USTANOVUENO JE DRUŠTVO LJUBITELJEV LJUBLJANSKEGA BARJA
Pripravljenost
in interesi sodelovanja
V veliki sejni dvorani naše občine se je v četrtek 22. oktobra zbralo kar precejšnje število naših občanov, pravih barjanov, stro-kovnjakov, ki že dolgo preučujejo barjanske posebnosti in seveda tudi vseh tistih, ki pre-prosto povedano, imajo radi to naše barje. Na pobudo Zelenih Slovenije (njihovo vod-stvo je bilo polnoštevilno zastopano) so pri-šli na ustanovni občni zbor društva ljubite-ljev Ljubljanskega barja. Uvodoma je dr. Avguštin Lah obudil ne prav kratko zgodo-vino urejanja tega našega barja, ki sega do-brih 230 let nazaj, ko so se pričela prva večja
Društvo vabi
Vsem, ki se niso udeležili ustanovnega občnega zbora, velja obvestilo, da se lah-ko udeležijo sestanka upravnega in nad-zornega odbora, ki bo v prostorih občin-ske stavbe (Trg MDB 7) v sredo, 12. novembra ob 17. uri, kjer bodo lahko tudi podpisali pristopno izjavo. To pa lahko storijo tudi na Komenskega 7, kjer je sedež Zelenih Slovenije, saj društvo zaenkrat še nima svojih prostorov.
izsuševalna dela ter pri tem opozoril na pro-bleme, ki se intenzivno postavljajo od leta 1959 dalje. Žal pa še vedno niso razrešena in se v prvi vrsti nanašajo tako na regulacijo rečnega korita Ljubljanice, na izboljšanje okolja in njegovo zaščito, na namembnost njegovega prostora s primerno infrastruktu-* ro kot tudi na ohranjanje izvimega živalstva in rastlinstva.
In prav temu sta bili namenjeni dve uvod-ni predavanji prof. dr. Andreja Matičiča in dr. Andreja Soviča. Marsikaj novega in žal premalo znanega nam je prikazal prof Mati-čič o tem edinstvenem barju na območju južne Evrope in nekdaj najlepšem in največ-jem. Žal je danes od njega ostalo le malo specifičnega — morda največ v okolici Bevk in pri Goričici blizu Podpeči. In tam, kjer ni več zamočvirjenih travnikov in predelave porezane šote, tudi ni več tipičnega barjan-skega rastja. Izginjajo šotni mahovi, okro-glična mesojeda rosvita, pa tudi številne lepe in nežne barjanske cvetice, ki so nekdaj cvetele po poljih, neopazno izginevajo.
Nič kaj prijaznejšega pa tudi ni usoda barjanskih in drugih ptic, ki so gnezdile na
Vozniki, ki se pripeljejo do glavnega knžišča na Igu, ne morejo prezreti tudi zapuščene razvaline v bregu nad kažipoti, odkoder pelje cesta naprej proti Dragi in Kureščku. Lastniku zemljiča očitno ni mar niševi-ne, zato pa čedalje bolj moti predstavnike krajevne skupnosti, ki se tnidijo, da bi tudi estetsko izboljšali lzgled svojega kraja.
B. VRHOVEC
barju, ali pa se med selitvami na njem ustav-ljale za krajši ali daljši čas. Dr. Andrej Sovič je s prikazom čudovitih posnetkov povedal tnarsikaj zelo zanimivega in ob tem tudi zaskrbljujočega. Zaradi izsuševanja barja, z mrežo neštevilnih jarkov, z uporabo vse večjih količin pesticidov in drugih umetnih gnojil smo danes priča procesu izumiranja ptičjih vrst in kar tretjina vrst ogroženih ptic v Sloveniji je na barju. Tako smo videli enega zadnjih posnetkov tipične barjanske ptice — južne pustovke, katere je le še pet gnezd (pred 20 leti preko tisoč), zna se zgoditi, da kmalu ne bomo več videli simbo-la Ljubljanskega barja - škurha, izginila je smrdokavra, obstaja samo še en par bobna-rice...
V  razpravi pa so prisotni opozarjali tudi na drugo plat žitja in bitja Ljubljanskega barja. Le-to ostaja pomembno kmetijsko območje z razvito govedorejo in konjerejo, od katerega živi nemalo ljudi tako v pridelo-valnem kot oskrbovalnem smislu. Na barju so danes številna naselja s slabo ali pa sploh z neurejeno infrastrukturo ter se srečujemo s pravim izbruhom črnih gradenj, dalje, ne-dorečeno ostaja urbanistično poseganje, na obrobju je osrednje odlagališče odpadkov, pod barjem zaloge pitne vode, nič ni nareje-nega za trajno in zaskrbljujočo poplavnost, aktualno je vprašanje o barjanskem jezeru, pravih raziskovanj o fenomenu Ljubljanske-ga barja že dolgo ni, seveda, slišali smo še marsikaj.                            #
Pa vendar, to so hkrati tudi naloge in aktivnosti, katerim bo namenjena dejavnost novo ustanovljenega društva. Njegov smisel je sodelovanje vseh zainteresiranih državlja-nov pri uresničevanju programskih ciljev in demokratično določanje nalog, za katere se bodo člani zavzemali. Članov pa najbrže ne bo malo, saj je ta večer oddalo pristopne izjave več kot petdeset prisotnih. Izvolili so upravni odbor in nadzorni odbor, ki se bosta sestala že v novembru mesecu. Svoje delo-vanje bo društvo usmerilo na vsa področja življenja in^ssode Ljubljanskega barja na tak način, da bo ustanovilo več sekcij, prednost-no pa bodo obravnavali tista vprašanja, ka-terim so, odnosno bodo člani namenili na priloženem vprašalniku največjo pozornost.
Otroci in odrasli
V vsakem letu je en teden posvečen otro-kom. Letos se v tem tednu odrasli zavzema-jo za to, da bi otroci imeli boljšo šolo. Šolo, ki bo nam otrokom prijazna, lepša in nam bo nudila boljše pogoje za učenje.
Po Sloveniji je potekala akcija za pomoč družinam z večjim številom otrok (pri naku-pu knjig in šolskih potrebščin). Prav tako poteka tudi akcija »Iskrica v žalostnih očeh«, saj so nekateri otroci veseli novih šolskih copat, ki jim jih starši ne morejo kupiti.
Nekateri otroci beguncev, ki so ušli vojni, se začasno učijo pri nas v begunskih centrih. Vzgojitelji in učitelji se po svojih močeh trudijo, da ti otroci ne bi pozabili vsaj tiste-ga, kar že znajo od prej.
V  Ljubljani so ob začetku šolskega leta ustanovili »WaLdorfsko šolo«, ki poudarja večje sodelovanje med starši in učitelji. Uči-telji so se za ta način šolanja usposabljali v Nemčiji.
V  tednu otroka želim vsem otrokom na svetu, da bi živeli v prijaznem in toplem okolju in da bi imeli dovolj oblek, obutve in hrane, da ne bi bili lačni. Zelim tudi poveda-ti vsem staršem, da si ne želimo le igrač in sladkarij, ampak tudi pogovora in da bi ime-li več časa za nas.
Primož Dolšina, 5. a OŠ Primoža Trubarja V. Lašče