Andrej Skulj: ,,Sadjarčkia. (Tretja knjiga izdaje Mladinske Matice po» verjeništva UJU v Ljubljani.) Vsekakor je treba, da se pobliže sezna= nimo s teni poučnim in jako zanimivo poda^ nim delom, s katerim se lahko ponašajo naši malčki. Marsikateri starejši sadjar bo prijef z veseljem knjižico v roko. Tov. Skulj je pisatelj, ki zna pisati za mladino: se zna poglobiti v otroško dušo in z njo čutiti ter preživljati dogodk-e, zna po? dajati otroškemu duhu odgovarjajoče. Osvoji si precej vsa srca mladine ter jo pripravi na pot, po kateri slede s smehom in veseljem na ustnicah. Učenje je zabava, zato tako veselje! Ko čita mladina to knjigo, ve, da jo je pisal strioek, ki ga pozna po onem izmed naj= lepših kmetijskih spisov, v čitankah: »Kme* tovanje v zgodnji pomladi«. Tudi ta spis je prežet s toploito, isolncem iin srečo, ki se ras duje v prvih pomladnih dneh. Deca najraje čita omenjeni spis, zato se je tudi precej za^ vzela za »Sadjarčke«, kajti ona prav dobro pozna, katero drevo ima dober sad za njo in se ne da preslepiti. Jako je posrečen slog pripcvedovanja, .enako posamezni izbori, razdelitev; delo pa še posebno odlikuje naslovna slika M. Ga» sparija, ki ga ljubi mladina izmed vseh sli« krajev najbolj. On ne pretirava v svojih li? nijah, ima pa kljub temu samosvoj blago« .tebničen izraz, ki žari kaikor mak sredi pisa= nega polja rožnih cvetov. Ker je Gasparijeva slika naroden izraz, si jo tudi v polnem ob* segu globoko osvoji narod. Knjižico pa krasi tudi nebroj drugih slik in sličic, ki ponazorujejo to in ono po* trebno; toliko jih je, da pride povprečno na vsako drugo stran po ena skupina, kar je zelo veliko — in vse to stane samo dobre tri di* narje! Kako lepo podaja pisatelj jesen in je= senska opravila. Ne suhoparno, ampak v obs liki razgovora, in tu je vpleteno vse. Pa zo* pet nov naslov, ki je že sam na sebi privla* čcn, poleg pa še slika. Malčki izvedo, kako se pripravi brezalkoholna t>ijača, spoznajo škodljivce sadnega drevja, poleg pa precej orodja, s katerim jil uničijo; pa prikima zi= ma, kjer pripoveduje striček o krmilnicah, cepljenju, in ko pride pomlad, je že odpela žaga, prične se gnojenje, obrezovanje itd., itd. Tako se vrsti vse eno za drugim, podano v živahnih razgovorih, ki vsakogar požive. Kot zalključek je slika, kako so si sadjarčki napolnili želodčke, kar je glavno pri njih, potem pa zopet igra, delo in smeh. »Sadjarčki« so se .brezdvomno zelo pris ljubili mladini, ki jih bo prebirala, pa tudi mi, učitelji, jih bomo radi vzeli v roko ob kme= tijskih urah, bodisi v učilnicah ob teoretičncm pouku ali v sadovnjaku, razkazovaje to i"n ono, ob čemur bo šele videla mladina, kaka zakladnica je med temi platnicami. Ljudje stočejo, da zadnje čase drevje ne rodi in krive vremena, tega pa ne izprevidijo, koliko bi rodila druga rastlina, rastoča stalno na istem mestu — petdeset let — ne gno? jena. Pri sadnemu drevju pa še tisto peščico zemlje pokriva trava, ;ki vzame vso hrano za svojo rast. »Sadjarčki« so jako dobrodošli v vseh ozirih v izboljšanje naših sadovnjakov! Albin Čebular.