, da je tudi odredba §. 2. glede plačila prispevkov postala neveljavna, in je vnovič potrebno določiti rok plačila. Ker je določila vodna zadruga, da izplača svoj prispevek popolnoma zgradbenemu zalogu še tekom leta 1901, naznanilo je c. kr. poljedelsko ministerstvo sklepom 20. decembra 1901, da je cela od eraričnega melioracijskega zaloga določena svota v znesku 49,600 K sedaj na razpolago. Namestništvo pripomi še, da zapade rok za dovršenje dela s koncem leta 1902 ter je vprašalo ob enem, bode se li izplačal v letu 1902 popolnoma tudi deželni prispevek v znesku 29.760 K. Dež. odbor je odgovoril z dopisom 12. marca 1902, da deželni prispevek določen za zgradbo kanala Mondine je vsaki čas na razpolago in je prosil istočasno namestništvo, naj vkrene potrebno spremembo § 2. nagodbe 30. marca 1897. Z dopisom 15. novembra 1902 št. 30.801 II. doposlalo je namestništvo dež. odboru zapisnik, glasom katerega je prosila vodna zadruga za uravnavo Mondine dovoljenje, da sme začeti delo uravnave po neki novi spremembi. Zapisniku sta bila priložena izvirnik načrta in novi načrt, katerega je namestništvo doposlalo v pretresovanje prosivše ob enem dovoljenje od dež. odbora v izvršitev istega. Dež. odbor je odločil 18. novembra 1902 pristopiti k spremembi in ta sklep je naznanil namestništvu še istega dne brzojavno dež. glavar. 2. Poprava ceste na grič sv. Jurija. Odb. št. 1912,3833 Dopisom 11. marca 1902 št. 5674 sporočilo je c. kr. namestništvo, da je je mini- sterstvo notranjih stvari pooblastilo začeti takoj s popravo ceste na griču sv. Jurija pri Bračanu in prispevati z mero izvršenega dela, z izvanrednim zneskom 8000 K priskrbljenim za to v državnem proračunu za leto 1902. 11 Istočasno naznanilo je namestništvo, da je zavkazalo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradiški, da takoj odredi zapričetek dela. Pripomnilo je, da za izvršitev istega dela se je ponudila občina Dolenje, in da nima vlada temu nič ugovarjati, z pogojeni, ako v to privoli cestni odbor krminski,' kateremu pristoja poprava, zgradba in vzdrževanje državnih cest. Dež. odbor je sporočil dne 18. marca 1902 v tem smislu gonimenovanemu cestnemu odboru. C. k. okrajno glavarstvo v Gradiški je po dovršenej tej stvari, kakor izhaja iz njegovega dopisa 5. junija 1902 št. 6937, koncentriralo vodstvo dela v svoj delokrog in poverilo vodstvo c. kr. stavbinskemu inženirju Bonavia, čegar mnenje je bilo na vsak način potrebno za ugotovitev državnega prispevka v znesku 16.001} K. Na prošnjo goriomenjenega glavarstva, da naj se izda dež prispevek 4000 K odgovoril je dež. odbor, da bode to takoj ukrenil, čim bodo drugi interesirani faktorji izdali dotične prispevke. Istočasno je naročil županstvu v Dolenjem, da vplača c kr. okrajnemu glavarstvu znesek, kateri je bilo občinsko starešinstvo sklenilo prispevati. E. Obrt, Obrtni nadaljevalni poduk. Odb. št. 696,6920, Na nujne korake trgovsko-obrtne zbornice v Gorici pri c. kr. togovinskem mini- sterstvu se je posrečilo odpreti v glavnem mestu dežele potom tehničnega urada za pospeševanje male obrti zaporedoma tri obrtne nadaljevalne tečaje in sicer eden za čevljarje, odprt 7. januaija 1902, drugi za mizarje odprt 9 septembra in tretji za krojače odprt 10. novembra 1902. Za vpeljavo poslednjih dveh je dež. odbor toplo priporočil dopisom 5. febr. 1902 št. 696 dotično prošnjo trgovsko-obrtne zbornice pri trgovinskem ministerstvu. Da bi pa materijelno podpiral hvalevredni namen gori imenovane trgovsko-obrtne zbornice, dovolil je deželni odbor, odzivaje se naličnim prošnjam iste, z na razpolago stoječimi doneski, prispevek 1000 K za čevljarski tečaj, 800 K pa za mizarski in krojaški tečaj. F. Štipendiji, I. Deželni štipendiji dijakom. Odb. št. 2174 6814 a) Leta 1902 izplačali so se ostali obroki za akademično leto 1901/1902 4 deželnih '21ti štipendijev po 400 K vsaki naslednjim visokošolcem : Zumin Pompeju, pravniku v Gradcu, Diblas Jakopu, pravniku v Gradcu, Ipavec Andreju, modroslovcu v Gradcu, Pavlin Josipu, modroslovcu v Gradcu. Kazglasivši potem natečaj za podelitev istih štipendijev v letu 1902/1903 je dež. odbor podelil iste naslednjim prosilcem : Pascoli Valentinu, pravniku v Gradcu, Petrevsig Antonu, politehnikerju na Dunaju, Medveščik Petru, pravniku v Gradcu, Roječ Josipu, piavniku na Dunaju. b) Iz 4 deželnih štipendijev po letnih 600 K vsaki, ustanovljenih v spomin 40-letnice vladanja N. V. cesarja Franca Jožefa I. so se izplačali dotični obroki v šolskem letu 1901/1902 naslednjim dijakom : Trevisan Avgustu, pravniku v Gradcu, Vales Alfonzu, modroslovcu na Dunaju, Turus Emilu, modroslovcu v Gradcu, Eržen Antonu, pravniku v Gradcu. Vsled natečaja odprtega za prve tri štipendije, kateri so bili za oddati v letu 1902 in 1903, podelili so se za celo leto 1903/1904 Milocco Rombaldu in Burri Arturu, pravnikoma v Gradcu. Eržen-ov štipendij se je ustavil s koncem leta 1901/1902. Nasprotno so se podelili štipendiji za celo leto 1904/1905 sledečim dijakom: Ipavec Andreju in Lavrenčiču Rudolfu, modroslovcema na Dunaju. 2. Tehnologični deželni štipendiji. Odb. št. 4839, 6720 Leta 1902 so se izdali: a) Vodstvu obrtne šole na Dunaju, za obiskovalca Fornasarig Ivan Krstnika štipendij 800 kron; b) Vodstvu tehnologičnega obrtnega muzeja na Dunaju za obiskovalca I. Srebernič štipendij 800 kron. 3. Ustanovni štipendiji. Leta 1902 podelili so se sledeči ustanovljeni štipendiji in podpore : a) Štipendij IVerdenberg. Odb. št. 8027 1) Gallas Jakopu, iz Medeje ; 2) Lenar Janezu, iz Hudejužne ; 3) Bregant Evgeniju, iz Ločnika ; 4) Pinat Arturu, iz Brume ; 5) Visintin Josipu, iz Bracana. Vsi gori navedeni so učenci c. kr. gimnazije. Štipendiji, vsaki po .300 K, izplačljivi s koncem 1. semestra 1902/1903 vodstvu semenišča Werdenberg so bili podeljeni, prvi trije od knezo-nadškofijskega Ordinarjata in slednja dva od grofice Terezije Puppi. Deželni odbor je bil obveščen z namestništvenim dopisom 5. decembra 1902 št. 32.420 in jih je nakazal z odlokom 12. decembra 1902 št. 8027 deželni blagajni v izplačilo. b) Štipendij Stanič. Odb. št. 3989 Vsled namestništvenega naznanila podelil se je štipendij ustanove Stanič v letnem znesku 128 K Ivanu Stanič, iz Morskega, obiskovalcu II. razreda ljudske šole v Kanalu. Nakaz dež. odbora ima št. 3989 od 25/6 1902. G. Dobrodelne ustanove, I. Ustanova grofa Franca Coronini za obnemogle delavce. Odb. št. 7518 Ker ste se spraznili dve podpori ustanove grofa Franca Coronini za obnemogle de- lavce, je podelil dež. odbor po letnih 240 kron pričenši od 1. februarja 1902 prosilcema Vreli Cezarju in Fiegl Antonu iz Gorice. Nakaz izvršil se je odlokom 29. januarja 1902 štev. 7518. 2. Ustanova za ranjene vojake. Odb. št. 69661901 Iz ustanove za ranjene vojake podelila seje letna podpora 96 K pričenši z 1. ja- nuarjem 1902 Turel Andreju, iz Gorice. Nakaz izvršil se je z odlokom 20. decembra 1901 št. 6966/1901. H. Zdravstvene stvari, I. Za udušenje tuberkuloze. Odb. št. 6167/902 V svrho vspešnega podpiranja akcije, ki jo je zapričelo c. kr. namestništvo, da se zaduši jetika, je odposlal deželni odbor dne 24<9. 1902 pod št. 6167 vsem županstvom v deželi sledečo okrožnico : „Z namestništvenim naznanilom 8/8. 1902 št. 20.163 dež. zakonika št. 21 so se objavili natančni predpisi, ki merijo na to, da se prepreči odnosno da, ako se bode strogo ravnalo po teli predpisih, se lahko izdatno zabrani to hudo v naši deželi razsajajočo bolezen, in da se ozdravi po njej okužene bolnike, ako se ž njimi primerno ravna in jih oskrbuje. Radi tega priporoča dež. odbor županstvu najtopleje, da se strogo drži objavljenih določil. V svrho pa, da se bode v posameznih občinah po teh predpisih ravnalo, ima se za to županstvo prizadevati po svoji organih; razun tega naj se naprosijo zdravniki, ki lečijo v tamošnji občini, posebno pa oni, ki so stalno v službi tamošnje občine ali občinarjev, da naj podučujejo pri priložnostih ljudstvo v obveznih in priporočljivih naredbah navedenih v namestništvenem razglasu, po kojih se da vspešno zabraniti tuberkuloza in nje razširjenje." 2. Nagrade za cepljenje koz. Odb. št. 3059 Od zneska 300 K proračunjenega za leto 1902 se je nakazalo kot nagrado za cep- ljenje koz se sklepom 5/5. 1902 št. 3059 na predlog namestništva gosp. dr. A. Luzzatto, mestnemu zdravniku v Gorici in g. dr. G. Benardelli občinskemu zdravniku v Korminu in sicer prvemu 180 K, drugemu 120 K'. 3. Podpore za babiške tečaje. Odb št. 586,5910, Leta 1892 se je podelilo na običajen način 4 podpore po 1'05 K na dan in se je 2291, 5085 plačalo pot v Trst in nazaj, obiskovalkam tečaja za babice v tržaški bolnišnici. Za iste se je tudi plačalo stroške diplomov, in sicer za vsako 8 K, katere je plačalo vodstvo c. kr. zavoda za babice. J. Eedarstvo, Izvršilne odredbe izgnancev. Odb. št. 2563 Nižjeavstrijski deželni odbor se je obrnil vsled različnega mnenja, katero se je poja- vilo med njim in dež. odborom v Galiciji, ker se je slednji branil povrniti troške nastale za prevažanje izgnancev iz Ogrske in pristoječih v Galicijo, z osnovanim predlogom na ministerstvo za notranje zadeve, da bi se za vse izgnance, kateri se privedejo iz Ogerske na avstrijske mejne postaje in so pristoječi v Cislitajno izrekla nova odredba za izgnance in sicer začasno. Za konečno vreditev te zadeve prosil je dež. odbor nižjeavstrijski notranje ministerstvo, da naj ono s sodelovanjem vseh kompetentnih faktorjev sklene med kr. ogersko vlado pismeno nagodbo, se sknpno zavezo, na podlagi katere bi se vsi slučaji izgnanstva v obeh delih monarhije rešili brez zaprek. Vsled namestništvenega poziva dne 2 aprila 1902 po naročilu ministerstva za notranje zadeve, da naj se izjavi dež. odbor o predlogu nižjeavstrijskega dež. odbora, je-le ta odgovoril dne 21. maja 1902 namestništvu, da se pridruži istemu predlogu in to temveč ker je bil deželni zalog že večkrat obremenjen z napačnimi izreki izgnanstva od strani ogerske vlade. L. Nadzorstvo nad občinami, Deželni odbor je izvrševal nadzorstvo nad občinskimi upravami na podlagi veljavnih zakonov in občinskega reda s posebnim ozirom na strogo varovanje občinskih premoženj in njih pospeševanje. Nekterim občinam smo dovolili da zajmejo posojila za nujne svrhe' javne koristi ali iz nujnih upravnih vzrokov, toda pod pogojem, da se morajo staviti v proračune prihodnjih let primerni zneski za razdolžitev dolga in dotičnih obresti, na kar deželni odbor osobito pazi ob potrditvi proračunov samih. Glede bolniških troškov, ktere predplačuje deželni odbor iz deželnega zaloga proti povračilu istih od strani pristojnih občin dotičnih bolnikov se je pripetilo, da se je mestni magistrat v Trstu pritožil proti upravništvu iste bolnišnice, da se dogaja prepogostoma, da prevažajo italijanske podanike, bivajoče v kaki občini naše dežele, rečene domovne občine v Tržaško bolnišnico namesto v kako bolnišnico lastne dežele. Deželni odbor je opozoril o tej pritožbi vse občine z okrožnico z dne 28. februarja 1902 št 1448/1902 z opazko, da mestni magistrat Tržaški je naročil vodstvu mestne bolnišnice, naj zaračuni take prehranitnine na račun deželnega zaloga goriškega, kedar je dokazano, da so odredile odpošiljatev bolnika v rečeno bolnišnico domovne občine in to z namenom, da se skrčijo taki slučaji, vsled kterih izvira velika škoda Tržaški občini. Da ne bodo preveč hudo tlačile občinskih in deželnih tinanc posledice pogodbe obstoječe med našo državo in italijanskim kraljestvom z dne 25. junija 1890 zadevajoče oskrbo bolnikov obeh držav je odposlal deželni odbor dne 6. avgusta 1902 pod št. 2977 vsem občinskim zastopom dežele sledečo okrožnico : Odb. št, 2977/1902 „V pogodbi, sklenjeni med Avstro-Ogrsko monarhijo in italijanskim kraljestvom dne 25 junija 1896 in razglašeni pravnoveljavno za dežele zastopane v državnem zboru s cesarko odredbo z dne 22. maja 1899 (Glej drž. zak. št. 102 in 103 iz leta 1899) je določeno, da vsaka izmed strank pogodnie je zavezana skrbeti, da se na njenem ozemlja z ubožnimi pripadniki druge stranke, ki potrebujejo vsled telesne ali duševne bolezni pomoči in zdravljenja, ravna prav takQ, kakor z lastnimi državljani, in to tako dolgo, da se morejo poslati nazaj v domovino brez nevarnosti za njih zdravje in za zdravje tretjih oseb. Povračilo takih oskrbovalnih troškov se ne more tirjati v slučaju uboštva oskrbovane osebe niti iz državnih, deželnih ali občinskih sredstev, niti iz kakega drugega javnega zaklada tiste države, katerej pripada podpirana oseba. V zgoraj navedenih predpisih pogodbe je molče zapopadeno za deželno upravo važno pravilo, da troški za oskrbo v tej deželi bivajočega pripadnika iz Italijanskega kraljestva, in kteri gredo vsled tu obstoječih določb na račun deželnega zaloga, n. pr troški za umo-bolne, porodni troški, polovica troškov za oskrbovanje pelagroznih oseb i. t. d., mora prevzeti, v slučaju uboštva, deželni zalog, kakor da bi dotični tuji podanik pripadal naši deželi. Omenjena pogodba določa pa molče za občine jako važno pravilo, da morajo namreč občinski zalogi prenašati, kakor za svoje občinarje, stroške za pripomoč in zdravljenje ubo-gih podanikov iz kraljestva, kakor da bi ti pripadali v ono občino dežele, kjer prebivajo ali so se stalno naselili. S tega stališča bode deželni odbor ugotovljal splošne bolniške stroške za podanike iz kraljestva na račun občinskih zalogov kedar bo dokazano, da ti podaniki stanujejo, ali da so stalno naseljeni v kakšni občini te dežele. Deželni zalog pa bode prenašal, razven gor navedenih posebnih oskrbovalnih troškov, tudi splošne oskrbovalne troške, narasle v kaki bolnišnici naše dežele za podanike iz bližnjega kraljestva, glede kojih ni mogoče dokazati, da imajo v kakšni občini te dežele svoje stalno bivališče. Ako se dožene, da ima tak podanik svojo redno bivališče v občini kake druge dežele naše monarhije, se bode zahtevalo povračilo od dotičue dežele oziroma občine. Obvestivši o tem obšinske zastope, se isti opozarjajo, naj skrbe za to, pa narastejo le taki troški, (— koje imajo prenašati občine ali dežela za italijanske pripadnike —) ki so neobhodno potrebni. Ni toraj primerno, kakor se to večkrat dogaja, da pošiljajo občine-, ki so bolj blizu italijanske meje, nego mestu Gorici ali Trstu, bolne italijanske podanike v bolnišnice nahajajoče se v teh dveh mestih, ampak bi kazalo, da se jih pošlje v bližnje bolnišnice videm-ske dežele v (Italijo) na breme javnih zalogov kraljestva. Tudi ni primerno spravljati bolne italijanske podanike v bolj oddaljeno tržaško bolnišnico, kjer je vrhu vsega tudi dnevna oskrbnina večja, na mesto da bi se jih odpravljalo v goriške bolnišnice." * * * Deželni odbor je potrdil na tozadevno prošnjo nekterih županstev prodajo občinskih zemljišč toda vedno opazujoč vse previdnosti da se zajamči nedotakljivost dotičnega občinskega premoženja. Gradežka občina je tudi letos zavzemala v tem oziru med vsemi občinami prvi prostor, kar je pripisovati rastočemu napredku v stavbeni stroki v tem mestu slovečih morskih kopelj. * * * Deželni odbor je odposlal v svrho, da se zagotovi kar najboljše in redneje upravno poslovanje, sledečo okrožnico z dne 3. septembra 1902 št. 5725 vsem občinskim zastopom dežele. Odb. št. 5725/1902 „Sklicuje se na svojo okrožnico z dne 4. oktobra 1901 št. 5459 in na one prejšnih let, naroča deželni odbor sledeče. I. C. kr. finančno vodstvo v Trstu se je neštetokrat popolnoma opravičeno pritoževalo, da nekatere občine ne predlagajo svojih proračunov v postavno določeni dobi, ampak mnogo kasneje, vsled česar nastane pri sedanjem načinu predpisovanja in pobiranja doklad premnogo nepotrebnega dela, ker se morajo popravljati predpisavanja v knjigah in izkazih davčnih uradov. Da se ohrani redno uradovanje pri davčnih uradih, ki so vže itak preobloženi z drugim uradnim delom, namerava finančno vodstvo prepovedati prepozno naprošeno predpisovanje in pobiranje doklad. Vsled tega in ker mora imeti tudi deželni odbor dovolj časa, da pregleda vse proračune vseh občin v deželi, vabijo se vsi občinski zastopi, da sestavijo, potrdijo in predložijo svoje proračune za leto 1903 do I. novembra 1902. Oni občinski zastopi, kojim bi ne bilo mogoče, radi opravičenih zaprek, predložiti svojih proračunov do navedene dobe, se bodo morali ravnati vsekakor po določilu 1. odstavka §. 65 občinskega reda ter predložiti svoje proračune v neprestopni dobi do 1. decembra 1902. Deželni odbor bode prisiljen, nalagati vso odgovornost onim občinskim zastopom oziroma njih izvrševalnim organom in posebno gg. županom, koji se ne bi natančno ravnali po goroznačenih predpisih in bi provzročili s tem škodljiv nered pri občinskem gospodarstvu, kajti potem bi bilo onemogočeno redno predpisovanje in pobiranje občinskih doklad. Istotako se bode deželni odbor, v korist občinam, poslužil vseh prisilnih, po zakonu dovoljenih sredstev, da doseže sestavo in predložitev občinskih računskih prevdarkov o pravem času. II. Večkrat se pa pripeti slučaj, da se predložijo proračuni sicer o pravem času, a da ne odgovarjajo predpisom zakona. Radi tega se morajo vračati občinam, in starešinstvo jih mora v drugič ali celo v tretjič v sejah razpravljati preduo so tako sestavljeni, da odgovarja njih oblika knjigovodstvenim načelom in njili vsebina obstoječim postavnim določilom. Da se prihranijo nepotrebna dopisovanja med deželnim odborom in občinami, ki vrh vsega provzročujeio tudi mnogo izgube časa, opozarja se občinske zastope, da se ravnajo po sledečih načelih : a) Iz občinskih proračunov se imajo v vsakem slučaju izpustiti troški za cerkvene potrebščine. Za te izdatke se mora napraviti poseben račun v smislu deželnega zakona z dne 29. novembra 1862 dež. zakonik št. 2 iz leta 1864, oziroma državnih zakonov z dne 7 maja 1874 drž. zak. št. 50 in z dne 31. decembra 1894 drž. zak. št. 7 ex 1895. Izločitev tacih izdatkov je radi tega potrebna, ker v pokritje primanjkljejev v cerkvenih proračunih, ne služi ista podlaga, kakor v založbo primankljejev razkazanili v občinskih proračunih. b) V onih krajevnih občinah, ki sestoje iz več davčnih občin, bodisi da upravlja poslednje poseben gospodarski svet ali tudi ne, je. sestaviti toliko proračunov, kolikor je davčnih občin, ter še poseben proračun za skupne izdatke. V posebne računske preudarke za vsako posamezno davčno občino se imajo postaviti dohodki in troški, ki se tičejo edino le uprave dotičnih davčnih občin. V skupne proračune pa je sprejeti po splošnih predpisih obstoječih zakonov, vse ono izdatke, ktere morajo prenašati skupno vse davčne občine v razmerju predpisanega državnega davka. V skupni proračun bode toraj postaviti v smislu določil občinskega reda splošne upravne stroške zadevajoče krajevno policijo, potem v smislu IV. člena zakona z dne 3. decembra 1863 drž. zak. št. 105 stroške za preskrbovanje ubogih in nalične bolnišnične stroške; in v smislu zakona z dne 21. maja 1894 dež. zak. št. 13 stroške za zgradbo in vzdrževanje občinskih mostov in cest. c) Priporoča se občinskim zastopom, da se pri upravljanju lastnih občin strogo drže načela, da je namreč treba vsako leto pokriti primanjkljaje v računih, ki se tičejo ponavljajočih se in navadnih izdatkov, ker ni pravilno, ako se brez važnega razloga postavi le del navadnih izdatkov v proračun prihodnjega upravnega leta. Radi tega se morajo posebno preudariti potrebne svote v popolno pokritje obrestij občinskih dolgov, bolnišničnih stroškov, ki jih je predplačal deželni zalog, in navadnih bolniških troškov. Ako so bile občine v prejšnjih letih priinorane porabiti čeloma ali deloma nedotakljivo občinsko premoženje ali zajeti posojila, — v svrho pokritja izvanrednih izdatkov ali v svrho zacelitve primankljajev izvirajočih iz nepotirjanili dohodkov, — bode treba po tinančnih razmerah vsake posamezne občine poskrbeti za zacelitev porabljenega občinskega zakladnega premoženja bodisi v obrokih ali z enkratnim odplačilom, oziroma za poplača-nje zajetega posojila. d) V onih občinah, kjer niso še razdeljena občinska zemljišča, se mora poskrbeti za njih upravo, za porazdelitev njih dohodkov in za iztirjanje prispevkov od strani občinarjev v smislu določil §§. 60—63 obč. reda. V smislu §. 70 občinskega reda se morajo na vsak način poterjati od občinarjev davki in druge javne davščine, kakor tudi stroški za obdelovanje in nadzorovanje občinskih zemljišč III. Občinske proračune, sestavljene po prejnavedenih določilih, je opremiti se sledečimi prilogami: 1) z razglasom v smislu §. 65 občinskega reda; 2) z razglasom v smislu §. 81 občinskega reda ; 3) s poverjenim prepisom sejnega zapisnika glede potrditve proračuna ; 4) z imeniki onih občinarjev, ki so deležni dohodkov od občinskih zemljišč in kteri morajo prenašati stroške navedene v §, 70 obč. reda; 5) se sumarjem državnih izravnih davkov ; 6) z morebitnimi pritožbami proti proračunu. Deželni odbor je prepričan, da bodo občinski zastopi upoštevali navedene okoliščine in da bodo predlagali svoje proračune po navodilih danih v tej okrožnici, kajti s tem bodo skrbeli za koristi njihovih občin in ob enem olajševali tudi dež. odboru težko delo, koje pogostoma provzroča pregledovanje proračunov." Uspehi te okrožnice niso izostali gledč na to, da so zadobili vsi občinski proračuni za leto 1903 o pravem času odobritev, vzlic temu da se je moralo mnogo izmed njih občinam povrniti v popravo. V svrho pregledovanj na licu mesta, bodisi občinskih računov sploh oziroma proračunov, bodisi za pregledovanja občinskih računskih sklepov ali pa za obravnavo predmetov posebne važnosti na licu mesta je deželni odbor odposlal v nektere občine ali na sedež cestnih odborov, ali na lice mesta, kjer so se imele izvršiti važne zgradbe v cestni, stavbeni ali drugi stroki, deželne uradnike, da so tam zbrali podatke in snovi, da sino zamogli nadzorovati avtonomne uprave prve inštance ali pa da smo bili v stanu uspešno braniti deželne koristi. Zakladi v oskrbovanju deželnega odbora i. Zaklad za bolne in ranjene vojake. (2. stran) Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku 60.829:69 : Pričetni razdolženi aktivum od ...... K 204:89 zvekšal se je koncem leta v konečni aktivum od 408:35 ker so se izdatki za stalne in premenljive podpore zmanjšali. II. Deželno-občinski zaklad, (4 stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 800 K. in je znašala koncem leta 1901 K 105.500: Pričetni razdolženi aktivum od ...... K 215:53 zmanjšal se je za . . . . . . . ^ 43-65 znašal je torej koncem leta ....... K 171:88 III. Gozdorejski in ribarstveni zaklad, (6. stran) Imovina gozdorejskega zaklada v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku 43 800:— K, ona ribarstvenega zaklada ostala je nespremenjena v znesku K 100: ■ imovina v naloženih glavnicah pomnožila se je pa za K 20:— v korist ribarstvenega zaklada ter iznaša sedaj K 260:40. Pričetni razdolženi aktivum je znašal ..... K 2.510:93 tekom leta 1901 pomnožil se je za ..... n 1.107:76 koncem leta znašal je torej ....... K 3.618:69 Leta 1901 znašali so skupni dohodki tega zaklada K 8.480:16 in sicer so donesli lovski listi K 5202:—. Na ta način ta zalog ni potreboval nikake podpore od deželnega zaklada ter je celo svoje premoženje zvekšal Gospinski zaklad, (8 stran) Imovina v obveznicah se je zvekšala in je znašala koncem leta 1901 K 298.200:—. Nespremenjena je pa ostala vrednost nepremičnin ter je znašala K 19.589:60. Pričetni razdolženi aktivum v znesku ..... K 437:25 zmanjšal se je koncem leta na ..... „ 145:57 V. Zaklad Werdenberških štipendijev, (10. stran) Imovina v obveznicah ostala jc nespremenjena v znesku K 172.600:— Pričetni razdolženi pasivum v znesku ..... K 539:04 zmanjšal se je koncem leta na ...... „ 339:84 VI. Štipendijski zaklad, (12. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 1100:— K in je znašala koncem leta 1901 1C 159.000:—. Od te svote pripada „ 25.200: - „ 3.900:— 1 800:— „ 1.400: — „ 5 200:— „ 12.200: — „ 9.900:— „ 17 600:— „ 13.900:— „ 2.300:— ,. 35.800: • „ 14.000: - Pričetni razdolženi aktivum v znesku pomnožil se je koncem leta na K 15.800:— ustanovi Stanig ; „ Alessio; „ Grattei ; „ Štubelj ; ,, Riavitz : Pravizza ; Abram ; Leoni ; Codelli; Prokop ; Cecotti ; Coronini; Maurovich; VII. Glavni ubožni zaklad, K 413:56 1433:45 (14. stran) Imovina tega zaklada je znašala koncem leta 1901 1 v obveznicah zaklada ...... torej 800 K več nego prejšne leto; 2. v obveznicah bilših bratovščin ..... 3. v glavnicah naloženih pri zasebnikih in kupninah zatorej manj v primeri s prejš. letom za K 623:— ; to svoto so vrnili dotični dolžniki in se je naložila vsled nakupa državnih obveznic. 4. v posestvu in vživanjskih pravicah .... vsa imovina znašala je koncem leta 1901 .... Pričetni razdolženi aktivum od .... zvekšal se je koncem leta na ..... VIII. Šolski zaklad, (16. stran) Imovina V obveznicah pomnožila se je za 9000:— K in je znašala koncem leta 1901 267.000:— K. Pričetni razdolženi aktivum ...... K 355:87 zmanjšal se je koncem leta na ...... „ 281:59 IX. Deželna gluhonemica, (18. stran) Imovina v obveznicah zvekšala se je za 75:— K glavnica naložena pri zasebnikih ostala je nespremenjena. Vrednost posestva ostala je nespremenjena, ona pohištva se je pomnožila za K 7.218:97 ona živine pa zmanjšala za K 90. Koncem leta 1901 je znašala torej vrednost imovine : 1. v obveznicah ....... . K 41.500:— 2. v glavnicah naloženih pri zasebnikih in sicer : a) z obresti ....... n 2.100:- b) brez obresti ...... n 3.497:02 3 posestva ....... • » 59.412:34 4. pohištva ........ n 12.828:88 5. živine ........ n 540:— skupaj K 120.891:24 Začetkom leta je imel ta zaklad čistega aktiva n 3:34 kteri se je pomnožil koncem leta na !J 605:73 X. Pokojninski zaklad za učiteljsko osobje, (20. stran) Ta račun razkazuje vštevši pričetno gotovino, skupnih dohodkov K 52.709:47 troškov tudi . . ,.......„ 52.709:47 torej nikake konečne gotovine. K 868.900:- 309.300: 17.838:91 126.388:37 K 1,322.427:28 K 1.421:87 5.123:05 Uprava bila je v primeri s proračunom : 1. ugodna pri dohodkih za ..... K 19.878:74 in 2. neugodna pri troških za ..... n 1.346:64 torej sploh ugodna za ...... K 18.532:10 Pričetni razdolženi pasivum od K 10.543:91 zmanjšal se je koncem leta na aktivum .... • » 336:19 Ta zaklad dolževa! je na predplačilih deželnemu zakladu koncem leta 1901 še 4.548:98 K. XI. Kazni mali zakladi, (24. stran) Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena in je znašala koncem leta 1901 K 4100 — koji spadajo : a) zakladu podpornega odbora ..... K 1.200:— in b) zakladu „globe od obč. upravnikov" .... 7) 2.900: - Pričetkom leta je znašal razdolženi pasivum K 618:03 in koncem leta ........ » 426:23 torej zmanjšanje ........ K 191:80 XII. Ustanova Nj. Eksc. Franceta grofa Coronini-Cronberg, za delo nezmožne rokodelce, (26. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 600:— K in je znašala koncem leta 1901...........K_ 45.000:- Pričetni razdolženi aktivum od ...... K 73:42 zvekšal se je koncem leta 1901 na ..... „ 179:46 XIII. Gasilski zaklad, (28. stran) Ta zaklad se je ustanovil šele leta 1898 temeljem deželne postave 13. avgusta 1896 (deželni zakonik št. 23) ter nam kaže skupnih dohodkov . . K 6.221:66 izdatkov pa ......... „ 4.011: — torej koncem leta gotovine . .... K 2.210:66 Posebni podzaklad pa, ki služi v podporo gasilcem ponesrečenim med gašenjem ognja, ima na razpolago glavnico naloženo pri tukajšnji hranilnici „Monte di Pietii" v znesku....... ... K 2.630:64 Zemljščno-odvezni zaklad, (30. stran) Uprava kaže za leto 1901 sledeče podatke : Vsi dohodki od 1. jannvarja do konec decembra 1901 so znašali, prištevši končno gotovino leta 1900 .........K 276:33 vsi troški .......... ,. 276:33 torej nikake končne gotovine. XV. Depoziti in tuj denar, (32. stran) Izid leta 1901 razkazuje končnega ostanka : a) v gotovini.........K 5.438:89 b) v obveznicah...........22 953:44 koji je na drobno pojasnjen v razkazu pridjanem računskemu sklepu. XVI. Deželni zaklad, (46. stran) Računski sklep tega zaklada razkazuje za leto 1900 : a) potirjanih dohodkov od deželne denarnice kakor tudi od c. k. davčnih uradov prištevši temu pričetno gotovino b) plačanih troškov r) končni preostanki v gotovini končem leta 1900 so znašali a) pasivni .... b) aktivni K 1,179.234:91 38.486:74 kaže se skupnih dohodkov K 1,217.721:65 .....„ 1,143 249:07 .....K 74.472:58 K 474.877:69 K 300.518:36 in ako se tem prišteva končni preostanek v gotovini „ 74.472:58 skupaj . 374.990:94 je koncem leta 1900 razdolženih pasivov K 99.886:75 Glavni inventar (izvzemši imovino deželne gluhonemice) razkazuje koncem lota 1900 : a) aktivnega premoženja ....... K 2,494.398:56 b) pasivnega „ .......„ 1,543.006:25 torej razdolženega premoženja toraj 19.708:80 K manj nego koncem leta 1899. Od obveznic vrste A, izdanih v letu 1888 v imenski vrednosti je bilo razdolženih do konec 1. 1900 ...... ostalo je toraj nerazdolženih še ...... K 367.200:— K 951.392:31 » 412.000:— n 44.800:- in sicer: 71 obveznic po 200:— K = 14.200:— 63 „ „ 1.000:- „ = 63.000:- 145 „ „ 2.000:- „ = 290.000:-Od obveznic vrste B, izdanih v 1. 1888 v imenski vrednosti je bilo izžrebanih do konec 1. 1900 .... ostalo je toraj nerazdolženih še . in sicer: 76 obveznic po 200:— K = 15.200:— 29 „ „ 1.000:- „ = 29.000:- 83 „ „ 2.000:— „ = 166.000:— Deželna kmetijska šola. Slovenski oddelek. Vodstvo je poclalo o delovanju tega oddelka v dobi od 11. decembra 1901 do 4. februarja 1903 naslednje poročilo : I. Šola. Učiteljsko osobje je še vedno isto in sicer: Viljem Dominko vodja, Milton Klavžar pristav, Štefan Perko opravnik. V drugi tečaj je prestopilo 18 učencev in sicer od deželnih štipendijstov: Cermelj Franc iz Vrtovina, Erzetič Anton iz Kožbane, Gregorič Henrik iz Prvačine, Markočič Ivan iz Zagraja, Metlikovec Ivan iz Volčjegagradu, Mužulin Edvard iz Medane, Prinčič Albert iz Kozane, Rajer Albert iz Šempasa, Škodnik Ivan iz Ajbe, feirca Anton iz Plis-kovice, Stres Franc iz Idrskega, Trošt Alojzij iz Malih Žabelj ; od državnih štipendijstov : Komel Ciril iz Šempasa in Krmac Andrej iz Marezig pri Kopru. Državni stipeudijst Ha-dalin Valentin iz Zakriža je med letom zapustil zavod, ker je bil vzet v vojake; od pla-čujočih: Klemencc Anton iz Rakitnika pri Postojni in Plamenac Dušan iz Buleviča v Crnigori. Plačujoči gojenec Obizzi mark. Silvester iz Gorice je izstopil med letom ter je prestopil na višjo vino- in sadjerejsko šolo v Klosterneuburgu. Kar smo glede sprejema dijakov že lansko leto pripomnili, zdi se nam potrebno ponoviti, t. j. da večina učencev, katera se prijavi za sprejem, čeprav ima dobro odpustnico, je skoro popolnoma pozabila računstvo, pravopisje in čitanje, ker se ni več let po dovršeni ljudski šoli bavila s temi predmeti, kar ji pa zelo otežuje učenje drugih predmetov. Zato se toplo priporoča, da bi se našemu oddelku pridelil z začetkom novega tečaja novembra meseca 1. 1903 poseben učitelj, kateri naj bi učence poučeval v računstvu, spisju, zemlje-pisju, geometriji in risanju. Da bi v teh predmetih gojence poučeval strokovni učitelj za kmetijstvo, ni mogoče nikakor zahtevati, ker ni za poučevanje teh predmetov usposobljen in ker ima dovolj opravila s poučevanjem strokovnih predmetov. Razun učitelja za poučevanje predmetov ljudske šole, potreba bi bilo namestiti v zavodu posebnega prefekta, kateri bi imel nadzorovati učence izven pouka. Kmetijski opravnik in šolski sluga ne moreta tega opravljati, ker ima prvi cel dan dovolj posla pri kmetiji, šolski služabnik pa dobiva le 1 krono na dan in za to krono ne more služiti na vse strani; sicer pa ima tudi ta dovelj drugega posla. V tem šolskem letu smo priredili maja meseca poučni tečaj v cepljenju trt v zeleno. Dobro in koristno bi bilo, da bi se prirejalo na našem zavodu več takih tečajev in sicer v spomladi tečaj za trto- in sadjerejo, poleti tečaj za trto- in sadjerejo in v jeseni tečaj za kletarstvo. Ti tečaji naj bi trajali le nekaj dni in vzela naj bi se le ona učna snov, katera bi bila dotičnemu letnemu času primerna. Take tečaje bi nam bilo prirediti sedaj toliko lažje, ker smemo z gotovostjo računati na to, da bi nam c. k. ministerstvo za poljedelstvo dalo v to državno podporo in bi nam za to kratko dobo poslalo v pomoč v Gorici nameščenega potovalnega učitelja. S takimi tečaji bi se kmetijski pouk veliko hitreje razširil med našim ljudstvom. S pomočjo državne podpore 500 kron smo nakupili cvetni model rži, tridelni železni valj, škropilnico za sadna drevesa, maks. in minimum termometer in zbirko aparatov za rastlinsko fizijologijo. Za knjižnico smo nakupili kakih 40 strokovnih knjig. Naročeni smo na 8 strokovnih časopisov. Konvikt. V prošlem letuje sekcijski načelnik v c. kr. poljedelskem ministerstvu g. Popp počastil naš zavod s svojim posetom. Za hrano ni določena mesečnina, ampak vsak dijak, bodisi štipendijst ali plačujoč, plača koncem meseca le to, kar je porabil; na leto kakih 200 kron. Poslopje. V minolem letu sta se popravili pisarnica in laboratorij, in odtolkcl se je omet z zidov gospodarskega poslopja, ker je slednji v celih kosih odpadal. II. Kmetija. Vinograd. Letos smo napravili novo trtnico in smo pridelali dokaj bilf, katere smo do zadnje že prodali. Požlahtnili smo tudi precej amerikanskih podlag na zeleno, primorani smo pa vse te cepljenke obdržati za dom, ker nam je trtna uš mnogo vinograda uničila. Sicer bi bilo jako želeti, da bi tudi mi pridelovali cepljene amerikanske trte in te oddajali vinogradnikom po znižanih cenah, kar bi zamogli pa storiti edino le tedaj, ko bi dobivali v to primerno deželno in državno podporo in bi ne bili primorani skrbeti za to, da izkazujemo čisti dohodek naše male kmetije. Ta zahteva bi morala na splošno korist naših kmetovalcev nehati. Radi trikratne toče pridelali smo letos mesto 120, samo 45 hI vina. Za gnojenje smo rabili tudi umetna gnojila. Klet. V kleti imamo še okolo 270 litrov vina iz 1 1894, 500 1 iz 1. 1895, 6001 iz 1. 1896, 400 1 iz 1. 1897, 600 1 iz 1. 1898, 1200 1 iz 1. 1899, 450 1 iz 1. 1900 in 4300 1 iz 1. 1902, skupno kakih 83 hI. Stara vina prodajamo po 76—80 K hI, kar kaže, da vina pridelana na tukajšnem suhem zemljišču postanejo v starosti prav fina. To nam je potrdila tudi poskušnja vin, katero je priredilo c. kr. kmetijsko društvo julija meseca lanskega leta, ker je bilo od 11 predloženih vin 10 pohvaljenih. Drevesnica in sadovnjak. Letos smo predlagali deželnemu odboru, naj bi nam dovolil, da prodamo iz naše drevesnice sadna drevesa po znižanih cenah, po kakoršnih jih oddaja državna drevesnica in sicer jablane po 12 — 16 v, črešnje po 12—16 v, hruške cepljene na divjak po 20 v, hruške na kutino po 16 v, breskve po 16—20 v, češplje po 12—16 v in ringlote po 12-16 v. Prodali smo do novega leta okoli 3000 dreves. Razun črešenj smo pridelali malo sadja, ker nam je toča drugo sadje pobila ; vendar smo prejeli za sadje 332 K. Poljski pridelki so se vsled toče slabo obnesli. V opresnem vrtu smo preskusili raznovrstno zelenjavo; prav dobro se je obnesel grah „Lastons superlativ". Dobili bi sicer za zelenjavo lahko dokaj več, a nimamo vode za zalivanje. V hlevu je sedaj 15 glav in sicer 1 bik, 8 molznih krav in 6 mladičev. Vse te živali so čiste belanske pasme. Kobila je dobila naduho, zato smo jo morali prodati in smo sedaj brez konja Redili smo letos 1 ončo sviloprejk. Sponesle so se prav dobro V prešičjem hlevu imamo 2 spitana prešiča. V kurniku se nahaja razna perutnina. Vsled neugodnega vremena so se čebele le slabo obnesie. Letos smo gnojili travnike s superfosfatom in žveplenokislim kalijem. V Gorici, dne 4. februarja 1903. Vodja: Viljem Dominko. Deželna kmetijska šola. Italijanski oddelek. Poročilo o delovanju v letu 1902. I. Šola in konvikt. Od 20 gojencev, ki so se nahajali v zavodu ob začetku dveletnega tečaja 1901-1903 sta dva zapustila šolo v prvi polovici leta 1902 ; eden je moral nastopiti vojaško službo in drugi plačujoči je moral iti na dom, da prevzame gospodarstvo, ker mu je oče zbolel. Koncem 1902 je bilo torej vseh gojencev 18. Poduk se je vršil kakor navadno po 4 ure teoretičnega in 6 ur praktičnega poduka na dan. Le od prvih dni avgusta do prvih dni oktobra so morali imeti gojenci počitnice, ker smo se izselili iz onega dela poslopja, ktero je grozilo, po mnenju tehničnih veščakov, da se zruši. Zdravstvene razmere gojencev žalibog niso bile po volj ne; kajti imeli smo nekaj slučajev influence in drugih sicer ne ravno nevarnih bolezni, vendar so izgubili prizadeti gojenci vsled teh neprilik precejšnjo število učnih ur. Tudi ob tej priliki smo občutili potrebo sobe za bolnike. Konvikt smo upravljali kakor pretečena leta. Z dovoljenjem deželnega odbora je podučeval šolski pristav od 3. do 8. marca v občinah Medea, Čamplung in Ronki o ceplcnju ameriških trt in zadnji dve nedelji meseca oktobra se je podal rečeni pristav v Turjak in Čamplung, kjer je predaval o načinu, kako ravnati s trtami in murbami, ktere je poškodovala toča. Meseca maja je sodeloval ravnatelj pri pripravljalnih delih odbora za poskušnjo vin naše dežele, kterega je vstanovilo c. kr. kmetijsko društvo; z dovoljenjem in s podporo deželnega odbora se je podal ravnatelj na vinorejski shod v Coneglianu ter o tem predložil poročilo deželnemu odboru. Skoro vsa kmetijska dela in v prvi vrsti važnejša dela so opravljali, kakor vsako leto, gojenci, kteri pa ne izvršujejo samo dotičnega ročnega dela, temveč morajo ta dela presojati iz tehničnega in gospodarskega stališča, kar vpisujejo v posebne dnevnike. Tudi letos je zaprosilo mnogo posestnikov in kmetovalcev sv&ta v kmetijski stroki. Veronauk je podučeval, kakor prejšnja leta, psofesor in mor.sigr. Alpi iz osrednjega semenišča. II. Kmetija. Njive. Dohodki njiv so znašali 2096 kron ter je bilo v to svrho izdanih troškov 1050 kron. Orali smo dvakrat, ter smo enkrat pognojili izključno s tem, da smo zelene ostanke rastlini podorali ter smo pridjali umetna gnojila, dočim smo drugič pognojili s hlevnim gnojem in ako je bilo treba, pognojili smo še z umetnimi gnojili. Hlevni gnoj se prilaga za prvo obdelovanje, a če se je pri prvem obdelovanju sadil krompir, se ne pognoji krompir s hlevnim gnojem, ampak pognoje se želiščni štori, kajti s tem veliko pridobi krompir, ki zahteva, da je gnoj razležan in lahko spojljiv, kakor tudi zelenjava, ki veliko pridobi od svežega gnoja. Kot rastline za podoravanje v svrho gnojitve, rabimo rumeno deteljo, trifolium pratense in za delno tako ognojitev trifolium incarnatum in pratense. Za interkalarno obdelovanje rabimo zelišča, repo za opitanje (ter tuintam vsajamo tudi najprvo) navadno repo, pšenico, pitalno turšico, pitalni rž in rudečo deteljo s činkvan-tinom. Vinograd in klet. Pod tem naslovom je došlo vseh dohodkov 2780 kron in vseh izdatkov je bilo pa 1575 kron. Opozoriti pa je treba, da leži v kleti še mnogo neprodanega vina. Kljubu dejstvu, da se nahaja v vinogradu trtna uš vže nad 10 let, imeli bi tudi v tem letu nad 100 hI vina, ako ne bi bila prišla toča, ki je odnesla več nego polovico pridelka. Pridelek je znašal samo 50 hI, a glede kakovosti je bil mnogo bolji od leta 1901. Pridelek je bil primeroma visok vsled kemičnih gnojil in samo v teh dveh letih se je začelo vporabljati z dovoljenjem deželnega odbora tudi žveplo. Med tem je bila vsajena velika množina rupestris monticole, ki zadošča za vinograd 1. ha in vsajenih je bilo več amerikanskih in ameriško - evropejskih trtnih rastlin za po-skušnje v cepljenju Leta 1903 se vse pocepijo in 1. 1904 se bode zamogel napraviti vinograd na ameri-kanski podlagi A dokler ne bode donašal pridelka nov vinograd, je umestno, da se vzdržuje stari evropejski vinograd, za kar se vže skrbi kakor prej označeno. Vino se je napravilo na različne načine kakor so nanesli slučaji in letos n. p. se je belo grozdje kar naravnost iztisnilo in se je pustil vreti sam cvet iz razloga, ker je bila lupina bolna bodisi vsled toče bodisi vsled plesnobe Vrtnarstvo. Dohodkov iz vrta je bilo 1500 kron in troškov 908 kron. Pridelek ni bil povoljen in so osobito meloni mnogo trpeli. Gojenci so imeli priliko delati poskušnje z beljenjem regota, kakor je navada v Trevisu. Sadjereja. Od tega oddelka je bilo vseli dohodkov 153 kron in 70 kron pa troškov. Jeseni so pripravili gojenci luknje za razširjenje sadnega vrta ter so napravili iz izkopane zemlje posebne, vzvišene zeniljiščne prostore. Pomladi so se vadili v obrezovanju in v načinu, kako se pri mladih drevesih oblika vej predrugači. Avgusta meseca so se gojenci vadili v cepljenju na pop. Bilo je vsejanih mnogo jabolk, hrušk, črešenj, sliv itd. v svrho, da se dokaže v praksi vzreja sadnih dreves od semenišča naprej A od semen priposlanih nam od neke dunajske tvrdke se ni prijelo niti jedno seme kljubu vsemu prizadevanju pri obdelovanju in sejanju. Imeli smo pa povoljen vspeh pri sejanju raznih vrst murb in pri sejanju Maclura aurantiaca. Travniki. Od travnikov je bilo dohodkov 2592 kron in 810 kron izdatkov. Kako se je od leta do leta vikšal pridelek travnikov od leta 1895 sera, je podpisani dokazal v poročilu leta 1901. Hlev in svinjak. Tu je bilo 4917 K. dohodkov in 2085 kron stroškov. Imamo tri vrste goveje živine namreč rudečo Simmenthal, Unterwalden in Oberinnthal-krave; simmenthalske se vporabljajo tudi za lahke vožnje kakor za prevažanje in tuintam tudi za brananje. Unterwaldsko pleme je najbolje za mleko, je zadovoljno z vsako pičo in ima svojstvo, da se vsaj zboljša v naših hlevih. Oberinntalska pasma je podobna prejšnji, vendar je boljša unterwaldska. 111. Praktične poskušnje. I. Žito. Iz primerjalnih poskušenj napravljenih s 16 imi vrstami žita sejanimi jeseni leta 1901 dobili smo vspehe navedene v sledečem razpregledu. Zaporedna št j 1 VRSTA Pridelek od jcdiiote vporab-ljeiiega semena Količinapridelka na vsakem hektarju v stotih Koliko telita | hektoliter v kilogramih | Opombe glede cvetja napravljenega dne 27. maja Vstrajnost proti vetrovom 1 Squarcheade Bes.III. 17 17.22 69.- klas še nevidljiv vstraja dobro 2 Šquarcheade Bes. II. 18 18.59 63.60 n :i n n ii 3 Japonska .... 22 16.66 80.70 vže ocvetela vstraja 4 Rudeča .... 23 17.46 74.80 polnocvetoča vstraja malo 5 Noe ..... 24 18.25 73.50 je začela cvesti vstraje 6 Fuccense .... 24 18.25 76.20 n n r> n 7 Ibrido Massi . . 24 18.25 72.50 klas še neviclljiv vstraja malo 8 Ibrido grose tete . 25 19.12 71.70 nikako znamenje cvetje vstraja 9 Cologna veneta . . 26 19.84 78.50 je začela cvesti vstraja malo 10 Ibrido Tresor . . 26 19.84 7630 nikako znamenje cvetja vstraja 11 Varesotto .... 28 21.43 70.50 je začela cvesti vstraja jako 12 Grain gros . . 28 21.43 75.70 je komaj začela cvesti vstraja malo 13 Iaphet ..... 28 21.43 75.30 H ii H vstraj a ., 14 Izviren Rieti . . 31 23 80 75.40 je začel cvesti vstraja jako 15 Rieti Vilmorin . 34 26.19 75.50 ii n vstraja 16 Bordeaux .... 38 29.89 79,- nikako znamenje cvetja n 2) Izvrševale so se nadalje pognojevalne poskušnje žita za poizvedbe: a) Ali je kaka razlika, ako se pognoji zemljišče s hiperfosfatom v jeseni in ako se ravno toliko pognoji s hiperfosfatom pomladi pri pokrivanju ; b) Ali zamore liiperfosfat sam brez drugih gnojnih primesij povečati pridelek, in c) Ako se zamore sodični nitrat koristonosno nadomestiti z amonijskim sulfatom, ako se le ta doda tudi pomladi pri pokrivanju. Poskušnje so se napravile z rudečo pšenico, ki se je v tretje vsejala (III. setev) na enem in istem zemljišču, kjer je bila včasih vsejana tudi pitalna turšica. Ta zadeva se je nalašč izvedla na ta način ter se je spoznalo v našem slučaju : a) da gnojitev s hiperfosfatom pomladi napravi isti vspeh kakor ako se gnojitev izvrši jeseni. Da, bilo bi tuintam morda še celo umestnejše, ako bi se izvršila gnojitev pomladi ; b) da tudi sam hiperfosfat zamore biti koristonosen za pridelek ; c) da amonijski sulfat porabljen v enaki množini z dušikom se je izkazal povsem enak glede na vspeh pridelka kakor sodični nitrat. d) da je bil najboljši pridelek na zemljišču, ki seje pognojilo s hiperfosfatom in sodičnim nitratom odnosno z amonijskim sulfatom. 3. Pese. Napravljenih je bilo več poskušenj z nekaterimi vrstami pitalne pese in francoske pese za sladkor, ktere so imele vspehe navedene v sledečem razpregledu : Zap. VRST A Pridelek na vsakem hektarju štev. korenine v stotih perje v stotih 1. Jaune geante de Vauriac......... 378 37 2. Gčante rose demi-rucriere presajena..... 333 — 3. Geante rose demi sucriere presajena..... 212 31 4. Disette Mammouth........... 250 30 5. Bela sladka repa sivim robom....... 288 — Treba je pa povedati, da je bil pridelek vsled suše izvenredno slab, v kolikor se tiče pridelovanja repe V hlevu se je opazilo, da je zavzemala Jaune geante de Vauriac prvo mesto, dočim je bila Mammouth slabejša od drugih dveh. Gojencem se je pokazala razlika pridelka, ako se iste samo vsejejo in ako se iste vsejejo ter potem presade Sladka repa se je obdelovala v svrho, da se je pokazalo gojencem praktično umetno obdelovanje in da se je primerjalo z obdelovanjem turšice, sedaj ko se je tudi v naši Fur-laniji začela pridelovati tudi sladka repa. Pridelanih 288 stotov čistih korenin sladke repe donesejo, po najnižji ceni 2 kroni od stota, na hektar 576 K, dočim donese turšica s 50 hektolitri pridelka na hektar dohodka 570 K. 4. Turšica. O poskušnjah napravljenih v 20 posodah, ki so bile napolnjene s peskom in v drugih, ki so bile napolnjene z navadno zemljo, žalibog za letos ni mogoče poročati, kajti dotične poskušnje, ktere so provzročile mnogo izgube časa, so bile ob najlepšem času pokažene, ne da bi se vedelo zakaj. Druge poskušnje napravljene v velikem so imele namen, preiskati, ali pusti rudeča detelja (trifolium incarnatum), ktera se obdeluje pred turšieo, v zemlji toliko gnojilnih snovij, da bi bilo kedaj mogoče, to je v slučaju potrebe, sejati turšieo brez dodatka hlevnega gnoja. Brigantinska turšica je donesla obdelana 1) za deteljo brez dodatka gnoja 52 hektolitrov na hektar; 2) za rudečo deteljo brez dodatka gnoja 46 hektolitrov na hektar ; 3) za rudečo deteljo z dodatkom hlevnega gnoja 55 hektolitrov na hektar ; Iz teh izidov je razvidno, da količina gnojilnih snovij, ktere je pustila v zemlji rudeča detelja, je tako velika, da se zamore v gotovih slučajih sejati turšieo brez dodatka gnoja. Tudi letos je bil pridelek turšice, ki se je vsejala na dvoje leh, nekaj večji od one turšice, ki se je vsejala na navadne lehe. 5. Krompir. Hotelo se je tu primerjati vpliv sodičnega nitrata in straniščnega gnoja dodanega ob oboravanju: а) na krompir, ki je bil pognojen s svežim hlevnim gnojem iz slame ; б) na krompir, ki je bil pognojen z vstanim hlevnim gnojem iz slame ; c) na krompir, ki je bil pognojen s svežim hlevnim gnojem iz bičja. Ako se izračunijo na hektar napravljeni vspehi na posameznih parcelah, se dobi : I. Pregledna parcela brez gnoja: Pridelek : 150 stotov III. Svež hlevni gnoj iz slame s sodičnim nitratom : Pridelek : 159 stotov V. V stani hlevni gnoj iz slame s sodičnim nitratom : Pridelek : 192 stotov VII. Svež hlevni gnoj iz bičja s sodičnim nitratom : Pridelek : 210 stotov II. Pregledna parcela brez gnoja: Pridelek : tudi približno 150stotov IV. Svež hlevni gnoj iz slame pomešan s straniščnim gnojem : Pridelek : 214 stotov VI Vstan hlevni gnoj iz slami pomešan s straniščnim gnojem: Pridelek : 223 stotov VIII. Svež hlevni gnoj iz bičja pomešan s straniščnim gnojem: Pridelek :' 246 stotov Samo ob sebi je umevno, da je bilo porabljenega gnoja na posameznih parcelah v enaki meri. Iz teh izidov se zamore sklepati : 1) da pri drugi pognojitvi krompirja je bolje gnojiti s stranščnim gnojem, kadar je na razpolago, kajti isti stane od vseh najmanj ; 2) ako se mora rabiti sodični nitrat, ni ga dodati na hlevni gnoj iz slame ali sveži hlevni gnoj iz bičja, ker bi ga uničili nitrat razjedajoči bakteriji. Zamore se pa rabiti sodični nitrat po svežem hlevnein gnoju iz bičja in s previdnostjo tudi po vstanem hlevnem gnoju iz slame. Na drugih parcelah se je_ zopet primerjal vpliv sodičnega nitrata, amonij skoga sulfata straniščnega gnoja, ako se zemljišča pognojfe ob oboravanju edino-le s temi gnojili, ne da bi se bila pognojila zemljišča poprej s kakimi drugimi gnoji. Prišli smo do sledečih izidov : Sam sodični nitrat: Sam amonijski sulfat: Sam straniščni gnoj: Pridelek: 195 stotov Pridelek: 209 stotov Pridelek: 212 stotov Razvidno je torej, da glede gnojitve krompirja je boljši amonijski sulfat od sodičnega nitrata in da je straniščni gnoj boljši od obeh drugih dveh gnojil. Tudi pri drugih parcelah, ki so bile ob obdelovanju pognojene s hiperfosfatom in ogljenokislim sulfatom, je bilo razvidno, da je amonijski sulfat boljši od sodičnega nitrata. Iiiperfosfat, Hiperfosfat, Ogljenokisli sulfat, Ogljenokisli sulfat, Sodični nitrat: Amonijski sulfat: Pridelek: 224 stotov Pridelek: 231 stotov Tr-tna, peronospora. Vže leta 1900 je napravil podpisani, kakor razvidno iz dotičnega poročila, svoječasno predloženega, primerjalne poskušnje glede vzgojevanja trt proti peronospori, z raznimi snovmi, ki so se izkazale vse, iz jednega ali druzcga razloga, manj vredne od navadne zmesi apna in vitrijola. V tem letu 1902 je napravil profesor gospod Devarda, pristav pri tukajšnjem c. kr. kmetijsko-kemičnem poskuševališču, na nekaterih trtah Chasselas našega zemljišča poskušnje proti peronospori s kotlovnim Lizolom (Kvrol) in z nekim njegovim preparatom iz kotlo-vine ; a nobena snov in osobito Kvrol ni dala povoljnega vspeha. V Gorici, dne 31. decembra 1902. Vodja Josip Lipizer. Deželna gluhonemica. Leta 1902 je bilo v zavodu 80 gojencev. Koncem minolega leta so zapustili zavod 3 najboljši gojenci, ki so se odlikovali z napredkom v šoli in pri delu, tako da se nahaja sedaj v zavodu 77 gojencev, in sicer: Goričanov.......35 Istranov........39 Plačujočih.......3 Skupaj ........77 V navedenej dobi so se vršila zavodova opravila v moraličnem, vzgojivnem in gospodarskem oziru z istim dobrim vspehom, ki se ga je navajalo vže v prejšnjih letih. Zdravstveno stanje gojencev je bilo dobro, četudi je napadla meseca novembra in decembra ušesna bolezen čez polovico gojencev ; imeli smo tudi 2 slučaja škrofulozne bolezni, vsled česar sta bila bolnika 2 meseca v tuk. bolnišnicah. Meseca januvarija minolega leta je blagovolil obiskati zavod c. kr. okrajni šolski nadzornik mestne tržaške gluhonemice prof. Oskar pl. Hassek, koji je prisostvoval poduku v vseh razredih laškega oddelka in je izrazil svoje zadovoljstvo. Dne 26. junija so se vršili običajni izpiti gojenk c. kr. učiteljišča, koje so obiskovale tečaj za gluhoneme pod vodstvom g. učitelja Rudeža. Na vrtu in na njivi se je pridelalo samo 23. hI vina na mesto 40 in sicer radi toče, ki je obiskala 3 krat zavodova zemljišča. V Gorici, 27. januvarija 1903. Miroslav Lenardig ravnatelj. Deželni muzej. Zgodovinsko - starinski oddelek. Zgodovinsko-starinski oddelek se je razvijal v 1. 1902 v smislu želje vodstva, ki si prizadeva, da množi razne zbirke domače zgodovine z listinami, opisujočimi zgodovino naše dežele. Diplomatičen oddelek je obogatel za 16 koženic, med temi 2 izvirnika princev Eggenberg, druge grofov Strassoldo, ki so važne bodisi radi starosti (n. pr. iz 1. 1283 i.t.d ) ali radi vrez s kojiini so okrašene (n. pr. breve papeža Pavla III. Hektorju Strassoldo 1. 1540). Mnogobrojna je zbirka papirnatih listin bodisi rokopisnih ali tiskanih, ki smo jih nabavili 1902. Važni spisi devinskega arhiva, kronike nanašajoče se na plemenite družine Benigni, Comelli i. t. d. i. t. d. Med tiskovinami mnogo knjižic, okrožnic i. t. d. Velike važnosti je nabava map : Zemljevidi naše dežele — izvirna dela Barzellini-ja, Calligaris-a, Zenari-ja in drugih zemljemercev, t. j. mape raznih občin, krajev i. t d. Umetni oddelek je obogatel z izvirnimi risbami Goričana 1'ollencig-a, z lepopisnim delom Candida ; z 4 diplomi z vrezbami za jezuvitska društva — jednegaje tiskal 1. 1773 Valeri v Gorici. S prihranki iz 1. 1901—1902 je nakupilo vodstvo odg. I. Brassa 2 oljnati podobi ,.Pripovedovanje misjonarjevo" — in „Križev pot.'1 — Vsled nabave mnogih časnikov in brošur tičočih se Gorice in Furlanije je za mnogo narasla knjižnica domače zgodovine, ki pa se je žal ne more združiti — radi pomanjkanja prostora — se zbirkami muzeja. V starinski in numismatični oddelek so prišla razna orožja in denar ; vredno je da se omeni posebno 2 velika benečanska meča z železnim prevrtanim ročajem, in 2 kosa srebrnega denarja egenburških princev. Z vstrajnostjo in vnemo je preredilo podpisano vodstvo vse zbirke muzeja, posebno pa arhiv in knjižnico, in da je bilo mogoče po mnogih letih predložiti dež. odboru dotične splošne in posebne inventarje, mora podpisani omeniti vspešno pomoč svojega sina Aleksandra. Obiskovanje muzeja ob nedeljah in praznikih je bilo povoljtio Oddelku je daroval dež. odbor nekaj publikacij ; g. vitez Ivan Bolle sliko z okvirjem, mnogi dijaki posamezne kose starega denarja. Vsem pospešiteljem domačega muzeja izreka podpisano vodstvo svojo zahvalo. Prof. Henrik Majonica C. kr konservator, vodja zgodovinsko-starinskega oddelka deželnega muzeja. Zgodovinsko naravopisni oddelek. Najvažnejše delo, kojernu se je podpisani posvetil 1. 1902, je bil splošni inventarij, ki ga jc bil pričel vže jeseni 1. 1901 in ga dovršil spomladi Ta inventarij, ki je sad polletnega dela, je prav natančno sestavljen in obsega v 5 zaznamovanih delih vso imovino oddelka ; predložil ga je podpisani dež. odboru s poročilom 10. aprila 1902. Ves čas sestavljanja inventarja je zanemarilo vodstvo vse drugo delo ; toda takoj po dovršenem inventariju bila je glavna skrb, da se je popravilo, kar seje bilo nehote poprej opustilo. Vodstvo se je z vso hitrostjo poprijelo dela, ki je v zgodovinsko naravnem muzeju neobhodno potrebno, v katerem se hranijo predmeti ki se pokvarijo in strohne vsled zračnih vplivov in razjedanja mrčesov. Nič manj se je poskrbelo za pomnožitev zbirk, ki je bila v 1. 1902 prav povoljna. G. vitez Bolle je dal muzeju na razpolaganje mnogo fotografij in ker so le-te vzbudile pri Nj. Vel. presvitlem cesarju dne 30. septembra 1900 posebno pozornost, je dalo vodstvo napraviti na račun muzeja 16 fotografij predstavljajočih karakteristične kraje v deželi, in jih je potem primerno obesilo po oknih pete in šeste dvorane. Med zbirkami je bilo mnogo zanimivosti: majhna zbirka tičev, lepo število rib iz Soče in iz adrijanskega morja hranjenih v tekočinah in suhe in slednjič bogata zbirka okamenelih rib, ki popolnujejo zanimivo zbirko kremenih rib iz Grgarja in Polaca Mnogo predmetov se je nakupilo, pa tudi v dar se jih je prejelo mnogo od radodarnih prijateljev muzeja, kojim izreka vodstvo tem potom svojo zahvalo, posebno gg. Dr. M. Kersovani-ju, Dr. Bader-ju, Dr. Osk. Morpurgu, Antonu Bon, Alojziju Resen, Nigris-u in Pompeju Rubbia. Josip Matteuz vodja. Poročilo o delovanji komisije za pogozdovanje Krasa v pokn. grofovini geriško-gradiščanski za I- 1901 I. Pogozdovanje. Radi mrzle pomladi 1. 1901 se je moral odložiti pričetek pogozdovanja čez navadno dobo. Še več, tudi vže zapričeta dela so trpela, bodisi radi snega in poznejšega mraza, bodisi radi silne burje, in to niso brezpomembna pretrgovanja. Vsled teli neugodnih razmer in vsled jako občutljivega pomanjkanja delavnih moči, ki ga je provzročilo zakasnelo delo na poljih in važna javna dela v delokrogu komisije (n. pr. delo osušenja močvirja v tržiškem okraju in vipavske železnice), se niso mogla izvršiti spomladi vsa proračunjena pogozdovanja, kojih del je bilo treba odložiti do jeseni, izimši gradiščanski okraj, kjer je postalo toplo in suho vže meseca maja in kjer je padalo tudi poleti le malo dežja in kjer so bile prevladajoče meteoro'ogične razmere ugodne rastlinam. Vspeli pogozdovanja je bil tedaj primeren tem razmeram; v vsakem slučaju pa ugodnejši od lanskega leta. Nevspeh pri rastlinah je znašal v polit, okraju goriškem 27 % (proti 41 °/0 lanskega leta) in v gradiščanskem polit, okraji 37 °/0 (proti 42% pretočenega leta). Čuden nevspeh 45 °/0 (proti 23 °/0 minolega leta) v sežanskem okraju je skoro neumljiv in vzrok bi se moral iskati v slabejšem rastlinskem materjalu, ki se je pokvaril vsled zimskih zmrzlin in vsled neugodnih zemeljskih razmer na nekaterih pogozdovanih mestih Imeli smo toraj dve pogozdovanju neugodni letni, ki bodeta pa provzročili zdatno zboljšanje vže nahajajočih se nasadov. V političnem okraju sežanskem so se pridružile še druge težkoče ovirajoče lahko izvršitev pogozdovanja. Do sedaj so se namreč pogozdila le občinska zemljišča in to posebno v komenskem nadzorovalnem okraju in prišel je ravno čas ko se je hotelo pričeti pogozdovanjem nebrojnih zasebnih zemljišč vpisanih v pogozdovalnem katastru. Toda zasebni lastniki so se odtegnili svoji dolžnosti prepuščanja nasadnih jam, so se odločno postavili proti vsakemu pogozdovanju na splošno in niso opustili nikako sredstvo, da bi se odtegnili tej dolžnosti. Okrajnemu gozdnemu zvedencu seje le s težavo posrečilo doseči pogozdovanje zasebnih zemljišč v občinskem oddelku Klanec pri Brestovici, dočim se je moralo opustiti pogozdovanje na mnogih parcelah okoli Planine v davčni občini sežanski, in to radi upora posestnikov. Take ovire se ne nahajajo k sreči v goriškem in gradiščanskem polit okraju, in morale bi zginiti tudi iz sežanskega okraja kakor hitro bi se uporniki prepričali, da komisija mora izvršiti pogozdovanje na vsak način in da v potrebi bode pričela tudi z razlastitvijo. Na n o v o je bilo pogozdovano površje 177:31 hekt. (proti 216:568 prejšnjega leta) se skupno 1,544:100 rastlinami (lani 1,854:100 rastlin) in 6 kg borovega semena. Delo se razvrsti med posamezne politične okraje tako le : a) nasadi v lastni upravi : občin predmetov ha rastlin Gorica 19 25 59-61 503.400 in 6 kg semena Gradišče 10 14 30-66 274.000 Sežana 29 34 84-94 748.700 Skupaj 58 73 175-21 1,526.100 in 6 kg semena b) podpirani nasadi : občin predmetov ha rastlin Gorica 3 3 2-10 18.000 Gradišče — — — — Sežana — — — — Skupaj 3 3 2-10 18 000 Porazdeljeni po gozdnih okrajih so se izvršili nasadi tako le : občin predmetov ha rastlin Gorica 29 42 9237 795.400 in 6 kg semena Trst (Sežana ) 29 34 84 94 748.700 Skupaj 58 76 177-31 1,544.100 in 6 kg semena Za naknadno zboljšanje starih nasadov seje porabilo skupno l,67o:662 rastlin in 3 kg semena (lani 1,395:900 rastlin). To zboljšanje se je izvršilo v sledečih goz-nih oziroma političnih okrajih predmetov Gozdno-polit. okraj Gorica Trst Gorica Gradišče Sežana občin 24 12 28 50 19 34 število rastlin 941.700 322.562 412 400 množina semena 1 kg. 2 „ n Skupaj 64 103 1,676.662 3 kg. Skupno število rastlin, porabljenih pri novih nasadih in pri naknadnem zboljšanji starih nasadov, znaša toraj 3,220:762 (proti 3,250:000 prejšnjega leta) ; med temi je bilo 2,865:300 borov, 13.000 parolinijevih borov, 1000 pinus Banksiana, 212:000 smrek, 125:400 mecesnov, 562 cedrus Deodara, 3000 akacij, in 500 jelš Navedene rastline se je dobilo : 1) iz lastnih šol za gozdarska semenišča 2,732:800 borov, 13.000 parolinijevih borov, 165:000 smrek, in 500 jelš; skupaj 3,033:700 rastlin. 2) iz državnih in drugih šol za gozdarska semenišča: 126:600 borov, 10 000 smrek in 562 cedrus Deodara; skupaj 136:562 rastlin. 3) ckr. državna gozdarska uprava je sama vzgojila in zasadila na lastne troške, v svrho pogozdovanja onega dela Krasa, ki spada k gozdnemu eraiju v trnovski državni šumi: 6500 borov, 37.000 smrek in 6000 mecesnov. Skupaj 49:500 rastlin. 4) Nakupilo se je 1000 kosov pinus Banksiana. Svota kakor zgoraj 3,220:762 rastlin. Stroški za nove nasade v lastni upravi so znašali 9:288,77 kron, nevštevši potrošek za izkopavauje jam, ki so ga navadno prevzeli lastniki zemljišč ali ki ga je poplačala v posameznih slučajih (v občinah Dol-Otelca, Novavas, Sv. Tomaž, Devin in Medjavas) komisija s podporami iz pogozdovalnega zaloga, ki je na razpolaganje ravno v ta namen. Povprečno je znašal potrošek za nasajanje 1 lia kraškega sveta 54:25 kron (proti 52:44 lanskega leta), in za presajanje 1000 rastlin 0:09 kron (lani 6:03). V posameznih političnih okrajih so ti stroški porazdeljeni takode : Skupni stroški za vsak ha za 1000 rastlin Gorica .... K 2.059.69 K 37.03 K 4.09 Gradišče . . . „ 1 379.16 „ 44.98 „5 03 Sežana .... „ 5.849.92 „ 68.87 „ 7.81 Naknadno zboljšanje (izkopanje starih jam in nasajanje istih) je stalo v tem letu 9.381:84 K (proti K 8.01:696 prejšnjega leta) in povprečno 1000 rastlin K 5.95 (proti K 6.01 minolega leta). V posameznih političnih okrajih je pri naknadnih nasadih v lastni upravi število rastlin in potrošek kakor sledi: Štev. rastlin potrošek za 1000 rastlin Gorica 880"200 K 4133.21 K 4 70 Gradišče 317'562 „ 2.348.12 „ 7.39 Sežana 412*400 „ 2.900.51 „ 7.30 Skupni stroški za pogozdovanje v lastni upravi znašajo : Iz nasajanjem................K 9.288.77 /a nove nasade . | sejanjem................... 105.78 Iz nasajanjem............... 9.381.84 Za naknadne nasade } I sejanjem................. 24.8b Izkopavanje jam.......................626.97 Prevažanje in obdelovanje rastlin.................314.49 Podpiranje zemljišč ki se melijo (rušijo)...............7.65 Za zgradbo poti v nasadih .... ...............592.77 Za nabavo rastlin.......................23.86 Skupaj K 20.336.99 Prispevek posestnikov k novim nasadom, obstoječ v izkopavanji potrebnih jam znaša najmanj 5.500 K. — Gledfe podpiranili nasadov je omeniti, da so sestajale podpore edino iz darovanih sadik. ll. Poškodbe na nasadih. a) P o ž a r i na nasadih. Leta 1901 je bilo 8 požarov in sicer v občinah : Površje v ha škoda v kronah vzrok Foljan . . . . 0.09 37.80 neznan Medeja . . . . 7.50 564.— neznan Medjavas . . . 0.01 3.— iskre iz lokomotive Tržič ... 0 24 90,- neprevidnost Brje . . . . . 0.10 —.— neznan Škrbina ... 1 60 125.— neprevidnost Štijak . . . . 1.83 175 — neprevidnost nekega učenca Voglje . ... 4 00 1216.— neznan Skupaj 15.37 2210.80 Vzrok tem pogostim požarom tiči v suši, ki je trajala v januvariju in februvariju. Pogorele kraje se je večinoma na novo pogozdilo še v tem letu. l>) Poškodbe po žuželkah. Borov zavij a č (Retinia buoliana W. V.) se je prikazal v manjšem številu na nasadih 4 do 12 let starih. Na ukaz okrajne politične oblasti so pobirali posestniki te žuželke v lečinkali s tem, da so lomili krive vejice, ki izdajajo prisotnost žuželk, in so te potem uničevali. Okuženo površje je znašalo okoli 700 ha. Mala borova osa (Lophvrus pini L) se je prikazala na posameznih pogozdovanih krajih in se jo je ugonabljalo se mečkanjem. V večji meri se je prikazala ta osa le v občini Medeji gradiščanskega okraja in v občinah Selo, Gorjansko in Brje sežanskega okraja. Okužena površina znaša v vseh krajih pogozdovanja 65 ha. C n e t h o c a m p a p i t v o c a m p a V. Število se je znanjšalo v gozdnem okraju goriškem in se je pokazal v manjši meri skoro na vseh nasadih nižjih od 500 m nad morjem. Na starejših nasadih nadzorovalnega okraja komenskega se je ta golazen prikazovala v vznemirjajočih množinah ; uničevalo se jo je v lečinkali z mečkanjem ali z ognjem. Za poskus se je uničevalo tudi s petroljem. V to svrho se je rabilo pripravo imenovano „iujecteur P i 11 o t", koje vzorec se je dobil od gozdne uprave francoske države posredovanjem glavnega konzulata avstro-ogrs-kega v Parizu. Četudi se vrši v Franciji uničevanje vže mnogo let in z dokazanim vspehom in četudi se je ugonabljalo pri nas to golazen natančno po francoskih navodilih, se je vendar v kratkem prišlo do tega, da z oblivanjem s petroljem, ki je v navadi v Franciji, niso poginili mrčesi takoj in da količina 0.005 1 jc imela vspeh le pri manjših gosenicah. Moralo se je toraj oblivati v večji meri in s tem se je dosegel v goriškem gozdnem okraju popolen vspeh. Ravnati bode treba tako tudi pozneje ker se nahajajo gnezda na vrhih dreves in v svrho, da se ne žrtvujejo vejice vrhov. Uvažuje okolnost, da na Francoskem se ni nikdar presegalo količino 1 litra petroleja za 200 galet in da se je s tem dosegel popolen vspeh ker se je ugonobila mrčes, ni izključeno, da nimano opraviti s posebno vrsto golazni, ki izvira iz našega C n e t ho ca m p a p i t v o ca m p a, ker tudi v objavi francoskega ministerstva za poljedelstvo čitamo, da ta mrčes napada tam tudi P i n u s h a 1 e p e n s i s, P i n u s 1 a r i c i o de S a 1 z m a n n in P i n u s s i 1 v e s t r i s, dočim ni bilo najti pri nas pri nobeni vrsti iglatih dreves mehke igle niti pri nobeni vrsti splošnih iglatih dreves. Tudi gre v Franciji ta mrčes do 1700 m visoko nad morjem, dočim se je pri nas le redkoma doznalo visokost nad 500 ni. Okužena površina je obsegala 400 ha in kaže proti lanskemu letu še vedno zmanjšanje 110 ha. Na novo se je prikazala P h v c i d e a, kojo se je opazilo na nasadih v občini Zdravščina. Ta golazen ni še dobro opisana; pokončavalo se jo je odsekanjem mladih debel, ki so bila močno okužena. V svrho vspešnega zadušenja te gosenice ni izdala okrajna politična oblast v mejah delokroga pogozdovalne komisije nikakega dovoljenja za tičji lov. c) Glivične bolezni. Peridermium R. H. ki se je lansko leto prikazoval na nasadih v občini Zdravščina, se je opazil le še posamezno in se ga je ugonabljalo z odstranitvijo okuženih dreves. — Phizoetonia strobi Scholz, ki se opaža v isti občini vže več let, se še vedno razširja. Tekom 1. 1901 je bilo uničeno precejšnje število dreves. Vsa do sedaj uporabljena sredstva so bila brezuspešna. d) Š k o d e po divjačini i n 1 o v u. Precejšna ogrizovanja borov po zajcih je bilo opaziti le pri mladih nasadih v gradiščanskem okraju, dočim so se dobila poškodovanja po srnah na smrekovih in mccesnovih nasadih v davčnih občinah Lokva, Škofije, Dutov-lje, Krajnavas, Štijak in Velikidol sežanskega okraja, ter na Trnovem goriškega okraja. Za poškodbe, ki jih provzroča lov v tej zadnji občini, se je zahtevala odškodnina in naprosilo se je, da se ubije več srnjakov. Ni bil sprejet sklep komisije, o kojem se je govorilo v poročilu prejšnjega leta, da bi se namreč doseglo varstvo mladih pogozdovanj proti škodam lova in sicer s popolnitvijo § 53 lovskega zakona z dne 15 .februvarja 1896 (dež. zak. štev. 26), oziroma z uvrstitvijo predpisa, da lov ni dovoljen na zemljiščih ki so pogozdovani, na kojih večina rastlin ni še dosegla visokosti 25 cm. Ministerstvo za poljedelstvo je namreč na tozadevni predlog deželnega odbora, ki ga je obravnaval tudi deželni zbor, izjavilo, da za sedaj ne smatra primernim tako premembo, na kar je deželni zbor prešel na dnevni red preko te stvari. Na vsak način pa bode imela komisija še priliko povrniti se v bolj ugodnem času k temu predmetu. III. Ukrepi v varstvo in oskrbo pogozdovanja. Braniki so se zgradili na treh zemljiščih v skupnej dolžini 2481 m, visoki od 0 5 do 0*8 m in v širokosti 50 cm v sledečih občinah : podpora m za posamezen m. skupna < »pačjeselo . . 1539 16 v 246 K 24 v Vermeljan . . 428 26 v 111 „ 28 v Medijavas . . 514 40 v 205 „ 60 v Skupaj 2.481 m s podporo....................... 563 K 12 v Potem se je izdalo še iz pogozdovalnega zaloga kot prispevek za 60 m dolgo ograjenje se železno žico v Planini pri Sežani, ker ni bilo dobiti stavbenega kamna.................24 K 80 v Skupno prispevek.................. 587 K 92 v v varstvo pogozdovanj. Branike se gradi v Foljanu, Temnici, Selu, Barki in Opačjemselu, v približni dolgosti 3.300 m. Do sedaj so se zgradili s prispevki iz pogozdovalnega zaloga sledeči braniki : Okraj dolgost branika m podpora Gorica .... ...... 12.677-5 2.965 K 32 v Gradišče......... 12 6710 4.784 „ 49 v Sežana......... 21.675-2 10.733 „ — v Skupaj 47 023-6 m 18.482 K 81 v za popravo branikov in drugi stroški........... 144 „ 88 v za ograje s& žico.................. 24 „ 80 v Skupaj 18.652 K 49 v Svarilna znamenja. Kjer je bilo potrebno so se postavila na neograjenih novih nasadih svarilna znamenja ; pomankljiva znamenja so se popravila. Navedbe proti požarom Razven branikov se je odredila tudi košnja trave na bolj nevarnih krajih in to se je doseglo v tekočem letu ne samo na takih nevarnih krajih, ampak na splošno pri vsili nasadih in sicer radi pomanjkanja piče. Vsled pogostih požarov na nasadih so se objavili vnovič na večih krajih predpisi gozdne policije in v gradiščanskem okraju se je upeljala za celo dobo ko traja suša, stroga in nepretrgana služba gozdnega čuvaja. Sekanje vej in klestenje. V svrho pospeševanja rastlin in v obrambo požarov, oklestilo in očistilo se je pod nadzorstvom gozd. osobja 33 nasadov, merečih skupno 126 ha. Razdelitev gozdnih nasadov. Ker se smejo vžitki na onih površinah, ki so vpisane v pogozdovalnem katastru, oddati samo dovoljenjem pristojne polit, oblasti, zgodilo se je to vedno uradnim potoni po gozdnih organih politične uprave. Razdelilo se je tako-le : drva .... v 56 slučajih na skupni površini 319 ha stelja . . . . „ 5 „ „ „ „ 60 „ klaja ...... 2 „ „ „ „ 8 ,, trava . . . . „ 13 „ „ „ „ 170 „ Paša • • ■ • » 3 „ „ „_„ 42 „ Skupno v 79 slučajih na skupni površini 599 ha IV. Semenišča. V pokritje lastne potrebščine, vzdržuje komisija 4 semenišča in sicer: v Gorici.....s površjem 5.576 m2 v Sem pasu . . . . „ „ 2.816 „ v Komnu.....„ „ 3.280 „ na Trnovem . ... „ „ 251 „ Skupaj 11.923 m- V teh semeniščih so se nasejaJe sledeče vrste oziroma količine semen: Seme Gorica Šempas Komen Ternovo Skupaj bor......... 56 40 70 166 parolinijev bor..... 5 — — — 5 smreka s Korsike .... 4 — — — 4 navaden mecesen . — — 16 20 36 japonski mecesen .... 2 — — — 2 smreka........ 10 5 — — 15 salisburia adiantifolia . 15 — — — 15 alnus........ — 5 — — 5 akacije........ 5 — — — 5 Skupaj kg. 97 50 86 20 253 Vrednost v kronah 341.93 214.60 385 43 122 50 1064.46 Semena p a r o 1 i n i j e v i h borov smo dobili na 16 letnih nasadih v občini Zdrav- ščina in so bila prav dobre kakovosti; seme „S a 1 i s b u r i a a d i a n t i f o 1 i a" se je dobilo v nekem vrtu v Gorici in drugo se je nabavilo kakor po navadi, pri c. in kr. dvornem zalagatelju Juliju Stainer. Iz semenišč se je dobilo koncem 1901 sledeče količine sadik : Gorica: 650.000 borov, 62 000 parolinijevih borov, 25.000 smrek iz Korsike, 12.000 japonskih mecesnov, 2600 „Salisburia' in 6300 akacij; skupaj 1, 057.000 rastlin. & e m p a s : 880.000 borov, 90 000 smrek ; skupaj 970 000 rastlin. Komen: 832 000 borov, 312.000 mecesnov in 198.000 smrek; skupaj 1,342.000 rastlin. T rnovo: 35.000 mecesnov. Skupno po kakovosti lesa: 2.362.000 borov, 62 000 porolinijevih borov, 25.000 smrek iz Korsike, 588.000 smrek, 347.000 navadnih mecesnov, 12.000 japonskih mecesnov, 2600 „Salisburia adiantifolia" in 6300 akacij. Skupaj 3,404.900 sadik, od kojih so se mogle uporabiti v prvem letu le parolinijevi bori in akacije. Od rastlin, ki so godne za presajanje, so se porabile 1. 1901 : a) za lastna pogozdovanja 3,033.700 rastlin. b) deželnemu gozdnemu nadzorstvu se je odstopilo (proti odškodnini iz državnih semenišč ki so bolj bližnja raznim pogozdovalnim zemljiščem ali radi tega ker so bili odveč) 3S3.937 rastlin. Iz 4 semenišč komisije se je dobilo toraj v letu 1901 vsega skupaj : 3,014.012 borov 23.000 parolinijevih borov, 223.16."» smrek, 149.560 mecesnov, 5800 akacij in 2100 drugih. Porabljivih rastlin je bilo koncem 1901 : Gorica: 1,087.000 borov, 70.300 smrek, 1900 japonskih mecesnov, 2600 „Salisburia" in 500 akacij ; skupaj 1,162.000 rastlin ; Sem p as: 591.000 borov, 1000 „alnuš;' skupaj 592.000 rastlin; K o m e n : 750.000 borov in 43.000 smrek ; skupaj 793.000 rastlin ; Trnovo: 3700 japonskih mecesnov. Vsega skupaj 2,551.000 rastlin. Oskrbovanje teh 4 semenišč je provzročilo v tem letu 3927 K 1 v (proti 3440 K 71 v prejšnjega leta), ki se porazdeli tako-le : Gorica Seme Sempas n i š č o Komen Trnovo Skupaj v K r o n a h Najemščina 180.00 61.00 90.00 331.00 Mezde . 936 90 542.45 566.65 46.80 2.092.80 341.93 214.60 385 43 122.50 1.064 46 Gnoj . . 56 00 12.80 42.30 17.20 128.30 Materjal za pokrivanje . . 86.95 60 75 48.00 3.30 199.00 Inventarij , 28.20 — - — 28.20 Razno . 53 25 30.00 — — 83.25 Skupaj 1.683.23 921.cO 1.132.38 189.80 3.927 01 Za setev in oskrbovanje 1 a zemljišča se je potrosilo v Gorici 30.74 K Sproti 28.02 K prejšnjega leta), v Šempasu 32.73 K (proti 22 K: — lanskega leta), v Komnu 34 52 K (proti 30.89 K minolega leta) in na Trnovem 75 66 K (proti 58.03 K prejšnjega leta). Zvišanju troškov je krivo podraženje cen pri semenih in povišanje dnin. Razmere semenišč niso bile povsod ugodne. Posebno v Gorici se je mnogo zgubilo vsled glivičnih bolezni F u s o m a p i n i R. II., ki spacla k „f u n g h i i m p e r f e c t i," se je prikazovala v uničujočih množinah in je ugonobila nad polovico nekterih sadik, ki jih je napadla ta bolezen deloma pod zemljo, deloma na površju, tako da so potem strohnele. Razširjanje te bolezni sta pospešila vlažna zemlja in vlažen zrak. Odpravljalo se jo je z neko tekočino in sicer z vspehom. Da se v prihodnje zabranijo taka uničevanja, se bode poskrbelo, da se ne bodo več rabile za pokrivanje sadik suhe veje, ampak le sveže vejevje. Na Trnovem je poginil večji del semen na mccesnovih nasadih in le eden oddelek semenišča je ostal obvarovan. Ni izključeno da v tem slučaju vrši svoje škodljivo delo „P h y t o p h t o r a de Bar v," ker preiskovalo se je natančno, a ni bilo dobiti nikakih mrčes. V. Gozdno nadzorstvo. Po smrti Filipa Birsa, komisijskega gozdnega čuvaja za gradiščanski polit, okraj, se je oddalo službo začasno gozdnemu čuvaju Leopoldu Kanzler, kojemu se je odkazala postaja namesto v Doberdobu, prej v Ronkah in potem v Tržiču. Štirim sirotam pokojnega čuvaja se je odkazala milostnim potom vzgojnina letnih 240 K: — 37 občinskim, gozdnim in poljskim čuvajem se je odkazalo za njih delo v korist komisiji skupno 564 kron podpore v denarju. Ravno tako se je dalo 4 železniškim čuvajem za varovanje nasadov ob progi 40 K: remuneraeije. Skupni stroški za gozdno varstvo (plače c. kr. gozdnega asistenta in 3 gozdnih čuvajev, preskrbovauje za starost, podpore sirotam, podpore v denarju, podpore in dnine) so znašali v predmetnem letu 4.584:90 K. Državno gozdno osobje (4 gozdni nadzorovaloi) in komisija sta ovadila tekom leta 31 prestopkov storjenih v mejah pogozdovanja in sicer : 6 slučajev prepovedanega sekanja drvi, 9 „ prepovedane paše, 8 „ zanemarjene ugonobitve mrčesi, 7 ,. zažiga nasadov, 1 slučaj poškodovanja po divjačini. Pičlo število prestopkov dokazuje, da ljudstvo pripoznava važnost in bodočo korist pogozdovanja in ima radi tega potreben obzir. VI. Pogozdovalni kataster. Naprava pogozd. katastra je dovršena za celi kraj delovanja komisije in je dobiti le neznantne spremembe. Začetkom leta so bila vpisana s pravno močjo temeljem § 5 zakona 9. decembra 1883 (drž. zak. štev. 13 ex 1884) sledeča zemljišča: občinska posestva.............ha 6041.5178 gozdni erar......-........... 168.1395 zasebniki................ „ 2017.3019 pogozdovalni fond . ........... „ 5.7864 Skupaj . . ha 8232.7456 Ta površina je narasla za ..........ha 43.2585 in se je zmanjšala za............„ 18.2968 tako da je bilo koncem leta naraslo..............ha 24.9617 in konečno stanje je toraj ....................ha 8257.7073 Ker se je do sedaj pogozdilo umetnim potom površino „ 3008.4500 z nasadi in................................„ 6100 se sejanjem, in upoštevaje, da se je z državno podporo pogozdilo še predno se je ustanovila komisija ... „ 487.6267 zemljišč ki so vže bila v pogozdovalnem katastru in ki jih je sprejela komisija za umetno gozdno obdelovanje, znaša konečno stanje umetnega pogozdovanja ... ha 3502.1767 in preostaja še za pogozdovanje..................ha 4755.5306 VII. Uprava imovine Dohodki in stroški pogozdovalnega zaloga v 1. 1901 kakor tudi od časa ustanovitve komisije, t. j. od 1. 1884 do vštetega 1. 1901, se razvidijo iz sledečega razpregleda: c« leta v dobi O En PRED M E T 1901 1884-1901 K v K v DOHODKI. 1 Državni prispevek . . . . 24.000 346.500 2 Deželni prispevek . 6.000 58.700 3 Obresti plodonosno naloženih prebitkov . . 158 33 3.512 62 4 Razni dohodki ..... 788 79 13.478 33 Skupaj 30.947 12 422.190 95 S T R O Š K I. 1 Nakup in razlastitev zemljišč — 3.710 63 2 20 366 99 273.235 95 3 zgradba branikov 587 92 18 652 49 4 vzdrževanje semenišč . ..... 3 927 01 55.983 93 5 nabava priprav .... 28 89 88 37 6 gozdno nadzorstvo . . . 4.854 90 47.265 28 7 pogozdovalni kataster . . 22 40 1.606 84 8 komisijski stroški . . . . 113 20 3.143 46 9 pisarniški stroški . 205 03 2.478 48 10 remuneracije...... 610 — 6.959 — 11 1.487 13 6.122 85 Skupaj 31.933 47 419.247 28 VIII. Razno. Zapričeta zgradba peš-poti čez pogozdovalna zemljišča ob obronkih trnovske planote (ozemlje ob Cavnu), se je nadaljevala v davčnih občinah Kamnje in Sv. Tomaž, kjer se je dovršil kos ceste ki je 1715 m dolga in ki je stala 592 K 77 v. Gradbeni troški, ki so bili večji nego v prejšnjem letu, so narasli vsled streljanja trdih skal z dinamitom. Do sedaj se je dovršil 9503 m dolg kos ceste, s potroškom K 1466.77. Ostali del približno 2 kilometrov se bode najbrže dokončal v prihodnjem letu. Kakor v prejšnjih letih, tako je bila komisija tudi letos večkrat povabljena, da da svoje mnenje o predmetih ki se nanašajo na njeno delovanje, in sicer toli od političnih oblastnij koli od samoupravnih. Pri tej priliki se navede mnenje o predmetu ali bilo primerno, da se izda pravilnik o gašenju gozdnih požarov, in o sprejemu celega političnega okraja tolminskega, nekterih kraških občin in sodnega okraja kanalskega v okvir veljavnosti obstoječega zakona o pogozdovanju Krasa; glede poslednjega predmeta je vže predložila visoka vlada vis. dež. zboru načrt zakona v obravnavanje. Osebne stvari. Nepričakovana smrt (28. avgusta 1901) zasluženega predsednika Nj E. grofa Franceta Coronini-ja, ki je vodil 17 let z neutrudljivo .vnemo usodo komisije, je provzročila veliko zgubo in globoko obžalovanje. Komisija se je vdeležila pogreba kor-porativno, kojega se je vdeležila tudi komisija iz Trsta. Malo poprej je umrl zasluženi ud komisije, G Karo! Karamel pl. Hardegger, koji je bil v lastnosti zvedenca za kraške občine političnega okraja gradiščanskega 17 let ud komisije in se je osebno deležil pogozdovanja in sicer z vzorno delavnostjo. Z nasadi krasnih borov na opustošenih kraških zemljiščih svoje lastnine v Zdravš-čini, si je postavil g. Kammel sam neginljiv spomenik. Ker je šel predsednikov namestnik c. kr. namestništveni podpredsednik g. Alojzij vitez Bosizio v stalen pokoj, je imenovalo c. kr. poljedelsko ministerstvo predsednikovim namestnikom komisije c. kr. namestništvenega svetnika g. Henrika grofa Attems-Heiligenkreuz. Mesto predsednikovo je spraznjeno in na mesto pok Kammela je bil imenovan župan iz Zagrada g. Anton Acquarolli. Po 16 letni dobi je bil izvoljen na mesto g. Josipa Fa-bianija, zaupnika za polit, okraj sežanski — veleposestnik in dež. poslanec g. Anton Muha iz Lokev. Odposlancem dež. odbora — koje mesto je imel celih 17 let zasluženi g. dr. Josip Abram, — je bil imenovan dež. odbornik in drž. poslanec g. dr. Anton Gregorčič in njegovim namestnikom dež. odbornik g. prof. Ivan Berbuč. V Gorici, junija 1902. Podpredsednik Henrik grof Attems - Heiligenkreuz c. k. namestništveni svetnik. IMENSKI SKLEPI VSEH Z/1LOQO¥ OSKRBOVANIH PO DEŽELNEfl ODBORU Zfl LETO 1901 Računski sklep zaklada za ranjene . Redno štev. Dohodki Aktivni zastanki pričet-kom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Dejanski prihodek v letu 1901 Končni aktivni zastanki Proraču- njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja manjša K v K v K v K j v K | v K K Iv K v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 a) Dejanski: Aktivne obresti .... Razni dohodki ...... b) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ Vsota Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 2390 46 2390 46 2390 46 2390 46 220 89 2390 46 2390 46 2390 220 46 89 536 35 2390 • 46 220 89 2611 35 536 35 in bolne vojake za leto 1901. Redno štev. 1 T r o š k i Pasivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Izplačilo v letu 1901 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Prist upravn je v } s pror manjša ojbina ega leta irimeri ačunom večja K v K | v K | v K ! v K | v k K t v K | v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 a) Dejanski: Podpore: b) premenljive..... Prispevek upravnim troškom . Razni troški...... b) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice . . . . c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj Končni ostanek v gotovini Vsota V primeri z aktivi .... kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta aktivum . . 16 - 1848 220 119 • 1864 220 119 1736 220 119 128 • 1920 347 119 4 72 127 4 • • • 16 220 89 2187 • 2203 • 2075 536 35 128 536 35 2390 203 2611 35 204 89 408 35 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1902. Ravnatelj: K A U Č I 0. Računski sklep provincijalno 1 Redno štev. Dohodki Aktivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Dejanski prihodek v letu 1901 Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje' Pristc upravne je v p s pron večja jbina ga leta rimeri ičunom manjša K v K v K j v K v K v K K v K : v 1 2 3 4 a) Dejanski: Aktivne obresti..... b) Iz kreditne uprave : c) Prehajalni: Prejeta predplačila .... 4397 40 •t 4397 40 4397 40 4397 40 5 6 7 8 9 10 Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ Vsota Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 507 36 4397 40 4397 40 4397 507 40 36 419 28 4397 40 507 . 36 4904 76 419 28 občinskega zaklada za leto 1901. > tU O fl T3 P3 T r o š k i Pasivni zastan ki pričet-kom leta K Pristojbina za leto 1901 ~K "Iv Skupaj K Izplačilo v letu 1901 Klv Končni pasivni zastanki K Proraču-njena potrebščina K Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša ~K Tv večja k~t 7 8 9 10 11 12 a) Dejanski: Občinam obresti..... Upravni troški deželnemu zalog" ......... Razni troški...... b) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice c) Prehajalni: Vrnjena predplačila Dana predplačila . Skupaj Končni ostanek v gotovini Vsota V primeri z aktivi kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta..... 291 83 291 507 36 215 83 53 3420 220 5 795 444105 3711 86 220 . 5 82 795 346446 220 5 82 20 79520 4732 88 448548 419,28 4904 76 ! 247 40 247 419 40 28 17188 3420 220 10 3650 418 418 03 03 Deželno kBjigovodstvo Računski sklep zaklada za gozdorejo Redno štev. Dohodki Aktivni zastanki pričet-kom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Dejanski prihodek v letu 1901 Končni aktivni zastanki Proraču- njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja manjša K v K v K v K v K v K K j v K v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 a) Dejanski: I. Zalog za gozdorejo : Aktivne obresti..... Globe zaradi gozdnih prestopkov ......... Ptičje lovnine...... Globe zaradi prestopkov vodnih pravic........ Pristojbina za lovske liste . Globe radi lovskih prestopkov Razni dohodki ...... Skupaj II. Zalog za ribarstvo : Aktivne obresti..... Globe zaradi prestopkov ribar- skega zakona ...... Obresti glavnic ..... Razni dohodki ...... Skupaj b) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila .... Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni n „ n Vsota Pričetna aktiva..... Končna „ ..... . 1839 640 740 5202 43 60 84 52 1839 640 740 5202 43 60 84 52 1839 640 740 5202 43 60 84 52 1840 661 20 480 4000 115 260 1202 • 20 20 ' 71 40 16 48 8465 4 10 96 20 8465 4 10 96 20 8465 4 10 96 20 • • 7116 14 1462 20 112 04 14 20 14 20 14 20 14 20 2510 93 8480 16 8480 16 8480 2510 16 93 4619 69 2510 93 10991 09 4619 69 in ribarstvo za leto 1901. Redno štev. j T r o š k i Pasivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Izplačilo v letu 1901 Končni pasivni zastanki Potrjeni proračun po odbitku kreditov, ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1902 V primeri s pristojbino je izid ugoden ali neugoden K i v K | v K | v K | v K v K I v K v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 a) Dejanski: I. Zalog za goziorejo : Podpora komisiji za pogozdovanje Krasa...... Prispevek deželnemu zalogu . Razni troški...... Skupaj II. Zalog za ribarstvo : Prispevek deželnemu zalogu k upravnim troškom .... Skupaj b) Iz kreditne uprave : Naložene glavnice j ; c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila...... Skupaj Končni ostanek v gotovini Vsota V primeri z aktivi .... kaže se aktivum pričetkom leta ........ in koncem leta...... • • 7000 356 5 40 7000 356 5 40 6000 356 5 40 1000 7000 356 106 • ' 100 60 • 7361 1 40 7361 1 40 6361 40 1000 1 7462 1 100 60 • • 1 10 • 1 10 • 10 • 1 • 1 2510 93 7372 40 7372 40 6371 4619 40 69 1001 4619 69 10991 09 i 251093 3618 69 Deželno knjigovodstvo > ® >03 O C Dohodki Aktivni zastanki pričet- Pristojbina za leto Skupaj Dejanski prihodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritj e Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom Ti ® PH kom leta 1901 1901 večja manjša K v K v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 Aktivne obresti..... 6) Iz kreditne uprave: 6631 80 6631 80 6631 80 6044 587 80 3 Vrnjene glavnice..... c) Prehajaini: * • * 4 5 Prejeta predplačila .... 6 Skupaj . 6631 80 6631 80 6631 80 • • • 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ 852 76 • • 852 76 . 1 . 174005 9 Vsota . # 748456 10 11 Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 852 76 1740 05 zaklad a za leto 1901. Redno štev. T r o š k i Pasivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Izplačilo v letu 1901 Končni pasivn i zastanki Proraču-njena potrebščina Prist upravn je v s pror. manjša ojbina ega leta n-imeri ičunom večja K v K | v K v K v K ] v K K v K v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 a) Dejanski: Ustanove in štipendiji . . . Upravni troški deželnemu za- 'ogu ■ ........ 1) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... c) Prehajaini: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj Končni ostanek v gotovini Vsota V primeri z aktivi .... kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta aktivum . . 432 7 20 4140 331 49 1091 40 31 20 4572 331 56 1091 20 40 33 20 4265 331 56 1091 60 40 31 20 306 60 4804 302 664 29 49 ■ 40 31 439 852 20 76 5611 91 6051 H 5744'51 174005 306 1740 60 05 5106 664 78 71 7484 56 413 56 * 1433 45 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1902. Ravnatelj : K A U C I Č. 4 Kačimski sklep glavnega zaklada Pristojbina ► Aktiv ni Pristoj- Dejanski Končni Proraču- upravnega leta o zastanki bina prihodek je v primeri >02 O Dohodki pričet- za leto Skupaj v letu aktivni njeno s proračunom G •n D kom leta 1901 1901 zastanki pokritje --- -- — PH večja manjša Iv v K v K v Iv v K v K K v K v a) Dejanski: 1 Aktivne obresti: a) zalogovih obveznih 35956 20 35956 20 35956 20 35956 t 20 b) obveznic bilšik bratovščin . 12990 60 12990 60 12990 60 12991 40 c) glavnic nalož. pri zasebni- 392,85 91591 1308 76 773 58 535 18 946 ;JOO9 kih ........ 41 68 66 82 108 50 63 60 44 90 67 18 (?) od kupnin ..... 2 40 50 72 50 113 64 49 72 50 o D Razni dohodki : a) redni (zamudne obresti) 15 69 15 69 15 69 27 # 1131 b) izredni....... • • • . • • 14 • ■ 14 • b) Iz kreditne uprave: 4 Vrnjene glavnice..... • 623 623 623 • c) Prehajalni: 5 Prejeta predplačila . 6 Vrnjena predplačila .... 262,58 • 262 58 ! 262 58 1 7 Skupaj 737 61 1 50640 72 5137833 50486 67 891 66 50073 70 55 98 8 Pričetni ostanek v gotovini 174428 . 1744 28 9 Končni........ • • • • 4595 89 10 Vsota . . 5223095 . 11 Pričetna aktiva..... 2481 89 12 Končna „ ..... * 5487 55 za uboge za leto 1901 > o 0 T3 26 10 26 795 20 47999 56 27806 27 1293458 2504 14701 146843 629 06 17 10 795 20 47635 06 4595^89 52230 95 oo 309 364 50 5487 55 5123 05 27705 12341 2504 1470 962 46 20 73 45121 2,74 62 74 66|15 506 43 583 06 1089 49 Deželno knjigovodstvo Računski sklep normalno-šolskega Redno štev. Dohodki Aktivni zastanki pričet-kom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Dejanski prihodek v letu 1901 Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom večja manjša K v K v K v K v K | v K K v K v 1 2 3 4 5 6 7 8 ! 9 10 11 12 13 a) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila in darila..... Razni dohodki . . ... h) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ Vsota Pričetna aktiva..... Končna „ ..... • 10836 6462 4 20 10836 6462 4 20 10836 6462 4 20 • 10836 6462 4 20 • 899 17 17302 20 17302 20 17302 899 20 17 1368 ■ 19 17302 • 20 899 17 18201 37 1368 19 zaklada za leto 1901. > ® XD O C Troški Pasivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Izplačilo v letu 1901 Končni pasivni Proraču-njena potreb- Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom 03 P3 ščina manjša večja K v K Iv K v K v K |v K K v K v 1 2 3 4 5 a) Dejanski: Doneski okrajnim šolskim za- Pokojnine učit. udovam . Opravilne cloklade .... Upravni troški...... Razni troški...... b) Iz kreditne uprave : 543 30 6904 600 865 61 18 30 7447 600 865 61 48 30 6360 600 865 61 88 30 1086 60 6904 600 865 101 39 70 18 6 Naložene glavnice..... c) Prehajalni: • 8946 8946 • 8946 • • • • • 7 8 Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... • • • • • • • ' • • 9 Skupaj 543 30 1 17376 48 17919 78 16833 18 1086 60 8470 39 70 18 10 Končni ostanek v gotovini • • • • ■ • 1368 19 • 11 Vsota . . . . 18201 37 . 12 V primeri z aktivi .... 899 17 • • • 1368 19 13 14 kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta ..... 355 87 281 59 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1902. Ravnatelj : K A U C I C. Računski sklep deželne > CD O a ti Pasivni Pristoj- Izplačilo Končni Proraču- upravnega leta (D >02 Troški zastanki bina njena je v primeri O pričet- za leto Skupaj v letu pasivni potreb- s proračunom G ■■o <0 kom leta 1901 1901 zastanki ščina rt manjša večja K v ~ K v K v K v K v K K v K Iv a) Dejanski: 1 11233 23 11233 23 1123323 13198 1964 77 2 Obleka, postelja itd..... 2246 24 224624 2246 24 # 3028 781 76 3 Obutev........ . 1079 95 107995 107995 1500 420 05 4 Razne potrebščine .... 1300 94 1300 94 1300 94 m 1459 158 06 5 Plače in mezde..... ' 75 13710 13785 13710 75 13730 20 6 Pohištvo . ...... 84 30 84 30 84'30 59 ' 25 30 7 Vzdrževanje in snaženje po- 34 66 581 68 616 34 58407 32 27 529 52 68 8 46 28 46 28 46 28 43 3 28 9 Upravni troški posestva 372 77 372 77 372 77 334 38 77 10 Živina......... 1407 14 1407 14 1407 14 1315 92 14 11 Razni troški....... 188 17 188 17 188 17 767 578 83 12 Izvanredni troški..... 1373 84 1373 84 1373 84 1344 • ' 29 84 b) iz kreditne uprave: 13 Naložene glavnice..... • • 597 • 597 • 597 • • • c) Prehajalni: 14 Vrnjena predplačila .... 300 300 600 300 300 15 Dana predplačila..... * • * * • • • • 16 Skupaj 409 66 34521 54 34931 20 3452393 407 27 37306 3923 47 242 01 17 Končni ostanek v gotovini 18 Vsota . . . 34523 93 19 V primeri z aktivi .... 413 . 1013 m 20 kaže se aktivum pričetkom leta 3 34 • • 21 in koncem leta ..... • • • • • • • 605 73 Deželno knjigovodstvo Računski sklep Pokojninskega zaklada za učiteljsko osobje ljudskih > o a Dohodki Aktivni zastanki pričet-koni leta K v Pristojbina za leto 1901 Skupaj K Dejanski prihodek v letu 1901 K Končni aktivni zastanki K~TV Proraču- njeno pokritje K" Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom veeja K manj sa K v 1 2 3 4 5 6 7 a) Dejanski : Doneski od zapuščin . . . . 10 in 2°/0tni pokojninski od-tegljeji ....'.... Šolske globe...... Preostanek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig . . Vmesnina....... Razni dohodki ...... Doneski deželnega zaklada c) Prehajalni: Prejeta predplačila . . . . Skupaj 10 11 12 13 14 Pričetni ostanek v gotovini Končni „ Vsota Pričetna aktiva Končna ,, Št. 388/02 3688 09 3688 09 3688 09 1963031 1381601 84290 23318 40 13816,01 1450 603 13685 842 90 1450 603 33 13685 4548 98 19 4548 98 54576 72 58264 81 17763.06 13816)01 842|90 14501 . 603 33 1368519 4548 98 52709 47 52709 47 5555 34 5555 34 5555 34 13687 12949 1325 1132 1056 5943 31 867 01 318 13685 19 30149 20813 51 Potrdil v seji z dne 28. aprila 1902 C. kr. deželni šolski svet v Trstu, 50. aprila igOS GOESS 1. r. šol poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1901. ns o T r o š k i Pasivni zastanki pričet-kom leta Pristojbina za leto 1901 k v Skupaj Izplačilo v letu 1901 Končni p asivni zastanki K Proraču-njena potrebščina K Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša K v a) Dejanski: Pokojnine učiteljev Pokojnine učiteljic Pokojnine učiteljskih udov Opravnine in pogrebnine Miloščine in vzgojnine . Razni t roški .... Upravni troški .... c) Prehajalni: 8 ; Vrnjena predplačila 9 10 11 12 Skupaj Končni ostanek v irotovini Vsota V primeri z aktivi 13 I kaže se pasivura pričetkom leta......... 14 in koncem leta aktivum 10 185 97 205 67 151 47 3 60 13685 19 14232 . 3688 09 10543 91 18464 24 8243 23 881102 216) . 3003 48 409 (i 7 4548 98 43696 6: 18464 34 8429 20 9016 69 216' 3154 95 41327 1823417 57928 62 18279 22 8330)52 8761.90 216 . 302337 413 27 13685 19 5270947 52709 47 185 98 254 131 4548 98 5219 15 17931 7985 8589 200 2596 500 37801 5555 34 336 19 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1902. Ravnatelj : K .V C C I ('. 533 24 258 23 222 02 16) 407 48 1436 97 P r o- «pokojninskega zaloga» za učiteljsko osobje ljudskih šol Dejanski izid Potijeni Nasvet Sklep ** cS P o k r i t j e za loto proračun deželnega c. k. deželnega !< 1900 za leto 1901 knjigovodstva šols. sveta K v K v K v K v I Aktivne obresti .... i . II Doneski od zapuščin 9966 55 13687 11940 11940 III 10 in 2°/0tni pokojninskega odtegljeji..... 7873 52 12949 10524 10524 IV Šolske globe..... 1653 1325 1022 1022 V Preostanek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig 1465 1132 1308 1308 VI Vmesnina...... 145008 1056 852 852 VII Razni dohodki .... 180 . VIII Prejeta predplačila . . . 13685 19 • IX Doneski deželnega zaklada ......... 12758 05 . X • • • • Vsota dohodkov 48853 19 30149 25646 . 25646 v primeri s potrebščino • • • • 41581 • 41581 • kaže se primanjkljej ......... • • • • 15935 15935 • Št 54/1902 G, S. Potrdil! Ces. kr. deželni šolski svet v Trstu 2Q. janurarija Iq02. (L. S.) GOESS 1 r.' račun poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1902. Dejanski izid Potrjeni Nasvet Sklep Naslov Potrebščine za leto 1900 proračun za leto 1901 deželnega knjigovodstva c. k. deželnega šols. sveta K v K v K v K v I Pokojnine učiteljev............ 17518 58 17931 20349 20349 11 Pokojnine učiteljic............ 7853 99 7985 • 8333 • 8333 • III Pokojnine učiteljskih udov......... 8557 19 8589 • 9255 • 9255 • IV Odpravnino in pogrebščine......... • 200 • 200 • 200 • V Miloščine in vzgojnine........... 2800 24 2596 • 2944 • 2944 • VI • • • • • • • VII 421 70 500 500 • 500 • VIII 13685 19 • • • • • Vsota troškov 50836 89 37801 41581 41581 Deželno knjigovodstvo v Gorici 28. decembra 1901. Ravnatelj: K A U C I Č Računski sklep raznih > © >22 o Dohodki Aktivni zastanki pričet- Pristojbina za leto Skupaj Dejanski prihodek v letu Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom o kom leta 1901 1901 večja manjša K v Iv v K v K v K v K K v K v a) Dejanski: 1 Podporni odšel; Aktivne obresti..... 50 40 50 40 50 40 50 • 40 • 2 Globe občinskih opravnikov 1) Aktivne obresti .... 2) Globe občinskih opravnikov o) Razni dohodki..... • 12180 30 . 121 30 80 121 80 30 . • • 122 40 ' 10 20 b) Iz kreditne uprave : 3 Vrnjene glavnice 1) Podporni odsek .... i i j . c) Prehajalni: 4 5 Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila . • 426 23 426 23 426 23 ! . • 6 Skupaj 628 43 628 43 628 43 212 40 10 20 7 8 Pričetni ostanek v gotovini Končni ,. „ „ 207897 2078 97 ■ 9 Vsota . 2707 40 10 11 Pričetna aktiva..... Končna ., ..... 2078 97 malih zakladov za leto 1901. > o o C T5 O P3 T r o š k i Pasivni zastanki pričetkom leta Pristo bina za let 1901 j- 0 v Skupaj Izplači v leti 190] lo i v Končni p asivni zastanki Proraču-njena potrebščina Prist upravne je v p s prora manjša ojbina iga leta rimeri ičunom večja K v K K v K K | v K K v K | v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 a) Dejanski: Podporni odsek Upravni troški...... Globe občinskih opravnikov Upravni troški ...... Razni troški ...... b) Iz kreditne uprave; Naložene glavnice 1) Podporni odsek .... 2) Globe občinskih opravni- c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj Končni ostanek v gotovini Vsota V primeri z aktivi .... kaže se pasivum pričetkom leta in pasivum koncem leta 2697 • 2 7 426 50 40 50 23 2 2697 7 426 50 40 50 23 2 2697 7 50 40 50 426 23 2 8 • 50 • 50 40 2697 2078 97 436 63 3133 63 2707 40 426 23 10 50 90 2707 40 618 03 426 23 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1902. Ravnatelj : K A U Č I Č. Računski sklep ustanove „N. E, Franca grofa Coronini+Cronberg' Redno štev. Dohodki Aktivni zastanki priče t-kom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Dejanski prihodek v letu 1901 Končni aktivni zastanki Proraču-njeno pokritje Prist upravn je v ] s pror večja ojbina ega leta irimeri ačunom manjša K v K v K v K v K v K K v K ; \ 1 2 o O , 4 5 6 7 8 9 10 11 12 a) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila......... Razni dohodki ...... b) Iz kreditne uprave; Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ Vsota Pričetna aktiva..... Končna „ ..... 1898 40 1898 40 1898 40 1898 • 40 • ■ 73 42 1898 40 1898 40 1898 73 40 42 199 46 1898 40 73 42 1971 82 199 46 za dela nezmožne rokodelce za leto 1901, Redno štev. 1 Troški Pasivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Izplačilo v letu 1901 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Prist upravi je v s proi manjša ojbina lega leta primeri •ačunom večja K v K | v K v K v K | v K K v K | v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 «) Dejanski: Podpore ........ Upravni troški...... Razni troški ...... b) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj Končni ostanek v gotovini Vsota V primeri z aktivi .... kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta..... • • 1080 95 20 596 96 40 1080 95 20 596 96 40 1060 95 20 596 1 96 40 20 • 1440 95 25 360 4 04 • • 73 42 1792 36 1792 36 1772 199 36 46 20 199 46 1560 364 04 1971 82 73 42 179 46 Deželno knjigovodstvo v Gorici 28. decembra 1901. Ravnatelj: K A U C I Č Računski sklep za Redno štev. Dohodki Aktivni zastanki pričet-kom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Dejanski prihodek v letu 1901 Končni aktivni zastanki Proraču- njeno pokritje Pri ste upravn je v F s prors večja )jbina 3ga leta rimeri ičunom manjša K v K v K v K v Iv v K Iv v K Iv 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 a) Dejanski: Aktivne obresti..... Prispevki zavarovalnih zavodov ......... Razni dohodki ...... //) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila .... Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ Vsota Pričetna aktiva..... • 79 6142 • 48 18 79 6142 48 18 79 6142 48 18 • • 77 6148 2 48 5 82 5312 27 6221 66 6221 66 622166 5312 27 6829 23 6225 2 48 5 82 5312 27 11533 93 6829 23 Gasilce" za leto 1901. Redno štev. Troški Pasivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Izplačilo v letu 1901 Končni pasivni zastanki Proraču-njena potrebščina Prist upravn je v s pror manjša ojbina ega leta urimeri ačunom večja K v K j v K v K v K v K K v K | v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 «) Dejanski: Prispevki za ustanovljenje in vzdrževanje požarnih straž . Podpore ........ Upravni troški ...... Razni troški...... b) Iz kreditne uprave : Naložene glavnice .... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj Končni ostanek v gotovini Vsota V primeri z aktivi .... kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta..... 3700 311 693 70 3700 311 693 70 3700 311 693 70 * 5222 692 311 1522 692 • • • 5312 27 4704 70 4704 70 4704 6829 11533 70 23 93 6829 23 6225 2214 5312 27 6829 23 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1902. Ravnatelj : K A U C I C. Računski sklop zemljiščno-odveznega zaklada Redno štev. Dohodki Aktivni zastanki pričetkom leta Pristojbina za leto 1901 Skupaj Dejanski prihodek v letu 1901 Končni aktivni zastanki Proraču- njeno pokritje Prist upravn je v } s pror večja ojbina ega leta irimeri ^čunom manjša K v K v K v K v K i v K K v K v 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 rt) Dejanski: Vplačila obvezancev : f glavnice . po starem načinu j j|0j10(]].; ( glavnice . po novem nacmu < Dohodki dežele : na glavnicah...... na obrestih....... Razni dohodki ...... h) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni „ „ „ Vsota Pričetna aktiva..... Končna ,, ..... 317 1192 857 374 26165 164 771 860 57 92 42 86 49 90 51 67 • 317 119 2 857 374 26165 164 771 860 57 92 42 86 49 90 51 67 19 105 103 48 37 22 65 09 298 1087 753 326 26165 164 771 860 20 70 77 77 49 90 51 67 30705 34 • 30705 34 276 33 30429 01 30705 34 276 33 30429 01 poknežene grofovine (ionske in (midiške za leto 1901, > o o C nS c P3 T r o š k i Pasivni zastanki pričet-kom leta Pristojbina za leto 1901 " K It Skupaj K Izplačilo v letu 1901 K rt) Dejanski: Plačane glavnice vsled izsreč kanja obveznic ... Premije za izsrečkane obveznice 5°0 obresti obveznic . . Upravni troški..... Naložene glavnice h) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice c) Prehajalni: 7 i Vrnjena predplačila deželnemu zakladu........ 8 | Dana predplačila..... 9 Skupaj 10 j Končni ostanek v gotovini 11 12 V primeri z aktivi Vsota 13 14 kaže se pasivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . 630 . 3150 30058 47 30719 97 30705 34 1463 630 31 50 30058 47 Končni pasivni zastanki K Proraču-njena potrebščina K 630 . 3150 76 33 29782 14 30719 97 276 33 276 33 30443 64 30429 01 14 63 Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša K večja "K T Deželno knjigovodstvo Posnetek iz računa za deposite in tuj denar za leto 1901. Dohodki Ostanek iz prejšnjega leta............. Od 1. januvarja do 31. decembra 1901 je došlo : a) na depozitih................ V) na dohodninskem davku za c. kr. erar ...... c) na pokojninah ki se imajo izplačati za druge dežele Skupaj v gotovini K 7403 88 22607je6 1209 25 2552 52 33773 31 v obveznicah K Opombe 28027 24 127911^24 155938 48 Troški Od 1. januvarja do 31. decembra 1901 se je izdalo: a) na depozitih................ b) na dohodninskem davku c, kr. erarju....... c) na pokojninah za druge dežele.......... Skupaj Bilanca Dohodki Troški . končni ostanek, kateri se je prenesel v naslednje leto 24566 05 1215[85 2552 52 28334 42 33773 28334 5438 132985 04 132985 04 31 155938 48 42 132985 04 89 22953 44 Deželno knjigovodstvo Računski sklep deželne kmetijske šole za leto 1900 _____Italijanski ! o> Pričetni Pristojbina upravnega leta >' S H) o P4 co CS (25 Dohodki aktivni zastanki redna izredna K v Iv v K v 1 II Prispevek c. kr. vlade za učna sredstva . . . Od kmetije: • 500 • 1 Hlev, svinjak i. t. d........... j 4507 55 2 Polje ............... 122996 | 3 Vrtnine in cvetlice........... 878 08 4 Vinograd in klet........... 2638 06 5 Sadni vrt.............. 427 94 6 Od prodaje žepleno kislega apna in drugih kemičnih pridelkov........... 1006 53 7 8 Razni drugi dohodki .......... • 363 70 • III Prispevek vis. erarija za štipendije gojencem . • 480 • • • • 12031 82 • • oddelek Skupaj Izplačila Končni aktivni zastanki Potrjeni proračun za leto 1900 Skupaj V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden redne izredne K | v K v K | v K | v K v K v K v 500 4507 55 1229 96 878 08 2638^06 427 94 1006 53 363 70 480 . 1203182 500 4507 55 1229 96 878'08 2638^06 427 94 1006 53 363 70 480 . 1203182 1700 4400 1000 700 3000 100 1000 60 11960 1700 4400 1000 700 3000' 100 1000 60 11960 1200 107 55 229 96 17808 36l| 94 327 94 I 6 53 60 . 363 70 480 . 7182 Slovenski ® •p c« > >——1 &D ca c« O eu £ Dohodki Pričetni aktivni zastanki K Pristojbina upravnega leta redna K izredna K III Prispevek c. kr. vlade za učna sredstva . . Od kmetije: Hlev, svinjak i. t. d........... Polje ............... Vrtnine in cvetlice........... Vinograd in klet........ . . Sadni vrt.............. Od prodaje žepleno kislega apna in drugih kemičnih pridelkov........... Dohodki amerikanskega vinograda..... Eazni drugi dohodki .......... Prispevek vis. erarija za štipendije gojencem 536 32 536 32 500 4838 449 449 2360 489 55 44 64 70 50 176 50 28 26 320^ . 9612 59 oddelek Končni Potrjeni proračun za leto 1900 V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden Skupaj Izplačila aktivni zastanki redne izredne Skupaj K v K v K 1 v K v K 1 v K v K v 500 500 • • • 1700 • • 1700 • 1200 5374 87 5102 63 272 24 4400 4400 i 438 55 449 44 449 44 • • 600 • • 600 150 56 449 64 449 64 • • 500 • 500 50 36 2360 70 2360 70 • • 2800 • • 2800 439 30 489 50 489 50 • • 400 • • 400 89 50 176 50 176 50 240 240 63 50 28 26 28 26 • • • • • • • 28 26 320 • 320 • • • • • • • 320 • 10148 91 9876 67 272 24 10640 • • • 10640 • 1027 41 > Td o 0-i Italijanski > cc «S Troški Pričetni pasivni zastanki K Pristojbina upravnega leta na račun kreditov prenesenih iz prejšnjih let K | v redna redna na lačun kreditov leta 1900 K | v K Skupaj K III IV V Osebni froški: 1 Plače in stanarine....... 2 Pokojnine.......... 3 Vzgojnine.......... 4 Nagrade in podpore...... 5 Potni troški......... Troški za šolo : 1 Štipendije učencem...... 2 Za snaženje in uzdrževanje poslopja ........... 3 Kurjava in svečava...... 4 Nakup in popravljanje pohištva 5 Pisarnica.......... 6 Za knjige in spise....... Kemični laboratorij in nakup učnih sredstev.......... 8 Konvikt......... 9 Za tečaje o cepljenje trt . . . . Troški za kmetijo: 1 Za hlev.......... 2 Obdelovanje njiv....... 3 Za obdelovanje vrta...... 4 Vinograd in klet....... 5 Za sadni vrt......... 6 Za travnike in gozd...... 7 Za pridelovanje žvepleno kislega apna Za amerikanske trte...... Razni . . . ....... Javni davki......... Izredni troški ..... Vsota Dohodki.......... Dohodki so večji ali manjši od troškov 647532 700 . 116 . 270 . 3040 129 32 238 64 63| . 22367 204|39 570 39 87 50 92 57 3077i91 673 26 757 1317 119 615 267 39 99 42 67 74 72 94 12 73 368,77 125 28 1967336 1203182 764154 6475 700 116 270 32 3040 . 12932 23864 63 . 223 67 204|39 570|39 87 50 92 57 3077.91 673i26 75742 1317.67 11974 615J72 267:94 39 99 12 73 368 77 12528 _l 19673136 12031 82 764154 oddelek Izplačila K I v Končni pasivni zastanki K I v Potrjeni proračun za leto 1900 redne K izredne K I v Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1900 K Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1901 K | v Ostane K V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden K 6475 32 700! . 116 . 270 . 3040 113 32 238,64 63 . 223 67 204 39 57039 87 50 92 57 3077 673 757 1317 119 615 91 26 42 67 74 72 267,94 3912 99 73 368 125 77 28 19657136 12031 82 16 16! 8280 700 116 200 100 2400 400^ 200; 60 100' 300 600 200 200 3200 880 360 1200 100 400 220 200 100 344 200 21060j 11960, 14304 14304, 8280 700 116 200 100 2400 40oj 200 60 100 300 6001 200 200 3200 880 360 1200 100 400 220 200 100 344 14504 35364 11960 800 14304 15104 7480 700 116 200 100 2400 400 200 60 100 300 600 200 200 3200 880 360 1200 100 400 220 200 100 344 200 20260' 119601 1004 70 100 640 • 270 68 38 64 3 123 67 95 61 29 61 112 50 107 43 68 122 206 397 117 19 215 47 160 24 74 09 74 42 67 74 72 94 88 27 77 72 586 71 64 82 762554 16 8300 65846 Slovenski Pristojbina upravnega leta Pričetni j <11 •p > na račun redna izredna C« 0 T r n š k i pasivni kreditov bkupaj &C O 53 br prenešenih Pi zastanki iz prejšnjih na račun kreditov let leta 1900 K v K 1 v K j v K v K v 1 Osebni troški: l 6160 6160 2 1653 34 1653 34 3 Vzgojnine.......... 72 72 # 4 Nagrade in podpore ...... 70 70 5 Potni troški......... 10 88 10 88 II Troški za šolo: 1 Štipendije učencem...... 2493 24 2493 24 2 Za snaženje in uzdrževanje poslo- pja • • .......... 1052 89 1052 89 3 Kurjava in svečava...... 275 08 27508 4 Na kup in popravljanje pohištva . . 481 60 48160 5 Pisarnica.......... 111 78 11178 6 Za knjige in spise....... 200 18 20018 7 Kemični laboratorij in nakup učnih sredstev ......... 509 91 509 91 8 Konvikt.......... 65 17 65 17 9 Za tečaje 0 cepljenju trt .... 39 88 39 88 III Troški za kmetijo: 1 Za hlev.......... 3482 82 3482 82 2 Obdelovanje njiv....... . 673 07 67307 3 Za obdelovanje vrta...... . 596 97 596|97 4 1731 97 . 173197 5 Za sadni vrt......... # 446 65 446 65 6 Za travnike in gozd ...... 757 16 757 16 7 Za pridelovanje žvepleno kislega apna . . . . . 8 Za amerikanske trte...... 423 57 m 423 57 9 Razni........... • • • • • • • • IV Javni davki ......... • • • • 446 70 • • 446 70 v Izredni troški........ • • • 370 72 • • 370 72 Vsota • 22125 58 2212558 Dohodki.......... 536 32 961259 • • 1014891 Dohodki so večji ali manjši od troškov 536 i 32 • 12512 99 • 11976 67 oddelek Izplačila K I v Končni pasivni zastanki K | T Potrjeni proračun za leto 1900 redne K izredne K Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1900 K Skupaj K Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1901 K v Ostane K V primeri s prjstojbino je prebitek ugoden ali neugoden 6160 . 1653 34 721 . 70! . 1088 2493 24 105289 27508 48160 111 |7S 200,18 50991 6517 39 88 348282 67307 596! 1731 4461 757 423 446 370 97 97 65 16 57 70 72 22125 58 9876:67 12248 91 27224 27224 8160 1654 72j 200 100 2100 400 200; 60 100, 300 600 120 200 3600 700 300 1200 200 500 400! 100 I 401 j 200: 22167 8160 16541 72| 200 100 2400, 400 200! 60 1001 300 6001 120 200 3600 700 300 1200 200 500 400 100 401 200 800 22167 800 7360 1654 72 200 100 2400 400 200 60 100 300 600 120 200 3600 700 300 1200 200 500 400 100 401 200 213671 10640j 10727 1200! 166 130 . 8912 9324 652 89 75 08 421 60 11 i 78 99 82 | 9009 54 83 16012 I 117 26 296 531 246 18 93 97 97 65 25716 ' 23 57 100 — 45 170 758 1027 70 72 58 41 1785 99 C« o d. > jo co rt Predmet Pričetni pasivni zastanki K I v Pristojbina upravnega leta na račun kreditov prenesenih iz prejšnjih let K redna izredna na račun kreditov leta 1900 K K 1 Skupaj Skupen dohotek italijanskega oddelka Slovenskega oddelka...... Skupaj pogl. I. 4 nasl. Skupen trošek italijanskega oddelka . Slovenskega oddelka...... Skupaj pogl. VIII. 2 nasl. Za oba oddelka so bili dohodki večji ali manjši......... 536|32 536 32 536 32 12031 9612 82 59 2164441 19673 36 22125'58 4179894 20154 53 12031 10148 82 91 22180,73 19673 22125 36 58 41798.94 19618 21 Izplačila Končni pasivni zastanki Potrjeni proračun za leto 1900 Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1900 Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1901 Ostane V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden redne izredne K | v K | v K v K v K v K | v K | v K i v K | v 12031 9876 82 67 272 24 11960 10640 • • • • 11960 10640 • • 11960 10640 I 71 1027 82 41 21908 49 272 24 22600 • • • • 22600 • • 22600 • 955 59 19657 22125 36 58 16 • 21060 22167 14304 • • 35364 22167 ■ 15104 800 • 20260 21367 586 758 64 58 41782 94 16 • i 43227 . 14304 . • • 57531 • 15904 • 41627 171 94 - - 19874 45 256 24 • - • • • • • • • • 19027 • 1127 53 Inventar deželnega premakljivega in nepremakljivega premoženja, ki je v oskrbi deželnih kmetijskih šol koncem leta 1900. : o V r e d n 0 s t o -M >aj O C3 "•d ® F* r* o d in e t pri italijanskem oddelku pri slovenskem oddelku Skupaj Opombe PA K V K v K v A. Premakljivo premoženje: 1 2 3 4 Pohištvo, knjige, stroji, zbirke i. t. d............ Vino, žganje in kis....... ......... Poljski pridelki i. t. d................. 17924 51 499850 3424| . 248050 i 14743 3269 4756 2657 66 70 91 66 32668 8268 8180 5138 17 20 91 16 Skupaj 28827 51 25427 93 54255 44 B. Nepremakljivo premoženje: 5 6 7 8 9 10 Hiša v Podturnu anagr. štev. 55 in 136 (nov. št. 23 in 26) . . . Kmetija v Podturnu................. Travniki na Blanči.................. Travniki na Peči .................. Gozd v Starigori obdelovan po obeh oddelkih deželne kmetijske šole Slovenski oddelek deželne kmetijske šole obdeluje tudi kmetijo, katero je c. kr. kmetijske! društvo, dokler obstoji kmetijska šola, odstopilo deželi vsled pogodbe z dne 11. novembra 1881 št. 4007 sklenjene na podlagi sklepa dež. zbora z dne 6. septembra 1881. Ta kmetija je cenjena............K 20.000:— novo poslopje zidano na ravno istem zemljišču je stalo „ 68.948:10 vrednost starega poslopja znaša približnih . ... „ 3 000:— 54000 14000 26600 1400 • • 27800 1400 • • 54000 14000 26600 27800 2800 ■ • Skupaj K 91.948:10 Te nepremičnine so vpisane v zemljiških knjigah na ime ces. kr. kmetijskega društva, pravica užitka istih pa na korist deželne kmetijske šole. Skupaj 96000 . 29200 125200 Svota 124827 51 54627 93 179455 44 Deželno knjigovodstvo v Gorici 21. marca 1902. Ravnatelj: K A D C I C. Računski sklep deželnega zaklada za leto 1900 Poglavj e > o a K Dohodki Pričetni aktivni zastanki Pristojbina upravnega leta redna izredna ! K v K v K j v l II III 1 2 B 4 5 1 2 3 1 2 3 a) Dejanski: Dohodki iz deželnega premoženja: Aktivno obresti obveznic......... Obresti predplačil, ki se dajejo občinam za bolniške troške........... Od društva za namakanje tržiške ravani obresti Najemščine............. Deželna kmetijska šola......... Vsota I. poglavja Dohodki iz javnih naslovov: Povračilo bolniških troškov od dotičnih občin Doneski upravnim troškom od zakladov oskrbovanih po deželni upravi........ Povračilo potirnih troškov od občin in drugih dežel............... Vsota II. poglavja Drugi dohodki: Povračila.............. Od prodaje tiskovin.......... Razni dohodki ............ Vsota III. poglavja 23 38240 536 10 32 19779 4943 21031 5880 21644 90 23 74 41 • 38799 42 73279 28 • 137010 470 01 90 166896 4752 3450 61 72 • • 13748091 175099 33 • • 1484 35 * 483 167 3309 33 04 31 • • 1484 35 3959 68 • Skupaj Izplačila Končni aktivni zastanki Potrjeni proračun za leto 1900 Skupaj V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden redne izredne K I v K v K | v K v K v K v K v 19803 4943 59271 5880 22180 23 74 73 19803 4943 40151 5880 21908 23 74 49* 19120 272 24* 19803 4200 19120 5880 22600 • • 19803 4200 19120 5880 22600 • 23 743 1911 955 10 23 74 59 112078 70 92686 46 19392 24 71603 • • 71603 1676 28 30390662 i 4752' . 3921,62 188873 4752 2775 83 42 115032 1146 79 20 150000 4752 2800 • • 150000 4752 2800 • 16896 650 61 72 31258024 196401 25 116178 99 157552 • 157552 • 17547 33 1967 167 3309 68 04 31 1016 167 3232 11 04 72 951 76 57 59* 1000 400 20 • • • • 1000 400 20 • 516 232 3289 67 96 31 i 544403 | 4415 87 1028 16 1420 • • • 1420 • 2539 68 Poglavje Naslov Dohodki Pričetni aktivni zastanki Pristojbina upravnega leta redna izredna K | v K ! v K v IV 1 2 3 4 5 Doklade in davščine: Na izravne davke........... Deželna kvota na osebno dohodarino .... Na državno potrošnino......... Davščina od na drobno potočenega piva . . . Davščina od na drobno potočenih opojnih tekočin Vsota IV. poglavja b) Prehajaini: Prejeta predplačila: a) Od denarnih zavodov ......... b) Druga.............. Vsota prejetih predplačil Vrnjena predplačila: b) Od uradnikov........... c) Od deželne pisarnice......... d) Od občin............. e) Od denarnih zavodov ......... f) Druga.............. Vsota vrnjenih predplačil Skupni dohodki . • . . . ...... Pričetni ostanek v gotovini........ Glavna vsota dohodkov......... Končni ostanek v gotovini........ 31220 20070 87 202258 36398 111300 10000 41300 63 77 51290 87 j 401257 40 • • . . 421780 661 26 42 • 422441 68 • 30322 3059 1258 2114 14966 82 88 11 67 26* ' 3198 1759 117980 98' 14 49* • • 51721 74 122938 61 • 280777 38486 29 74 1198975 98 319264 03 Skupaj Izplačila Končni aktivni zastanki Potrjeni proračun za leto 1900 Skupaj V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden redne izredne K 1 v K v K | v K 1 v K v K v K v 233479 56468 111300 10000 41300 K 77 226481 56468 111300 10000 41300 L 77' 6998 01 218000 36000 103434 10000 41300 218000 36000 103434 10000 41300 | - 1 • | 15741 398 7866 37 i • 77 452548 27 445550 26 (>99801 408734 408734 7476 60 I 42178026 66142 I 1 42178026 66142 • • - 1 1 42244168 1 " 422441 68 .. • • I 30322 6258 3017 2114 132946 82 86 25 67 75 2H4 2734 1258 13482 35 74 11 19 30058 3524 1759 2114 119464 47 12 14 67 56 174660 35 17739 39 15692096 1479753 27 1179234 91 38486 74 300518 74472 36 58 i ■ 1217721 i 65 1 • 37499094 50 Poglavje Naslov j ii Troški Pričetni pasivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj na račun kreditov prenešenih iz prejšnjih let redna izredna na račun kreditov leta 19(j0 K | v K | v K | v | K | v K ! v 1 11 III 1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 a) Dejanski: Troški dež. zbora: Dnine in potnine dež. poslancem, ki ne bivajo v Gorici...... Nagrada hitropiscema...... Troški za tisk........ Razni troški......: Vsota I. poglavja Splošni upravni troški: Opravilnine udom deželnega odbora . Deželno tajništvo in pisarna . . . Deželno knjigovodstvo..... Deželna blagajna....... Pokojnine in miloščine..... Odgojnine in konkretalne pokojnine Nagrade in podpore dež. uradnikom Potni troški .... .... Uradne in pisarniške potrebščine . . Deželni zakonik in ukaznik . . . Vsota 11. poglavja Troški za deželno posestvo: Varuhu dež. palače i .. . Vzdrževanje deželnih poslopij , . . Javni davki ......... Vsota III. poglavja • • • 2103 540 3543 66 10 28 10 • • 2103 540 3543 66 10 28 10 ■ • 6252 48 6252 48 ' 35 13600 16757 15381 3666 5295 420 2420 1208 4986 149 98 60 36 82 86 13600 16757 15381 3666 5295 455 2420 1208 4986 149 98 60 36 82 86 35 • • • 63885 62 • 63920 62 • • • • 8947 645 95 72 • • 8947 645 95 72 • 9593 67 • • 1 959367 i 51 Izplačila Končni pasivni zastanki Potrjeni proračun za leto 1900 Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1900 Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1901 Ostane V primeri s pristojbino je prebitek ugoden I ali neugoden redne izredne K | v K | v K | v K | v K | v K | v K 1 v K | v K | v 2103 540 3543 66 10 28 10 • 2000 600 3000 60 • • • • 2000 600 3000 60 2000 600 3000 60 • 103 60 543 6 10 28 10 6252 48 • 5660 . • 1 ■ • • 5660 • • • 5660 • 59248 | 13600 . 1675798 15381 . 3666 60 5295 . 350 . 2420; . 120836 498682 14986 105 ! 13600 18739 15381 3750 5020 420 600 1000 3000 700 ■ • • • : 13600 18739 15381 3750 5020 420 600 1000 3000 700 • 13600 18739 15381 3750 5020 420 600 1000 3000 700 • • 1981 ' 83 275 1820 208 1986 550 02 40 36 j 82 14 6381562 105 • 62210 • • • • 62210 • • • 62210 • 1675 62 8921 645 95 72 ' 26 • 2500 356 • . • • • . 2500 356 • ■ • 2500 356 • 6447 289 95 72 9567; 67 26. i • 2856 • • • • 2856 • • • 2856 . 6737 67 | ! 1 l | 1 Poglavje Naslov { 1 T r o š k i Pričetni pasivni zastanki Pristojbi na račun kreditov prenešenih iz prejšnjih let na upravn redna na lačun leta ega leta izredna kreditov 1900 Skupaj K | v K | v K | v K | v Iv | v IV 1 l V VI 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 Troški za poljedelstvo in obrtnijo : Podpora c. k. kmetijski družbi . Nagrada za pokončanje zveri . . Doneski obrtnim šolam..... Štipendiji učencem obrtnih zavodov . Predplačilo za obnovitev vinogradov Za nasad amerikanske trtnice . . . Vsota IV. poglavja Troški za javno varnost: Za nastanitev orožništva..... Za orožniške priprege..... Za potirne troške....... Za oskrbovanje pokorilcev .... Za prevažanje obsojencev in preiskovancev .... ..... Stalni prispevek goriškemu gasilnemu društvu.......... Vsota V poglavja Troški za zdravstvo : Miloščine.......... Troški za cepljenje koz..... Potni troški zdravstvenemu deželnemu svetniku.......... Troški za zabranitev uvažanje živinske kuge ........... Podpore za vodne naprave .... Vsota VI poglavja 1390 2340 8000 2780 800 5000 . 2400 3140 13000 4170 2400 1390 • ■ 13120 . 8200 22710 310 1049 1980 75 75 • i 1559517 135276 21197,88 478530 4215 200 . • • 15905 2402 23178 4785 42 200 17 51 63 30 15 3340 50 i 43173 26 • • 46513 76 ' 73 • • • 240 5529 118 48 40 '300 ■ 240 5602 118 300 48 : 40 73 • • 5887 1 jb8 300 6260 88 i ■ Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun za leto 1900 Krediti iz prejšnjih let podaljšani Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti Ostane V primeri s pristojbino je prebitek zastanki redne izredne do konca leta 1900 na breme proračuna za leto 1901 ugoden ali neugoden K 1 v K 1 v K 1 v K 1 v K 1 v Iv 1 v K 1 v K I v K 1 v 3140 11800 3770 2000 1200 400 400 3140 80 7600 6600 800 5000 20000 4000 • • 3940 80 12600 6600 20000 4000 • 20000 1600 ■ 3940 80 12600 6600 2400 800 80 400 3820 20710 • 2000 17420 . 29800 47220 21600 25620 4300 15769 1182 22891 4785 40 71 57 30 135 1219 287 77 80 06 15460 1450 15500 7800 • • • • 15460 1450 15500 7800 • • 15460 1450 15500 7800 • 135 97 5697 3014 17 24 88 70 42 15 • • 50 • • • 50 • 50 7 85 200 • • 200 • • • 200 200 • 44871 13 1642 63 40460 • • 40460 40460 2713 26 240 5546 48 ' 56 240 6200 • • 240 6200 • • 240 6200 • 67052 118 40 • • 70 • 1 • 70 • 70 • 48 40 300 • • 600 • 4000 • • 600 4000 3700 • 600 300 • 600 • »6204 88 56 • 7110 4000 - • 11110 • 3700 7410 • 1222; 12 1 14 Pristojbina upravnega leta Pričetni na račun redna izredna c« o T r n š k i pasivni kreditov Skupaj "Sb o rt 1 1 U O l\ 1 prenešenih zastanki iz prejšnjih na račun kreditov let leta 1900 K v K v K v K v K v VII Dobrodelni zavodi: 1 Oskrbovanje blaznih . . ... 86713 61 2060 92 88774 53 2 3507 74 3507 74 3 Oskrbovanje najdencev..... 3021 84 # 3021 84 4 Deželna gluhonemica...... t 7710 59 7710 59 5 Bolniški troški: a) Na račun deželnega zaloga . . . 2436 44 2436 44 b) Na račun občin ....... 5242 96 # 166896 61 # 172139 57 6 Stalni letni donesek verskemu zalogu # 371 52 371 52 7 Stalni prispevek morski kopelji v Gra- dežu ........... 400 400 . 8 Stalni prispevek zavodu Frana Josipa v Aleksandriji........ • • * • • ■ • Vsota VII. poglavja 5242 96 • • 271058 35 206092 ! 278362 23 i VIII Troški za uk in izobrazbo: 1 Goriškemu magistratu stalni prispevek za c. k realko....... 1000 1000 # 2 Deželna kmetijska šola..... t 41798 94 41798 94 3 Goriškemu magistratu stalni prispevek za glasbeno šolo....... m 1050 1050 4 Učnemu zalogu stalni letni prispevek 5 Šolskemu penzijskemu zalogu . . 357 357 6 Troški za babištvo...... 12758 05 12758 05 7 Štipendiji visokošolcem..... 970 42 970 42 a) 4 štipendiji po 400 K .... 200 1600 1800 • b) 4 štipendiji po 600 K . . . . 2400 2400j . 8 Prispevki za cerkveno glasbo : a) V Gorici......... 35 # 360 67 39567 b) V Gradišču........ 96 60 193 20 28980 9 Deželni muzej........ 1880 • 3800 • • 5680 Vsota VIII. poglavja 2211 60 • 53530:23 12758 05 6849988 IX Podpore za skladovne ceste: 300 33978 64 34278 64 Vsota IX. poglavja • • 300 • 33978 64 34278 64 | Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun za leto 1900 Krediti iz prejšnjih let podaljšani Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti Ostane V primeri s prjstojbino je prebitek zastanki redne izredne do konca leta 1900 na breme proračuna za leto 1901 ugoden ali neugoden Iv v K v K v K v K v K v K v K v Iv V 88721 3507 3021 7710 53 74 84 59 53 • 90000 2500 2500 13081 • 2061 ■ • • 92061 2500 2500 13081 • • 92061 2500 2500 13081 • 3286 1007 521 5370 I 47 74 84 41 2436 172045 371 44 97 52 ' 93 60 1000 160000 372 • • • • 1000 160000 372 • • • 1000 160000 372 • 1436 6896 44 61 48 400 • • 400 500 • • • • • 400 500 500 • 400 • • 27821563 146 60 270353 • 2061 • • 272414 500 . 271914 • 1205 27 1000 41782 1050 357 12758 970 1600 2400 94 05 42 ' 16 200 • 1000 42827 1050 358 1150 1600 2400 • 14704 12758 1000 57531 1050 358 12758 1150 1600 2400 15900 1000 41627 1050 358 12758 1150 1600 2400 1 ' 171 1 179 94 05 58 360 193 5680 67 20 35 96 60 360 194 2800 • 360 194 2800 360 194 2800 • 1000 67 80 68152 28 347 60 53739 • 27462 • 81201 15904 • 65297 991 28 34278 64 300 47379 47679 13400 34279 . 36 34278 64 • 300 • 47379 ■ • 47679 • 13400 34279 • • 36 | 1 Poglavje > o CB os Troški Pričetni pasivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj na račun kreditov prenesenih iz prejšnjih let redna izredna na lačun kreditov leta 1900 K | v K ! v K | v | K v K | v X i XI 1 XII XIII 1 2 3 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 Vojaški troški: Priprege za stalno vojno .... Priprege za brambovce..... Plača slugi pri uradu za vojaške priprege ........... Vsota X. poglavja Deželni dolg : Razdolžitev deželnih posojil: a) Vrste A......... b) Vrsta B......... Obresti deželnih posojil: b) Vrsta B......... Dohodarina od obresti obveznic Vrsta B............ Pristojbina v kolekih od odrezkov obveznic Vrsta B....... Obresti starih domestikalnih obveznic Obresti nezaloženega dolga .... Vsota XI. poglavja Razni troški: Vrnjene deželne doklade .... Nenadni troški........ Razni manjši troški...... Za sprejetje davščin v deželno u-pravo ..... ...... Vsota XII. poglavja izredni troški: Vsota XIII. poglavja • • • 1200 292 432 75 17 • 1200 292 432 75 17 ■ • • 1924 92 • 1924 92 200 60 204 1613 20 4400 2400 14864 8504 850 53 5055 8073 40 48 32 58 4600 2400 14924 8708 850 5.3 6668 8073 • 40 48 52 58 2077 20 • 4420078 46277 98 10 60 • • 81 606 1989 21 37 262 46 1 | 81 . 26246 61681 1989 37 1060 i • 2676 58 262 46 i 294964 31840 . 117873 39 14971339 31840 . • 117873 39 149713 39 Izplačila Končni pasivni Potrjeni proračun za leto 1900 Krediti iz prejšnjih let podaljšani Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti Ostane V primeri s pristojbino je prebitek zastanki redne izredne do konca leta 1900 na breme proračuna za leto 1901 ugoden ali neugoden K 1 v K 1 v K v K 1 v K 1 v K | v K v K 1 v K 1 v 1200 292 75 17 : # 2700 200 ; ; 2700 200| 1 : 2700 200 : 1499 92 1 25 17 432 • • • 432 • • • • • 432, • • 432 • ■ • 1924 92 • • 3332 • • • • 3332 • • 3332 1407 08 1 400 2200 4200 200 4400 2400 4400 2400 4400 2400 14828 8620 96 88 14864 8504 14864 8504 14864 8504 • • 85040 • 850 850 850 . 40 5348 512130 1547 8073 22 58 54 5056 13000 54 5056 13000 54 5056 13000 4926 52 68 42 32073 18 14204 80 i 36128 • 13000 • • • 49128 • • 49128 • 4927 22 80 262 577 30 46 63 ' 39 70 18 '750 • 12785 • • • 12785 750 • • 12785 750 • 81 12522 143 54 79 1989 37 1 • • • • • • • • • • • • • 1989 37 2909 76 3988 750 • 12785 • • • 13535 13535 . 10595 96 115845 89 33867 50 . 133663 . 133663; 18900 . 114763 . 3110 39 115845 89 33867 50 • • 133663 • • • 133663 18900 • 114763 • 3110 39 i> cS "šb o > o ""S rt Troški Pričetni pasivni zastanki K Pristojbina upravnega leta na račun kreditov prenešenih iz prejšnjih let K redna izredna na račun kreditov leta 1900 K K Skupaj K ! v b) Kreditno započetje: Naložene glavnice..... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila: a) Denarnim zavodom . . . b) Druge........ Vsota vrnjenih predplačil Dana predplačila: a) Deželnim uradnikom b) Deželni pisarnici c) Denarnim zavodom d) Druge..... Vsota danih predplačil Skupni troški Končni ostanek v gotovini . . Pohot V primeri z aktivi...... kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . . 35400, . 88 38 35488 38 81709 319264 24 03 237554 79 30000U 3UOOOO: 42178026 66142 42244168 3198 98 1759 117980 14 49 122938 61 1260984 06 300000 300000 . 457180 26 749,80 275433 46 457930[06 3198 1759 11798049 98 14 122938 61 1618126 76 Izplačila Končni pasivni zastanki Potrjeni za let redne proračun o 1900 izredne Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1900 Skupaj Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1901 Ostane V primeri s prjstojbino je prebitek ugoden ali neugoden K | T K v K v K | v K j v K | v K v K | v K 1 v 300000 300000 300000 300000 300000 • • t 300000 • 300000 300000 . 35400 88 38 421780 661 26 42 ■ ■ * • • • ■ 35488 38 422441 68 • • • ■ • • • • 319898 1759,14 11798049 • • • • • • • • • • • • • 122938 61 • ■ • • • • • • • • 1143249 74472 1217721 07 58 65 474877 374990 99886 69 94 75 • D e z e 1 v C n 0 'O rit Dež< knj i 21. n 3lni knji KAUC igo zoret govoc T 0 d 7 1902. Ija : 3 t 7 0 • • • Inventar imovine deželnega zaklada pričetkom in koncem leta 1900, ® o e O l:>od i-ol)iii razkaz dolgovine IMOVINA pricetkom koncem leta K K 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 AKTIVA. «) V gotovini. Preostanek v gotovini po dotičnem računskem sklepu........... b) Konečne tirjatve. Konečni aktivni zastanki po dotičnem računskem sklepu.......... c) Pohištvo, stroji, knjige, znanstveni predmeti i.t d pri deželni pisarnici.............. ....... pri deželnem knjigovodstvu.................... pri deželni denarnici...................... pri varuhu deželne hiše..................... pri deželnem muzej....................... pri meteorologičnem ogledišču................... pri orožniških postajah (inventar seje predložil pod št. 896/91 a v istem ni navedena vrednost dotičnih stvari).................... pri tukajšnji ženski norišnici................... tiskovine na prodaj pri deželni denarnici............... pri deželni kmetijski šoli glasom posebnega inventarja.......... Skupaj d) Obveznice. Vrednost državnih obveznic deželnega zaklada imenske vrednosti 471.500 kron je znašala po dunajski borzni ceni 31. decembra 1900 ........... Vrednost 250 delnic po 400 kron društva c. kr. priv. furlanske železnice . . . Vrednost delnic po 200 k ron za zgradbo vipavske železnice štev. 501 1500 Skupaj e) Obrestonosne glavnice. Posojilo društvu za namakanje tržiške ravani.............. Glavnica depozitirana pri kreditni podružnici v Trstu in določena skupno z obrestmi za uporabo zgradbe železnice Gorica-Oglej (deželnozborski sklep z dne 7. aprila 1900).............' ....... ...... Skupaj 38486 280777 74 29 2396,74 991 1410 2975 35510 493 7279 1468 51803 90 38 50 86 80 76 22 38 104330 54 463954 100000 563954 34 764800 764800 74472 58 300518 36 2494 57 1734 87 1428 1622 43119 493 7061 1298 54255 24 81 00 80 37 78 44 113509 34 464419 25 100000 . 200000 . 48 764419 764800 101288 866088 25 89 89 JO IMOVINA > o >-Jl Podrobni razkaz dolgovine pričetkom koncem C H3 OJ P3 leta K v K v /) Glavnice brez obresti. 18 Vsled pogodbe z dne 30 julija 1864 goriškemu mestu za razširjenje c. kr. realke brez obresti izposojena svota................... 30000 . 30000 . g) Nepremičnine. 19 20 21 22 23 Deželna hiša v Gorici anagr. št. 30 približne vrednosti.......... Hiša na Plačuti, katero je najel vojaški erar in jo rabi za bolnišnico približne Vrti na Goriškem gradu pare. št. 223/s, 263/2 in 559 (K. št. 957/94) cenjeni na . Nepremičnine deželne kmetijske šole glasom posebnega inventarja...... Pod odb. št. 515/97 ukrenilo se je potrebno, da se izvede prepis lastninske pravice na ime dežele do poslopja in zemljišč na Goriškem gradu, kjer je nastanjeno vojaštvo. 150000 70000 190 125200 • 150000 70000 190 125200 • Skupaj 345390 • 345390 • DOLGOVINA. 1 a) Konečni dolgovi. Pasivni zastanki po računskem sklepu deželnega zaklada......... 81709 24 474877 69 b) Pasivne obveznice. 2 3 Imenska vrednost domestikalnih obveznic znaša v stari veljavi gold. 88.780:123/t enako kron 186.438:43. Od teh obveznic plačuje se kron 4549:80 letnih obresti. Razdolžitvena glavnica, ki bi dajala po 42/10°/0 ravno te obresti in bi se morala izplačati za razdolžitev teh obveznic, znaša.............. Obveznic novega deželnega posojila ki niso bile še izžrebane do konec leta 1900 je vrste A 71 po 200 kron, 63 po 1000 kron, 145 po 2000 kron = kron 367.400:-vrste B 76 po 200 kron, 29 po 1000 kron, 83 po 2000 kron = kron 210.200.— 108328 584200 56 108328 577400 56 Skupaj 692528 56 685728 56 4 c) Posojila. Državnemu miljoracijskemu zakladu................. 382400 382400 Deželno knjigovodstvo v Gorici 21 marca 1902 Ravnatelj: K A U Č I Č Računski sklep zaklada za zgradbo norišnice za leto 1900 ---- 'gj © SH NI s« Dohodki Pričetni aktivni zastanki Pristojbina upravnega leta Skupaj Vplačila Končni aktivni zastanki Potrjeni proračun Prist upravn je v 1 s pror večja ojbina 3ga leta irimeri ačunom manjša K v K v K v K v K v K K v K v I II III IV V a) Dejanski: Obresti obveznic..... Obresti naloženih glavnic Izkupilo prodanih kreditnih za- dolžnic........ Najemnine zemljišč .... Razni dohodki ...... c) Prehajalni: Prejeta predplačila .... Vrnjena predplačila .... Vsota Pričetni ostanek v gotovini Glavna vsota dohodkov • • 831 101129 76 87 831 101129 * 76 87 831 101129 76 87 • 101961 63 101961 63 101961 63 • 101961 63 o TS O S e2 Troški Pričetni pristoj- Končni bina Potrjeni pasivni Skupaj Izplačila pasivni uprav- proračun zastanki nega leta zastanki b " : ' K v K v K v K v K v K Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom manjša K v večja I II III IV V a) Dejanski: Nakup zemljišč .... Troški za načrt .... Troški za zgradbo norišnice Troški za pohištvo Razni troški..... c) Prehajalni Vrnjena predplačila Dana predplačila . Vsota Končni ostanek v gotovini Pobot V primeri z aktivi kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta 101894 63 67 101129 87 20309150 101894 67 63 10112987 203091150 101894 63 67 101961 63 101961 6c 101129 87 10112987 101129.87 Stan imovine 1 M 0 VINA Podrobni razkaz imovine pričetkom koncem 1 e t a AKTIVA. a) Obrestonosne glavnice: 1. Njegovo c. kr. Veličanstvo je odkazalo znesek 200 000 kron od čistega dohodka XXIII in XXIV drž. loterije za zgradbo norišnice na Primorskem. Ta svota je naložena v drž. obveznicah ter pripada tej deželi glasom dotične razdelitve tretjina v vrednosti (Kn. št. 136/901).......... 140944 54 147111 39 b) Nepremičnine: 2. Zemljišča nakupi jena za zgradbo norišnice ležeča v Gorici ob šempe-terski cesti in sicer parcele 536/13, 536/14, 536/15, 536/16, 536/17, 536/18, 536/19, 536/40, 536/41, 536/57, 536,58 in 607/6 goriške zemljiške knjige v vrednosti od.................. .... 152781 46 Skupaj • • 299892 85 D0LG0VINA. a) Končni dolgovi: Pasivni zastanki razvidni iz tega-le računskega sklepa........ • • 101129 87 b) Ostale kupne cene : Luciji Vetterle-Wildenbrunn in Mariji Cromer glavnica za zemljiščno parcelo 536/19 odstopljeno deželi vsled kupno prodajne pogodbe z dne 29/12 1900 št. 261/01, ktero je izplačati v 10 letih od dneva sklenjene pogodbe . . . • • 56000 Skupaj 15712987 Posnetek imovine poknežene grofovine goriško - gradiščanske pričetkom in koncem leta 1900, o a H3 x o o « Zaklad Dohodki Troški iz gotovine iz aktivnih zastankov iz obveznic iz glavnic iz posestev K v K v; K v K v K v K | v K v 1 Gozdorejski .... 12744 27 10233 34 2510 93 . 43900 250 40 . . 2 Coronini...... 2397 94 2324 52 73 42 45200 • • • 3 Gospinski..... 12884 91 12344 70 540 21 297200 • 19589 60 4 Depoziti...... 44864 85 37460 97 7403 88 • 28027 24 • 5 Razni mali zakladi . . 6685 45 4606 48 2078 97 • 4100 • • • 6 Zemljiščno-odvezni . . 264 35 264 35 • • 30705 34 • • • 7 Za zgradbo norišnice . 101961 63 101961 63 • • • • • • 147111 39 152781 46 8 Za bolne in ranj. vojake 2576 29 2355 40 220 89 • • 60829 69 • • • • 9 49801 17 49801 17 • • 3780 29 • • • • • • 10 Ubožni...... 51473 38 49729 10 1744 28 737 61 1177400 • 17178 85 127671 43 11 a) Deželni .... J b) Kmetijska šola . J 1217721 65 1143249 07 74472 58 300246 272 12 24 764419 25 896088 89 220190 125200 • 12 Provincijalno-občinski . 4513 32 4005 96 507 36 • 104700 • • • • • 13 Šolski...... 17668 95 16769 78 899 17 • 258000 • • • ■ • 14 Dež. gluhonemica . . 34260 54 34260 54 • • 413 41425 • 5597 02 59412 34 15 Štipendijski..... 6725 5872 24 852 76 • 157900 • • • • 16 Gasilski...... 11993 67 6681 40 5312 27 • • • 1936 94 • • 17 Werdenberški .... 7788 24 7788 24 • • • 172600 • • • • Skupaj 1586325 61 148970889 96616 72 336154 60 3155701 18 1068163 49 704844 83 i I i n e tek vanih po deželnem odboru za leto 1900. 1900 Dolgo vina je obstajala koncem leta 1900 Čista imovina aktivna ali pasivna Premoženje v primeri z onim prejšnjega leta se je iz pohištva in živine Skupaj iz pasivnih zastankov jiz pasivnih glavnic iz pasivnih obveznic Skupaj pomnožilo zmanjšalo K v K I v K v K 1 v K v K v K i v K 1 v K 1 v 46661 33 , . . . 46661 33 773 28 . . 45273 42 • • • • 45273 42 891 88 • • 317329 81 102 96 • 102 96 317226 85 2828 07 • • 35431 12 . • • • 35431 12 • 1372 48 6178 97 2697 ■ • 2697 • 3481 97 • 6939 94 30705 34 30719 97 • 30719 97 1463 4 23 • • 299892 85 101129 87 56000 157129 87 14276298 1818 44 • • 61050 58 16 • • 16 • 61034 58 484 59 • • 3780 29 14258 31 • 14258 31 10478 02 • • 1777 73 1324732 17 1060 02 • 1060 02 1323672 15 4005 11 • • 59254 54255 04 44 2494398 56 474861 16 69 382400 685728 56 1543006 25 951392 31 19708 80 . . 105207 36 291 83 • 291 83 104915 53 735 76 . 258899 17 543 30 • • 543 30 258355 87 8611 12 6239 91 113087 27 409 66 • 409 66 112677 61 1145 67 . • 158752 76 273 60 • 273 60 158479 16 16066 16 . . 7249 21 • • • • • 7249 21 241 49 • • 172600 • 689 04 • • • 689 04 171910 96 49 20 • 119749 39 5481230 21 627069 25 438400 685728 56 1751197 81 3730032 40 37655 00 29798 95 Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1902. Ravnatelj : K A U C I C. POSNETEK '. ' < . < doklad in davščin vpeljanih za leto 1901 v pokritje primankljeja deželnega zaloga in okrajnih šolskih zaiogov. a) Za deželni zalog se je vpeljala: 1. 15°/0tna doklada na zemljarino ; 2. 17%tua » n hišno-razredni in najemninski davek; 3. 20°/0tna n n pridobninski in dohodninski davek (izvzemši osebno dohodarino, vpeljano z zakonom 25 oktobra 1896); 4. 40°/0tna „ „ državno potro^nino od vina. mošta in mesa ; 5. davščina K 1:— od vsacega hI. na drobno potočenega piva; 6. „ K —:36 od vsacega litpa na drobno potočenili opojnih tekočin navedenih v čl. I B II točka 1. zakona 18 maja 1875 (drž. zak. štv. 84) in K —:20 od vsacega litra v 2 točki istega zakonovega člena navedenih tekočin. b) Za solški zalog se je vpeljala: 1. v okraju Goriške okolice 65°/0tua doklaka na vse državne davke; 2. v Gradiščanskem okraju 36°/0 „ , aqo/ 10 >1 !! 3. v Tolminskem, okraju, 4. v Sežanskem okraju 42% „ 65°/0 „ 105% „ 140% „ n n n rt n n n n J7 . n v kat. občinah Romans in Frata, „ „ „ Tržič in Sv. Pavel, v vseh drugih občinah tega okraja : „ zemljarino in na hišno-razredni in najemninski davek, in „ pridobninski in dohodninski davek. Deželno knjigovodstvo • v Gorici /. oktobra 1Q01. Deželni knjigovodja: KAUČIČ. RdZPREQLED SUHARICNIH PODATKOV OBČINSKIM PRORAČUNOV ZA LETO 1902 IN V POKRITJE IZKAZANIH PRIHANKLJEJEV VPELJANIH DOKLAD IN DAVŠČIN. Razkazani primanjkljej se pokrij e : Po potrjenem proračunu z doklado z davščino ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1902 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino o J4 o -a ce ii 05 > 'H, SO — h'.3 o — M S" OJ . 03 H3 '3 > c« h Ki dohodki troški primanjkljej _E3 > s C o> H3 > ffl "t? Ph £ C/J C« C m o a O O (S m > O SH S a. > o "2 M O .N kron kron kron "1 to /o k V vin kron I . H> a v o n i o k i - « J* O o r* t o a ( in e s t o ) Gorica .... Gorica mesto in predmestje . 186741 580634 393893 (41 i 52 • (41 (52 180 84 3 40 20 586952 II. I> a \r o 11 i o k r a j O o i' i o a ( o U o 1 t o a ) Štandrež . . . Štandrež . 11479 20514 9035 35 35 35 35 2 7468 Bilje .... Bilje .... 1360 3316 1956 20 20 100 50 3 40 20 3755 Orehovlje . . . 2957 3373 416 5 5 100 50 3 40 20 1345 Čepovan . . . čepovan . . . 459 2889 24 0 70 70 50 50 2 • 2742 Dornberg . . . Dornberg . . 3097 13092 9995 100 28 128 100 100 3 40 22 5060 Steverjan . . . Steverjan . . . 1306 8990 7684 135 135 100 100 . 4508 Cerovo dol. . . 1132 3383 2251 93 93 100 100 • 2104 Cerovo gor. . . 794 3941 3147 130 130 100 100 . . 1998 Grgar .... Grgar .... 1065 4026 2961 65 65 70 70 2 • 3726 Ravnica . . . 533 991 458 40 40 70 70 2 • 1124 Ločnik .... Ločnik .... 4302 16399 12097 50 50 150 150 *> o 40 14 11585 Miren .... Miren .... 6729 11894 5165 35 35 80 80 3 40 22 4981 Rupa .... 448 1699 1251 100 100 80 80 3 40 22 1518 Opačjeselo . . . Opačjeselo . . . 1288 3408 2120 110 110 100 100 3 40 20 1162 Novavas . . . 604 1256 652 125 125 100 100 3 40 20 475 Vrh .... 177 1690 1513 190 190 100 100 3 40 20 803 S. Miha . . . 182 1491 1309 195 195 100 100 3 40 20 631 Šempeter . . Šempeter . . . 1824 4285 2461 10 10 50 . 2 . 20 8017 Podgora . . . Podgora . . . 5991 12298 6307 10 10 70 30 2 . 20 21310 S. Maver . . . 46 1961 1915 100 100 100 . . • 1745 Podsabotin . . 2736 7499 4763 100 100 100 . . 1443 Pevma .... 644 11174 10530 75 75 100 40 2 . • 5901 Prvačina . . . Prvačina . . . 386 3158 2772 70 30 100 100 100 3 40 22 3759 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1902 znašajo: Razkazani primanjkljej se z doklado pokrije : z davščino Izravtii davek na vse neposredne državne davke na užitnino od vsacega hekto- litra piva od vsacega litra žg opoj. tekočin dohodki troški primanj-kljej v denarju > -d skupaj vina mesa kron kron kron "I 10 /o k v vin. kron Kojsko .... Kojsko . . 364 5399 5035 95 26 121 100 100 3386 Kozana .... 655 5079 4424 123 26 149 100 100 . 2400 Krasno .... 236 1775 1539 218 26 244 100 100 . 713 Šmartno 1154 6038 4884 133 26 159 100 100 . 2810 Vedrijan . . 340 1720 1380 124 26 150 100 100 . 825 Vrhovlje . . . 101 2091 1990 118 26 144 100 100 . . 1599 Vi polže . . . 251 3591 3340 79 26 105 100 100 . 3181 Višnjevik . . . 240 2852 2512 178 26 204 100 100 . 1367 Renče .... Kenee .... 484 11358 10874 95 50 145 100 100 2 20 . 5632 Gradiškuta . . 90 3156 3066 120 70 190 100 100 2 20 . 1498 Solkan . . . Solkan . . . 5727 16461 10734 50 50 50 50 2 • /20 uo 8092 Kronberg . . . 1698 3153 1555 30 30 50 50 2 20 2749 Loka .... 673 899 226 20 20 20 20 . . . 1286 Šempas . . . Šempas . . . 453 3725 3272 93 93 50 50 2 20 20 3584 S. Miha *. . . 414 2041 1627 91 91 50 50 2 20 20 1802 Oželjan . . . 259 3674 3415 118 118 50 50 2 20 20 2907 Osek .... 144 1669 1525 74 74 50 50 2 20 20 2064 Vitovl je . . . 450 2282 1832 88 88 50 50 2 20 20 2018 Sovodoje . . . Sovodnje . . . 5827 5778 • . • . 2124 Gabrije .... 826 1738 912 100 100 80 810 Peč .... 3036 2991 . . . 1301 Rubije .... 4 2150 2146 130 130 1674 Vrtoče .... 14 1009 995 180 180 540 Trnovo . . . Truovo . . . 90 2169 2079 61 61 3411 Lažna .... 20 322 302 59 59 511 Lokva .... 50 2157 2107 59 59 3558 Tribuša . . . Tribuša . . . 721 2106 1385 70 10 80 20 20 1671 Vrtojba . . . Vrtojba dol. . . 3397 6192 2795 45 • 45 100 100 3 40 3614 ŽUPANI J A DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1902 znašajo: Razkazani primanjkljej se z doklado pokrije : z davščino na vse neposredne državne davke na užitnino 0 2 rt > rt "£L 60 § t rt -s > O 03 a i'.S 0 CC i—1 > — "S 60 O dohodki troški primanj-kljej 0 > g O rs ni rt S m rt oo 0 S kron kroti kron "1 /o k i viu Vrtojba gor. . . 2828 5847 3019 50 50 100 100 3 40 04 Bukovica . . . 797 3158 2361 40 40 100 100 2 20 Vogrsko . . . Vogrsko . . 790 4543 3753 80 • 80 100 100 2 • • 1 I 1 . I > a v o 11 i o Vi- a j V j d o v ■v ■v s 0 i 11 a Ajdovščina. . . Ajdovščina . . . 1701 14534 12833 100 100 100 100 3 40 08 Kamnje . . Kamnje 520 1453 933 25 25 50 50 2 , Črniče .... Črniče . . . 1984 4302 2318 33 33 100 100 3,40 20 Batuje .... 719 1954 1235 40 40 100 100 3 40 20 Selo .... 981 1983 1002 38 38 100 100 3 40 Sv. Križ . . . Sv. Križ . . . 801 6809 6008 80 50 130 100 100 3 40 20 Dobravljo . 161 3303 3142 130 50 180 .150 150 3 40 Velike Žablje . . 302 3394 3092 140 50 190 100 . 3 40 Gabrje .... Gabrje . . . 456 2320 1864 60 60 100 # , Gojačevo . . . Gojačevo . . . 1500 2401 901 90 90 100 100 2 Lokavec . . Lokavec 2212 5647 3435 57 57 80 80 3 40 20 Dol-Otlica . . . 491 3324 2833 97 97 50 50 3 . . Riheuberg . . Riheuberg 1161 2869 1708 30 30 100 100 3 40 20 Berje .... 723 1633 910 30 30 100 100 3 40 20 Šmarije . . . Šmarije 860 5094 4234 80 80 100 . . . 20 Skrilje .... Skrilje .... 257 1735 1478 123 123 80 3 20 Sv. Tomaž 508 2048 1540 64 64 80 3 20 Vrtoviu . . . Vrtoviu 1163 3544 2381 85 85 50 50 2 . IV. E> a v O II i o k r* a j K a n a 1 Ajba .... Ajba .... 129 3156 3027 40 25 65 50 50 2 20 10 Anhovo . . . Anhovo . . 270 1437 1267 57 57 50 50 2 Plave .... 711 2732 20^1 58 58 50 50 2 Likanje . . . 26 590 564 57 57 50 50 2 Avče .... Avče .... ! 1638 5553 3915 83 65 148 100 100 2 • 10 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1902 znašajo : dohodki kron troški kron primanj-kljej kron Razkazani primanjkljej se pokrije : doklado na vse neposredne državne davke o rž > © c3* na užitnino c z davščino M CS bS} ^ o d a ca -ti m isZ ■a bo Bate . . Banjšica Sv. Kanal . . Duha Kal . . Deskla . Lokovec Ročinj . Ajel . Oglej . Bate . . . Banjšica Sv. Duh Kanal . B od rež . Gorenjavas Idrija . Morsko . Vrh Kal . . Deskla . Lokovec Ročinj . Doblar . . . . | "V". I > a. v o n 1647 3375 1728 50 50 50 50 1 923 3225 2302 80 9 89 100 100 2 . . 1483 2760 1277 44 44 100 48 3 36 22 102 770 668 65 65 100 48 3 36 22 810 1652 842 42 42 100 48 3 36 22 218 665 447 53 53 100 48 3 36 22 321 722 401 42 42 100 48 3 36 22 614 944 330 49 49 100 48 *> o 36 22 2374 8536 6162 59 40 99 50 50 . 20 2191 7908 5717 57 56 113 50 50 . . 417 1716 1299 63 . 63 . . 24 1755 1731 50 50 75 75 3 20 6 361 355 70 70 . o Fara .... Fara .... 5045 Gradišče . . Gradišče . . • . 18660 Marjan . . Marjan . . . 5326 Romans . . Roinaiis 4835 Frata .... 618 Zagraja . . Zagraja . . . 2824 Boškin . . 92 Sv. Martin . . 246 Zdravščina 1068 Verša .... Verša .... 2758 Vileš .... Vileš .... 5936 R r- 14843 374(30 15803 13849 1809 11827 52 1082 6628 5233 12330 a J 9798 20800 10477 9014 1191 9003 5560 2475 6394 O »* a (1 i 100 45 90 801 73/ 721 1531 90 80 35 30 70 o «e 100 100 100 3 40 . 7925 45 150 50 3 40 22 16446 90 80 80 3 , 22 8004 80\ 73/ 90 90 3 40 22 8255 12\ (ii) 90 90 3 40 22 1480 90 150 150 3 • 20 5016 230 80 150 150 3 . 20 645 35 150 150 3 20 1806 30 75 75 3 40 22 5351 70 75 75 3 20 6482 "V I. Ajel Oglej I> a v o ii i o kraj O e i* v i 6070 8949 15561 24261 9491 15312 /57 1(54 51 ; 57 164 51 n j a, ii 135 135 100 100 340 3 20 20 20 Razkazani primanjkljej se pokrij e : Po potrjenem proračunu z doklado z davščino M ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1902 znašajo : na vse neposredne državne davke na užitnino od vsacega hekto- cš > =3 .H i >5 ^ C — M C5 £ !2C u * ~ <& r— > cS KI i—! dohodki troški primanjkljej > g S =3 > ~ H3 skupaj cS Srj O g M > o 'o si kron Kron kron "/n k V vin. keon Bel veder . . . 1221 1221 I 55 55 2216 Oamplung . . . čamplung . 1928 6351 4423 60 60 60 60 3 40 20 6295 Kavenzau . . . 271 2699 2428 80 80 60 60 Q O 40 20 2774 Červinjan . Červiujan . 9334 38746 29412 100 100 135 100 o o 40 22 14203 Fiumičel . . . Fiumičel . . . 10128 27139 17011 70 70 100 100 2 . .10 120 20654 Morožinski otok . . 5983 5983 91 91 . • . . 6624 Gradež .... Gradež .... 45480 62484 17004 4» 49 150 150 3 40 20 9078 Jvanic. .... Jvauic .... 4334 7309 2975 /115 (109 48 115» 109/ 100 100 3 40 20 4073 Muškli .... Muškli .... 350 3279 929 48 100 100 3 40 /22 112 3314 Pradicjol . . , 14 1980 1966 76 76 • • 2596 Strassoldo . . . 437 3900 3463 73 73 100 100 3 40 /22 112 3829 Perteole Perteole 4963 16979 12016 57 57 50 50 1 50 10 13884 Ruda .... Ruda .... 11886 11839 . m . . . . • . 9758 Škodovaka . . Škodovaka . . 5139 10476 5337 60 60 50 50 3 40 20 8539 Tapoljan . . . Tapoljan . . . 5338 5131 . ■ • • • • • 4710 Terc .... Terc .... 6564 18278 11714 82 82 50 50 3 40 22 17139 Villa-Vicentina Villa-Vicentina 1435 6013 4578 50 6 56 50 50 . • 8294 Višk .... Višk .... 2284 4020 1736 30 30 50 50 2 • 20 3337 Sv. Vid . . . Sv. Vid . . . 2022 4807 1885 25 25 50 50 2 . 5771 Kraulj .... 1398 2842 1444 35 35 50 50 1 • 16 3468 VII. D a v <6 n i o le i* a j k: o i- m i xi Biljaua Biljaua . . . 577 8265 7688 75 40 115 100 100 340 5796 Bračau .... Bračan .... 2235 8074 5839 62 62 80 80 340 20 5955 K h pri va Kapriva . . . 2994 4361 1367 15 15 100 10C 3 20 3854 Speša .... 413 1334 721 36 36 100 . 3 2562 Čopris-Viskon Čopris .... 1275 2722 1447 35 35 50 50 3 3316 Viskou . . . i 519 2381 1862 74 74 50 50 3 i • • 232Ž Razkazani primanjkljej se pokrij e : ro potrjenem proračunu z doklado z davščino M o > ŽUPANIJ A DAVČNA OBČINA za leto 1902 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino 6 —d o c$ &J0 cS > ega litra j. tekočin Izravni da dohodki troški primanj-kljej v denarju > 13 skupaj Cv > OO O a o o (S > nrl o es a W CO — > - "S M o kroti kron kron /o "i lit k v vin. kron Ko r m in . . Kormin . . 82753 121846 39093 50 50 150 83 3 40 20 44581 Kožbana . . . Kožbaua 69 3489 3420 54 100 154 70 70 3 2091 Mernik . . . 62 5734 5672 58 100 158 70 70 3 s 3400 Dolenja . . . Dolenja . . 647 8073 7426 85 85 100 • 3 40 22 6784 Sv. Lovrenc . Sv. Lovrenc . 1909 5625 3716 30 30 100 100 3 20 3719 Medana Medana . . 1192 5140 3918 ,79 \ 152 62/ 100 . 3 40 • 4171 Medeja .... Medeja .... 5148 9891 4743 50 50 50 50 3 40 10 7483 Morar .... Morar .... 1579 4601 3022 75 75 80 80 2 • 20 3095 Muša .... Muša . . 2333 6815 4582 30 30 100 100 2 20 20 6401 V 111. I> a v o ri i o K r* a j T I* v z 1 ■v O Sv. Kanzian . . Sv. Kanzian . 417 6889 6472 77 77 100 100 3,40 12 9184 Pieris .... 1987 4614 2627 39 39 100 100 3 40 12 4189 Doberdob . . . Doberdob . . . 1640 3377 1737 80 80 100 100 2 20 22 1412 Devin .... Devin .... 1199 6441 5242 75 75 100 100 3 40 22 3651 Jamlje .... 740 838 98 15 15 100 100 3 40 • 1228 Medjevača . . 565 1029 464 30 30 100 100 3 40 1041 Foljau .... Foljau .... 2127 5611 3484 50 50 150 150 3 40 22 3810 Redipulja . . . 899 3531 2632 80 80 150 150 3 40 22 2438 Tržič .... Tržič . . . | Sv. Pavel . . j 30734 70055 39321 75 75 200 119 3 40 22 j 29760 Starancan 265 5362 5097 54 54 150 100 3 40 22 7285 Sv. Peter . . . Sv. Peter . . . 1425 5593 4168 80 80 130 130 o O 40 22 4272 Kaseljau . . 601 4247 3646 120 120 130 130 3 40 22 2879 Ronki .... Ronki .... 6949 19350 12401 50 50 120 120 3 40 22 12845 Vermeljan 280 4788 4508 ; 80 80 120 120 3 40 22 3420 . Turjak .... Turjak .... 1950 9970 8020 ; 16*2 \ 142 142) 162/ 150 150 3 40 22 4305 Razkazani primanjkljej se pokrij e : Po potrjenem proračunu z doklado z davščino o > ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1902 znašajo : na vse neposredne državne davke na užitnino o F^l 2 ci bJO 03 > 'p. d 3 — o — -M «S 3 SU> ^ ■ — c« > c5 S >— dohodki troški primanj-kljej K" 5 r^j ^ "ffl H3 'c? C/l c cn o g C5 o - c/i > O cž h t/3 i—■ > O "S O kron kron kron U' 'o k V vin kron IX. I> a v O 11 i o k i- a, j T o 1 in i ii Grahovo . . . Grahovo . . 253 1729 1476 166 . 166 25 25 1746 Kneza .... 1273 3454 2181 104 . 104 25 25 . 2121 Neuiškirut . . . 703 1708 1005 180 180 25 25 ■ 1101 Obloke .... 338 1594 1256 180 180 25 25 678 Podberdo . . . 1000 3419 2419 100 100 25 25 • 2389 Stražišče . 780 1688 908 98 . 98 25 25 917 S. Lucija . . . S. Lucija . . . 465 2399 1934 49 30 79 35 35 • 2449 Idrija .... 782 1826 1044 50 30 80 35 35 • 1305 Lom .... 1067 2407 1340 52 30 82 35 35 - 378 Modrejce . . 214 792 578 39 30 69 35 35 • 852 Slap .... 147 2093 1946 80 30 110 35 35 • 1769 Sv. Viška gora . (glej okraj Cerkno) Ponikve . . . Prapetno . . . Ponikve . . . 188 613 1934 2755 1746 2142 44 48 50 50 94 98 • • • 1966 2186 Pečine .... 201 1128 927 48 50 98 • • 947 Tolmin Tolmin . . Čadra .... 3153 1045 8678 1406 5525 361 70 40 70 40 50 50 2 4597 902 Bolje .... 204 1502 1298 90 90 25 25 • 1406 Lubiuj . . . 705 1077 372 40 40 25 25 • 827 Podmelec . . 879 2200 1321 70 70 25 25 • 1844 Polubinj . . . 776 2566 1791 80 80 25 25 ■ 1607 Zatolinin . . . 1000 1882 882 70 70 25 25 1249 Volarje . . . 956 1606 650 60 60 25 25 . 1020 Zabče .... 501 1710 1209 120 120 25 25 • 1003 Volče .... Volče .... 559 4831 4272 63 35 98 30 30 1 3788 Giginj .... 352 1551 1199 82 20 102 30 30 1 1171 Kozarišče . 350 1315 965 80 20 100 30 30 1 990 Rute .... 160 963 803 90 20 110 . . 964 Selo .... 600 1981 1381 100 40 140 • • 727 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1902 znašajo : Razkazani primanjkljej se z doklado pokrije : z davščino Izravni davek na vse neposredne državne davke na užitnino od vsacega hektolitra piva od vsacega litra žg opoj. tekočin dohodki troški primanj-kljej v denarju 3 > 3 - skupaj vina mesa kron kron kron u/ o 'O 1 k V vin. kron X. I > a v č n i o U i* a j K o t> a r* i cl Breginj . . . Breginj . . . 1328 1713 385 16 16 30 30 2 I 06 2338 Robedišče . . . 1561 1665 104 16 16 30 30 2 06 359 Kobarid . . Kobarid . . . 816 G250 5434 55 55 55 50 2 ! . 12 3347 Snžid .... 31 1092 1061 107 107 55 50 . 12 979 Svi no .... 1803 2299 496 70 70 . . • . 726 Kreda .... Kreda .... 2539 4653 2114 45 45 35 35 2 04 3845 Dre/.uica . . Drežuica . 1429 3455 2026 38 50 88 50 50 . t 16 2162 Idrsko . . . Idrsko . . 772 4411 3639 85 50 135 60 60 2 12 2504 Libušuo . . Kam nje . . 97 2382 2285 72 79 151 50 . 04 1743 Ladra .... 272 481 209 40 • 40 50 50 06 522 Smast .... 67 657 590 35 35 50 50 06 1400 Vršno .... 838 838 . . . . . . . 1122 Livek .... Livek .... 937 3527 2590 60 50 110 60 60 1 06 1869 Sedlo .... Sedlo .... 2212 3433 1221 40 40 100 80 2 20 12 1891 Trnovo . . . Trnovo 880 1390 510 48 • 48 25 25 1 • 06 1073 XI. E> a v 6 n i o k i* a j 13 o v G C Čez-Soča . . . Oez-Soča . . . 3312 6226 2914 113 113 10 2407 Log .... Log .... 2726 3874 1148 70 70 25 1 03 1142 Strmec .... 1527 1933 406 65 65 25 1 03 453 Bovec .... Bovec .... 5637 14155 8518 95 95 25 25 1 40 /04 \ 08 6778 Koritnica . 514 1199 685 95 95 25 25 1 40 04 679 Žaga .... Žaga .... 1793 3015 1222 80 80 50 50 1 01 1408 Srpeniea . . . Srpeniea . . . 1443 2534 1091 65 20 85 . . • 1541 Soča .... Soča..... 1813 2681 868 65 65 # 1341 Trenta .... Trenta .... 1324 1731 407 57 • 57 • • • • • 726 ŽUPANIJ A DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1902 znašajo.- dohodki kroti troški kron primanjkljej krmi Razkazani primanjkljej se pokrije : z doldado z davščino na vse neposredne državne davke CB T5 cS "/n na užitnino 2 ti ož "Sh bij § g ts ti t> O ?s .E h >o Cerkno Št. Viška Gora Šebrelje SI. D a v č o Iv i* » J O o r- R n o Cerkno .... 3757 4524 767 20 (100) 120 Bukovo 559 2801 2242 96 100 196 Gorje .... 283 1738 1455 100 100 200 Jesenica 415 775 360 27 29 56 Labinje 82 848 766 107 52 159 Novake dol. . . 48 658 610 i 00 50 150 gor. . . 165 864 699 69 100 169 Orehek . . . 116 818 702 100 100 200 Otalež . . . 1560 6806 5246 80 37 117 Planina 25 1985 1960 125 50 175 Reka-Ravna . . 384 983 599 48 50 98 Za križ .... 385 547 162 30 100 130 Št. Viška Gora . 762 2609 1847 40 50 90 Police .... 214 556 342 32 50 82 Prapetno . . . . , . (glej okraj Tolmin) Šebrelje 93 2861 2768 50 50 100 40 40 XIII. T> a v o n i o Iv i- » j S o ž a n a Avber .... Avber .... 520 1242 722 40 40 50 50 1820 Lokev .... Lokev .... 2755 4400 1645 35 35 50 50 3 40 16 2497 Dutovlje Dutovlje 1868 4063 2195 50 . 50 50 50 3 20 3032 Naklo .... Skupne potrebščine 2010 14200 12190 50 30 80 100 100 o O 20 8560 Naklo .... 221 209 50 30 80 100 100 3 20 554 Barka .... 18 312 294 85 30 135 100 100 3 # 20 842 Dane .... 600 520 . 50 30 80 100 100 o o 20 807 Divača .... 1419 1975 556 68 30 98 100 100 3 20 3431 Ležeče .... 304 304 . 50 30 80 100 100 3 20 886 Misleče . . . 46 186 140 95 30 125 100 100 3 20 311 Razkazani primanjkljej se pokrij e : Po potrjenem proračunu z doklado z davščino M o > ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA za leto 1902 znašajo: na vse neposredne državne davke na užitnino o M "3 H3 skupaj vina mesa Tj o litra S c > o bi o .s kron Kron kron "U % k v vin. kron Podgrad 74 159 85 80 30 110 100 100 3 20 283 Škofije .... 188 882 604 120 30 150 100 100 3 . 20 993 Vareje .... 61 239 178 130 30 16 0 100 100 3 . 20 223 Vatovlje . . . 30 202 172 125 30 155 100 100 3 . 20 230 Povir .... Povir .... 1633 2172 539 15 15 100 100 2 20 . 2530 Merče .... 826 1048 222 15 15 50 50 . 1350 Veliki-Repen . . Veliki-Repen . . 2272 3451 1179 19 19 75 75 2 20 1534 Voglje .... 1686 1991 305 38 38 25 25 2 20 844 Rodik .... Rodik .... 3493 4780 1267 20 20 100 100 3 40 22 1704 Skopo .... Skopo .... 570 1573 1003 98 98 50 50 3 40 . 1024 Krajnavas . 340 1242 902 118 118 50 50 3 40 764 Sežana . . . Sežana .... 7988 34492 26504 30 25 55 100 100 3 20 16 10628 Zgonik . . . Zgonik . . . 900 4011 3111 100 65 165 90 90 3 40 1557 Gabrovica . 1020 3392 2372 75 25 100 90 90 3 40 20 1642 Salež .... 780 3315 2535 83 70 153 90 90 3 40 . 1431 Štorje .... Štorje .... 952 3037 2085 100 100 50 50 2 . 10 1849 Kazi je .... 488 2075 1587 100 100 50 50 2 10 1505 Tomaj .... Tomaj .... 400 2373 1973 55 55 100 100 3 40 20 2398 Križ .... 320 2020 1700 55 55 100 100 3 40 20 1892 Utovlje .... 123 1254 1131 55 55 100 100 3 40 20 1352 XIV. I> a v 6 n i o K i • j IV O 111 o n Brestovica . . Brestovica 530 6117 5687 225 100 325 100 2 1691 Brje .... Brje .... 290 2675 2375 110 100 210 100 100 3 40 20 903 Kobiljaglava . . Kobiljaglava . . 455 3713 3258 164 50 214 . . . . 1538 Komen .... Komen .... 898 8288 7390 109 50 159 100 100 3j 40 20 3382 Malidol . . . 241 736 495 128 50 178 100 100 3 40 275 Sveto .... 430 2458 2028 94 50 144 100 lOu 3 40 1120 Tomačevica . . 383 1807 1424 118 50 168 100 100 3 40 778 ŽUPANIJA DAVČNA OBČINA Po potrjenem proračunu za leto 1902 znašajo: Razkazani primanjkljej se z doklado pokrije : z davščino --1 Izravni davek na vse neposredne državne davke na užitnino od vsaeega hektolitra piva od vsaeega litra žg. opoj. tekočin dohodki troški primanj-kljej C > C skupaj vina j 80 O S kron kron krou 0 ' n "o k v vin. krou Volčjigrad . 433 2393 1960 153 50 203 100 100 3 40 840 Kopriva . . . Kopriva . . . 1022 2119 1097 90 . 90 100 100 3 40 20 1278 Štanjel .... Štanjel 643 1797 1149 90 36 126 45 45 . . 1283 Kobdilj . . . 240 1064 824 61 36 97 45 45 . 1351 Kobolj .... 100 308 208 80 36 116 45 45 . , . 259 Hruševica . . 112 545 433 68 36 104 45 45 . . 648 Gabrovica . . . Gabrovica . . 893 3851 2958 191 100 291 100 100 o O 40 20 921 Gorjansko . Gorjausko . 822 4896 4074 80 118 198 100 100 3 40 20 1900 Ivanigrad . . . 367 1543 1176 100 118 218 100 100 3 40 20 568 Mavhinje . . . Mavhinje . . 823 3349 2526 10 60 70 55 55 3 40 20 2864 Nabrežina . . . Nabrežina . . . 9433 11412 1979 15 . 15 . . . . . 11055 Pliskovica . . . Pliskovica ■ . . 716 2449 1733 95 . 95 50 3 1824 Šempolaj . . Šempolaj . . . 372 2016 1644 80 50 130 90 90 3 40 1032 Škrbina . . škrbina . . . 628 3003 2375 80 37 117 200 200 3 40 20 1514 Selo .... Selo .... 711 1965 1254 35 100 135 100 . 2 . 854 Slivno .... Slivno .... 376 2149 1773 35 90 125 90 90 3 40 20 1070 Štijak .... Štijak .... 2749 2949 200 36 50 86 50 50 . . . 2928 Temnica . . . Temnica . . . 472 1352 880 35 25 60 100 100 3 40 20 1193 Kostanjevica . . 1720 4606 2886 80 25 105 100 100 340 20 1557 Lipa .... 243 1151 908 65 40 105 100 100 340 20 765 Velikidol . . . Velikidol . . . 1040 2120 1080 160 . 160 50 50 . 12 888 Vojščica . . . Vojščica . . . 403 2463 2060 80 140 220 100 100 3 40 20 896 DEŽELHO KNJIGOVODSTVO, V Gorici, meseca junija iQ02. Ravnatelj : i K A U C I C. POSNETEK obsegajoč podatke proračunov cestnih odborov za leto 1892 in doklade vpeljane v pokritje dotičnih primanjkljejev. cT Omenjeni primanjkljej se pokrije z doklado na vse izravne davke Javni OKRAJ Dohodk Troški v« izvzemši osebno dohodarino davki celega okraja p-> v občinah v denaru v delu kron kron kron /o kron Ajdovščina 40 9913 9873 Rihenberg, Vel. Žablje. Ajdovščina, Lokavec., Šmarje, j, Batuje, Crničc, Selo..........• Brje, Dobravlje, Sv. Križ, Gojače Kamnje, Skrilje, 1 Vrtovin...............J Gabrije, Dol Otlica in S. Tomaž...... Razun navedenih doklad je pobirati v davč. obč. Brje, Dobravlje, Gojače, »Sv. Križ, Kamnje in Skrilje 2%tna doklada namesto leta 1900. 19 18 17 54537 Bovcc . . G400 6400 ( Cež Soča .............. j Bovec, Koritnica in Trenta . ...... ( Log, Strmec, Srpenica, Trnovo in Žaga .... 40 30 20 12 16022 Cerkno 2020 G891 4871 V vseh občinah tega okraja........ 25 • 19484 Cervinjan . 7200 26235 19035 [ Oglej-Belvedere, Cervinjan, Fjumičel, Gradcž, Moro- \ J žinski otok, Ruda, Škodovaka, Terc in Villa Vicentina J | v vseh drugih občinah tega okraja...... 11 9 188029 Gorica, mesto • Cestne potrebščine sprejete so v proračunu goriškega mesta............. . 586952 Goriška okolica 18740 64090 45350 27 • 176762 Gradiška . 700 7756 7056 i tt i iv , | na hisno-razredm m najemninski 1 V vseli občinah . ■ i i • i • i i r ' . , . J m na pridobnmski davek . . 1 tega okraia .! . ' ; ° na zemljarino...... 12 8 • 62003 Kanal . . . 3400 12000 8800 Kal in Morsko ............ Kanal in Bodrež............ Ajba, Ukanje, Ročinj, Gorenjavas, Idrija in Lokovec Banjšica, Bate in Vrh . ...... Anhovo......,........ Deskla in Doblar............ 36 12 32 26 8 14 22 16 • 45440 OKRAJ m O O p p" H kron kron I kron Omenjeni primanjkljej se pokrije z doklado na vse iziavne davke izvzemši osebno dohodarino občinah v denaru v delu Komen Kormin Sežana Tržič Tolmin 12971 1(50 26676 18734 4211 17850 731 1720 804 9313 15131 137i 5 18574 Gorjansko, Ivanigrad, Kobiljaglava, Komen, Kostanjevica, Nabrežina, Šeinpolaj, Škrbina, Tomačevica Štanjel, Vojščica, Kobdil in Koboli Gabrovica, Hruševica, Lipa, Malidol, Pliskovica, Selo, Sveto, Temnica, Volčjigrad, Brje in Slivno V vseh občinah tega okraja........ Biljana, Kožbana, Dolenje, Medana in Mernik . . Bračan, Kapriva, Čopris, Kormin, Sv. Lovrenc, Medeja, Morar, Muša, Speša in Viskon . . . 13639 Avber, Divača, Dutovlje, Krajnavas, Križ, Merče, Povir, Skopo, Sežana, Tomaj, Utov-lje, Voglje, Gabrovec, Salež, Stijak in Kopriva........... Kazlje, Ležeče, Lokev, Štorje, Velikirepen Zgonik, Naklo in Škofije..... Barka, Dane, Misleče, Podgrad, Rodik, Va reje in Vato vije........ na pridobninski in dohodarinski davek v vseh ob činah tega okraja.......... 2.2 O 3 >(ZJ a CZ o C a > cz c3 'u C "O a •■—a •- £ S Cfl O) N rs Z) u> c« N a — S-t 73 7593 15131 v občinah na Krasu : Jamlje, Medjavača, Doberdob in Devin v vseh drugih občinah tega okraja . . . • ' Kneža, Grahovo, Obloke in Podbrdo na hišarino in najmarino............. na vse druge davke ........... V vseh drugih občinah na hišarino in najmarino . in na vse druge izravne davke....... 10 24 16 25 20 10 30 1 9 41 55 21 35 30 20 Deželno knjigovodstvo v Gorici, meseca junija 1902. Ravnatelj : KAUCI Č.