Dne 28. novembra vsi na volišče za naso Kmetsko zvezo! I* Veisenjak: Dr. Korošec kot minister saobracaja (prometa). Kot minister za prehrano je imel dr. Korošec iVedne križe in težave, ker niso železnice snravile žislt, pa tudi drugih predmetov v kraje, kamor jih je namenil. Velik nered in naravnost neverjetne tatvine so aapotile njega in tovariš« poslane«, da so pri prvi priložnosti zalitevali, naj postan« dr. Korošic sninister za promet iu napravi s stojo znano odločne- SijO 1*4. Naae zaupanj* t dr. Korošea j« bilo aopet popolnoma utcmeljeno: kar nista zmogla dva njegOTa pr6dnika, namrec Vulovič ia DraSkoviž, to j« napra,vil on. To kažejo dejstva, ki jili naTajamo v tera Spisu. K a k š b • so b i 1 • želoznic« o» pr»vjeatu? Kdor hoče pravilno in pravicno oc&niti delo dr. 3Łorošca kot ministra za promet, mora poznati stanjt nabih železnic po pr«vratu. Žtleznice v Srbiji in Maktdoaiji so bile popolnoma raadejane. Ne en kolodvor, n« en most ni bil !v redu. Vse je bilo razbito in razruštno z dinamitom ah požgano. Poškodovani so bili tuii Tsi predori ali tuneli. Kazbite so bile seveda tudi račinoma lokomotive ia osebni ter blagovni vozovi (vagoni). Na Hrvaškem, v Slavoniji, t Banatu, BaCki iu Baranji so bile železnice ob prevratu deloma uporabne, loda neredi na Hrvagkem in naši državi sovra,žni madžarski železničarji so napravili prvo ltto o gromno škodo. Kar se ni obrabilo v vojski, to so pa aaalašč pokvarili ti železnifiarji in drugi nesposobni ia brezobzirni ljudj«. Razmeroma dobro ohranjene so ostal« bosans&e železnice in tudi naše slovenske Toda tudi pri nas j« Slo kljub najboljSi volji vtlikega d«la železnifea,rj6T rse rakOTO pot. Prometni želBzničarji so večinoma delali z Teliko požrtTOvalnostjo, toda kurilnit« io delavnict, kj«r m rrH ptpnu, m TtSinoma o*-. rokie. KomunistiCni in nemškutarski železniearji so fleiali yedno večji nered in bolj ko so jih božali ter jim zriševali plače, bolj so bili oni ntrtdni in ©bj»stm ter niso hoteli nič slišati o svojih dolžnostih. — O.eiaToljai železničarji sami so začeli obupovati. Slabi dr. KoroSčari pr««nlki. V takSnem stanju bi moral voditi pr»metn» atimatrstvo mož trdne rok« in organizatorifine sil«. A niti eao ia niti drugo ni bilo pri Korošftevih pr«dnikih. Vulovifi je bil fraz«r brez volj« in emržij« do pozitivnega dela, Draškovič pa s» j« raj» kot bankir peeal s financnimi vprašanji in bil zaradi teh c«l«  mesce odsoten. Za njega je v železniških zadevah potoval Kristan. V teh razmerah jt nastopil naš dr. A. KoroSM. . ¦,....-.*•• v.^l^i^ K • > o š • « napmTl vi. t ministrstrt, Riba začne pri glari smrdeti — prari prtgo &OT. ,Tako je bilo r«s tudi r prometneai miaistrstru. 3jradniki so bili tam ali nezmožni, ali pa tudi leni in brezbrižni ter so zanemarjali svojt poslt. Mnogo iib po cele dneve ni prišlo v urad ali pa le pozno in za malo časa. Kuhala in srebala s» je turSka kara, kator S8 to rrši ša sedaj t drugih ministrstTih. Ves ta aered ia ts» razvade j« dr. KoroSec odpraTil tekora par dni. Sam je prihajal rano in odhajal pozno. Poklical j« y ministrstvo razne delavne može in s» po&vetoTal z zaupniki, ravnatelji in organizacijami. Dr. KaroSsc kaznuje podkupljiT* ia atridm žtltZBičarj«. Najvežji križ je bil po bivšibi madžarskili in hrvalskih železnicah z uradniki in delavci, ki niso hotsh jioznati nobenega reda in nobene discipline. Veliko tah ljudi je raje verižilo, tihotapilo in kradlo, kak«r pa pešteno i«lalo. Celo tako daleft so s« izpozabili posebej žel^smiearji aadžarskega in boljševiškega mišljenja, da so nalašč kvarili stroje in povzro•ali nesreče. Z železno odloftnostjo ]e napravil dr. jk.OToi«c tukaj red. Odpustil je iz služb« in dal zapoditi preko meje celo vrsto takšnih brezvestnežev, in kci so drugi malomarni železničarji to videli, so začeli pridnejše in vestnejše opravljati službo, dobri ia vestni pa so dobili zasiombo in so z veseljem podpisali dr. Korošcevo delo. D r. K o r o š e c zlomi komunistični itrajk. St enkrat so poskusili napraviti komunisti mmire in nerede v državi, zato so organizirali anani Železničarski štrajk, h kateremu so znali pridobiti aa prvi trenutek tudi one železničarje, ki prevratov ni.so iioteli. Dr. Korošec je ostal trden in neomahljiv in komunisti so izgubili bitko. ,To je bil za nje naj hujši udarec in od tedaj nimajo komunisti moči in zasiombe. Naše kmetsko ljukstvo je takrat dobro razumeio, za kaj gre in je tudi hvaležno svojenau voditelju, ker je pri nas preprsčil največjo nesrečo za državo in človeško družbo: razbrzdani ruski boljševiztm in srbski komunizem. Ako bi dr. Korošec no storil nič drugega za kmetsko ljudstvo, kakor to, bimu morali biti naši Ijudje vedno hvaležni. Od zloma komunističnega štrajka se razmere na železnicah viano boljšajo. Stevilo rlakoT aa n&ših ž«l«zai«aa. Odkar je dr. KoroSec minister saobrafiaja, se jt število vlakov na naših železnicah veft kot podvojilo. Tako imamo t obmofiju bsograjsktga žtlexnišk»ga ravnateljstva sedaj vsak dan okroglo 60—62 ylailOV. V območju ljubljanske inšpekcije imamo dnevr.o nad 30 vlakov. Pri zagrebSki direktiji izkazajejo s»daj dnevno ž« 210 rlakor. Gotovo vprašate, kako je bil aiogot takšen napredek? Odgoror imate t »ltdečeia:; D r. Korošsc zahteT* izrrfiitoT pogodb. Pod prejšnjimi ministri so se pa6 sklenil« nekatero pogodbe, toda zanemarjali so se izpolnjevati cd strani ministrstTa in od tovarn pogoji in tako so oslale popoclb« na papirju. Dr. KoroSec j» iipolnil obveznosti in zahteval vedno odloftao, da so jih to-. arne v inoz«mstTu tudi izpolnjevale. Tako smo pač •tobili hidi nad 121 lokomotiT iz tuiih držav. D. o m a 5 • dtlavnice in kurilaic« itla^o B»lii«. Odkar ]• dr. Korošec minister za proa«t, i« napravil precej reda v delavnicah in kurilnicak. S»daj se poprari drakrat toliko lokomotiv in vagonov , iakor se je prej. Navedimo nekaj številk: Za Casa Korošfevega ministrovanja se je popravilo v državi, .orej doma, okroglo G00 lokomotiv, dalje do 3000 vagonov za osebni promet in okroglo 9500 vagonov za hlagovni promet. .To je ogromno delo in ogromen naortdek! Zanaarjgie prog« s« iiopravlla}]«. Mtd y«jsko ai aihi* popravljal prog in pragl Cšvelarji) so bili vec kot napol gnjili. Nekoč mi >t> rekel na poti iz Beograda slovenski ž«lezničar: MG'»^ ood, če bi Vi in drugi popotniki redeli, v kakšoi navarnosti ste, ko se vozite z brzoTlakom po takšniV prsgah, niti ed«n se ne bi peljal." Prtpričal sem sq sam, ko sem pri Vinkovcih v Slavoniji s prosto rok« potignil iz Svilarja debeli žrebelj, ki bi naj držal šino Uracnico). In kdor se je zadnji mesec vozil med Zagrebom in Beogradom, je lahko videl cele kupe veil kot napol trohnelih pragov (švelarjev), ki so jih zdaj nadomestili z novimi. Cele proge so na ta način objiovili in sedaj s« po teh krajih ai bati tozad^r.a« a&^ sr«če. D r. Korošec naroči nov« jnoste. Kot minister za promet je dr. Korošee naro*1? naa 400 večjih in manjših železnih mostoT. in mo.sti fi»T ttr irugih y«likih konstrukaij. Z g r a i b a novih železnic. NaŠ voditelj dr. Korošec je zaukazal iznSiti vse priprave za zgradbo novih. železnic. Tako se '.a posebej začelo pripravljati trasiranj© želez'»83 ia Prekmurja na Stajersko in pa zveza Rogatec—Kr.? •>ina Ko bodo preddela izvršena, se zacnejo ra > ?dagi teh načrlov železnice takoj graditi. Dr. Kor«že« ti r • d i oddajo Tagon»T. Vsi naši trgovci in naše zadruge vedo, da prcd Korošcem na hrvaških in bivših madžarj<s:i!i železnioab ni bilo mogo6e dobiti brez podkupovaa;«. vagona aa prevoz blaga. In že naloženiii Tagonov nisi spra»il naprsj, ako aisi z bogatimi podkupninami podkupii najprej šefa, potem magacinerja, potem strojevodja in nazadnje vlakovodja. Tako se je za po-ikupo vanje pri enem ali par vagonih moralo 1ati po 10004000 K samo v takšne namene. BrezTestni 2idoyi in TBriŽniki so onemogočili vsako pošteno in pravicn« razdelitev in oddajo Tagonov. iTudi temu j« aapravil dr. Korošec popolnoma konec. Scdaj vpiše na vsaki postaji rsakdo sam v javno knjigo svojo zahtevo p« Tagonih in Ce Tidi, da bi imel kdo najmanjSo protekeije, lahko to jari in uradnik je takoj spodea iz slu3b«. iTo se ']• prav mnogim dogodilo in lako imamo sftdaj tudi v t«m oziru pravico in red aa iriaTnibi železnicaii. Tarnost pred tatvinajni aa želtznicah je sedai tudi neprimerno ve8ja, l»akor je bila pr«d meseci. ,To ve vsak popotnik ia rsak tr- g»VM, Sklepaa, beseda. Malokje so bile razmere tako slab» ia pjr»a*po poji za mir in red tako majhni, kakor ravno t naSi držari. Toda naš dr. Korošec je bil na mestu kakor jnlnisltr za prthraao in je sedaj na mestu kot minit,ltr za promet. Nts«bi*«n, BApodkupljir, Hedostopen pratnim b«s«dam gradi z železno voijo in z vztrajnim, neumornim delom državo, za katero je delal in tregal sroje življenje. Naj lažnjivci lažejo, naj obrekovalci obrekujejo! Kdor je pošten in praviftea, ga mora spoStovati in ljubiti ter ceniti njegovo delo. To ogromno delo pa stano seveda tudi denar, kajti na prslih si labko izra6una vsak preprosti člorek, ko- liko staa« vse t«, kar m j« izrršil« in kar i>« š« iz- Kaj pivvrijt o K o r o š c • t • ta «1 6 1 u arugi? Po SJavouiji ih Banatu, po Srbiji in Makedo niji Ijudstvo ae inor« prehvaliti poštenega in odloftnega deloranja nagega voditelja. Srbski poslanci sami priznaTajo to t najtoplejših besedah iu srbski kmetjeposlanoi, ki so bili pred mesci pri regentu, so mi po-»edali, da j# tudi regent govoril o Korošcu z najve-jSjim jrizriaejerj. '"Timo delo svojega voditelja tudimi sami in zavedajmo se, da more tako delati le mož, iu ima {rdne nazoio, reliko znanje in nevpogljivo voIjo, pomagati svojerau narodu. Le naša načela, sarno nftž program daj« jamstva za dobro ureditev naša ciržave. Zato pa niti eden naš mož ne sm« zamuditi in zaneinuriti svo.'* dolžnosti. Vsi gliisujmo za, nafio Slovensko kmetsko zvezo. Naše osebe in naš pro grarn so nam jamslvo, da gremo boljši bodočnosti na«;::!-o!i, lorla poraziti inoramo iiasprotnik<\ znij.-jjaii moramo mi. Dr. Korošee ia Slovenska kraetska zvtza na.i Živi [