Poštnin« plačana ? gotovini.
Leto XVI., 167
upravmdtvo: Ljubljana. Knafljeva ulica — Telefon St_ 3122, 3123, 3124. 312&. 8126. inseratm xiaeieK: Ljubljana, Selen« burgova UL i - Tel 3492. 2482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11 — Telefon St 2455 Podružnica Jelje: K ocenova ulica tt
2. — Telefon St 19ft tačuni prt poŠt ček zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga Oslo 78J.80, VI pn *t 105 241
*nt
'935
L\ubljazz, fišrek, 2i. julija 1935«
Cena 2 Din
Naročnina znate mesečno Din 25*— Za Inozemstvo Din 40..—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon 8122, S12S, 8124, 8125, 8126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon it 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica ttev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifi.
Načelne izjave predsednika vlade
Pred načelnim glasovanjem o dvanajstinah in o finančnem zakonu je predsednik kraljevske vlade g. dr. Stojadinovič imel v nedeljo v Narodni skupščini interesajiten in pomemben govor. V prvem delu je po svoji dolžnosti branil predi! ožene dvanajstine napram onim redkim objektivnim kritikam, ki so iz poplave brezpomembnih govorov izzvale s svojo stvarnostjo občo pažnjo; med temi kritikami je bilo čuti tudi tehten slovenski gilas poslanca Moho-riča.
Gospod predsednik dr. Stojadinovič je polemiziral tudi z ugovori proti prenosu legusilativnih pooblastil na kraljevsko vlado. Sklicevai ae je na pre-cedenčaie primere v drugih demokratičnih državah, ki pa se seveda nanašajo predvsem na ekonomske in finančne ukrepe vlad in ne na politične zakone. Mi smo svoje mišljenje o tej stvari že povedali. Predsednik vlade je v slojem govoru na kraju krepko podčrtal potrebo parlamentarnega sodelovanja ter je še posebej poudaril, da bodo v smi-sffu § 63. tudi novi politični zakoni po svojem uveljavi jen ju še naknadno predlodieni Narodnemu predstavništvu v ratifikacijo.
Vse torej fegleda sedaj precej drr>-gače neg© se je prvotno zdelo. V tej formi — odločujoče sodelovanje sfkmp-ščmskiega in senaitskega, odbora pri izdelavi političnih zakonov in njih naknadna ratifikacija v plenunra Narodne s/krrpšcBne in senata — dobiva zakonodajno pooblastilo kompromisno oWiiko, ki je sigurno ni a ffimine odvrečL
Gosi). dr. Stojadainovič je glede teih zakonov postavil tudi dva termina. Kakor m'i razumemo, je dotični pasus njegovega govora napovedal, da se bo njihova predložitev fizvnSUa Sm prej, verjetno torej še do jeseni, njihovo roveliarofljenje pa je zvezano z dosegom političnega premirja v državi, M bi šefle omogočilo, da se povečane svobode ne bodo riloraibile.
Tudi o vsebini novSh zakonov Je predsednik vlade povedal dve važni načelni stvari. Glede društvenega zakona je tk>udaril, da tudi novi predpisi o političnih ndruženjiih ne bodo smeli dopolniti formiranja verskih, plemenskih in pokrsinnskih strank. Mi smo v svojem nedelj-sfkem uvodniku zapisal!! nekaj misli o bodočem razvo ju poetičnih prilik v naši državi ter smo dvignili svoj svarilni glas proti nevarnosti novega poetičnega racdkosavanja našega naroda, Z zadoščenjem beležimo, da smo v tem oziru s šefom vlade na isti liniji ki je posledice politično partijskega atomi ziranja narodme vodje označil s pregnantnim, le preresničnim zatrdilom. da bi parlament, zgrajen na malih političnih grupah bil instrument, ki bi državo tiral v propast.
Iz tega nazdranja pa logično tudi sledi, da bodoči volilni zakon ne bo smel temeljiti na čistem sreskem sistemu, 2xiruženkn z večinskim principom, ker to dvoje uipropašoa vse pridobitve, ki se v pogledu politične konsolidacije države dosežejo z ustvarjanjem -velikih vsedržavnih strank. Iz govora g. šefa vlade se vidi. da hi mu najibolj ugajal sistem dveh strank. Seveda bi bilo to idealno stanje, ali dtvostranikarsM sistemi so tam, kjer so se ustalili, šele rezultat dolgotrajnega političnega razvoja in se po vrh v današnjih prilikah že tudi rahljajo. Demokracija vsakega naroda ima svoje posebne oblike, svoje posebne razvojne možnosti. Ideja dveh strank je teoretično lepa in predstavlja v teoriji najsigurnejšo rešitev notranje političnega problema. Bo-jšmo pa se, da je za našo Jugoslavijo vsaj sedaj še previsoka teorija. Mi smo s skromnejšim zadovoljni. Ako bo dovolj uvidevnosti in treznosti pri političnih ljudeh, in ako bo vlada z dobro ln patriotsko premišljenimi politič. zakoni ustvarila pogoje, potem verujemo v možnost političnega razvoja v znamenju velikih političnih strankarskih organizacij. Njih medsebojna borba pa bo le takrat koristna za napredek naroda in države, ako se ne bo vršila za osnovna vprašanja našega državnega in narodnega življenja, temveč bo šla za tem, da se uveljavijo razlikujoči se nazori o konkretnih vprašanjih našega notranje političnega, gospodarskega in socialnega življenja.
Dogodki v Zagrebu so da;!i predsedniku vlade neposredni povod, da je iz-pregovoril nekaj resnih in vsega uva-ževanja vrednih besed o discmMni naroda in o avtoriteti državne ottasta. Izgleda res, kakor da bi biili gotovi faktorji spremembo režima razumeli tako, da je sedaj vse razvezano tn da je dana svoboda ne graditve nego podiranja. Tudii pri nas so razni elementi na poslu. ki si pomirjenje očividno predstavljajo tako, da je treba povzročiti še večjo zmešnjavo pojmov in da je treba premakniti granice reda in avtoritete. Ustvarjanje take atmosfere služi soroda vsemu, ne samo konsolidaciji, in
PRORAČUN V SKUPŠČINI
DOKONČNO SPREJET
Od 219 navzočih je 218 poslancev v zaključnem glasovanju proračun odobrilo — Predsednik vlade o zagrebških demonstracijah
Beograd, 22. Julija. p. Narodna skupščina je v nedeljo zvečer po tridnevni debati končala načelno razpravo o proračunu ter je predlog dvanajstin in finančni zakon b 190 proti 2 glasovoma v načelu odobrila, dočim ©o druga poslanci pred glasovanjem odlšli iiz dvorane.
Pred glasovanjem je povzel besedo ministrski predsednik dr. Stojadinovič, in je v daJj&em govoru (ki ga Jo objavilo že »Po-nedeJjstko Jutro«) orisal stališče vlade v vseh aktualnih problemih ter zlasti poudaril. dane more toitd govora opovratku na stare politične stranke.
Danes se je pričela podrobna razprava. Seja je trajala ves dan. Pred prehodom na dnevni red je zahteval besedo posl. Dragfi-ša Stojadinovič, da bi odgovoril na včerajšnja izvajanja predsednika vlade, toda predsednik skupščine Clrič mo ni dal besede. Sledilo je Stanje večjega Števila interpelacij ter raznih prošenj im pritožb.
Prehajajoč na dnevni red, je predsednik č&rič sporočil, da Je 30 narodnih poslancev stavillc pismen predlog, naj ae izvede po-drolbna razprava o proračunu po skrajša-nem postopku. Skupščina Je predlog sprejela in sklenila, da bosta peri vsakem reso-m lahko govorila samo po dva govornika viadine večine in opoeiclje. Sledila Je nato kratka razprava o proračunih posameznih resorov.
Pri razpravi o proračunu zunanjega mi-
nflstrstva je nerodni poslanec Mita Ddmi-trijevič izrazil priznanje vsem dosedanjim zunanjim ministrom za uspešno vodstvo zunanje politike ln terazH željo, n«} bitn-<S v bodoče ostala politika Male antante
popolnoma enotna. Zavzemal se Je tudi za obnovo odnošajev z Rusijo. Govoreč o zunanjih ministrih je hotel imenovati dr. Ma-rinkovača, pa je pomotoma imenoval Vojo DjOrdjevuča. Ko je spoznal svojo zmoto je izjavil, da Voja Djordjevič ne bo nikdar več sedel ne na ministrski, ne na poslanski klopi, pač pa na neki drugi. Pri tema je alu-diral' na Interpelacijo, ki jo je vložil glede njegovega delovanja veaveza srbskih zem-Ijioradniških zadrug. Zaradi tega je prišlov skupščini do takega prerekanja, da Je moral predsednik sejo prekiniti.
Po vrsti so blK dalje sprejeti proračuni vrhovne državne uprave, prosvetnega mJ-ndstnstva, ministrstva pravde, notranjega ministrstva in finančnega ministrstva. V razpravi o proračunu finančnega ministrstva je govoril narodni poslanec Voja Lazi č, k! jo zopet dokazoval, da Je državni proračun s temi dvaaajstimamd povišan za 3-317 milijonov.
Proračun m lmlMiirMi vojske te mornarice je bril sprejet bres debate s aklamacijo ter je pri tej prfKM prišlo do viharnih ora-ciLj kralju In vojsiki. Pni razpravi o proračn-im ministrstva aa gradnje Je poslanec Va-sflJlj Trtoič zahteval, naj ee ugotovi, kolfko Je eploh navzočih poslancev, češ da skupščina nima kvoruma. Za časa poimenskega pozivanja ee je zbralo v dvorani mnogo poslancem vladne večine, tako, da je bilo db konca navzočih 2&4 poslancev. SJedSa Je nato razprava o proračun« prometnega ministrstva.
Ker je b0a ura Se 18.90 to Je tretoa reffiti Se več resorov ta ves finančni zakon, so se poslanci vefflne ta opozicije aporarannsft
Odpor nemških škofov
Francoske informacije o kulturnem boju v Nemčiji Nedeljska demonstracija v katoliških cerkvah
Pariz, 22. julija, r. Notranjepolitična vprašanja, zlasti tudi kampanja o gospodarskih uredbah vlade so stopala v ozadje. Veliki informativni listi se spet mnogo bavijo z zunanjepolitičnisni vprašanji, posebno pozornost pa posvečajo verskemu boju v Nemčiji in najnovejšim odredbam nemške vlade proti političnemu katolicizmu. Državni kancelar Hitler je že često pokazal, da je dober diplomat Toda v verskih vprašanjih je po mnenju francoskih listov očividno tesnogruden. »Ordre« piše med drugim: »Mar ne pozna nikakega odlomka iz cerkv. zgodovine, ki bd ga prepričal, da je vsak poskus borbe proti katoliški cerkvi obsojen na neuspeh, ker je boj proti katolicizmu enak obupni borbi proti hidri s sedmimi glavami. Borba s katoliško cerkvijo je nesmiselna in napadalec mora neizbežno podlečL O tem se bo tudi Hitler sam kmalu prepričal. Njegov poJožaj je toliko težji, ker ima proti sebi dve krščanski cerkvi«
Katoliški škofje so v nedeljo pričeli svojo obrambno akcijo. V vseh katoliških cerkvah so namesto pridige preča-tali članek vatikanskega glasila »Osser-vatore Romano«, v katerem se izreka Vatikan proti zakonu o sterilizaciji in ostro biča gonjo narodnega socializma proti katoliški cerkvi Občinstvo, ka je bilo opozorjeno že v naprej na to akcijo, je do zadnjega kotička napolnijo cerkve. Le ponekod so oblasti intervenirale in preprečile prečitanje članka, v večini cerkev pa se je prečital nemoteno.
Najnovejše vesti pa kažejo, da so si narodni socialisti morda vendar premislili. Prosvetni minister Kerrl je nenadoma odšel na tritedenski dopust z motivacijo, da bo proučil navodila, ki mu
jih je gUede nove prosvetne poUUke v zvezi b akcijo proti daihov&Snl dal Hitler, V tem vkfijo nekak umritk hitle-rizma. To mnenje utrjuje tudi dejstvo, da je notranje ministrstvo ustavilo nadaljnje izhajanje ldsta »Der St&nmer«, ki je vodil glavno propagando proti Zidam.
Minister dr. Korošec t avdijencl
Ljubljana, 22. julija d. Davi Je s Ofteut
ekspresom prispel v Ljubljano minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec. S kolodvora se je odpeljal v Marij anišče, nato pa je v avtomobilu nadaljeval pot v Bohinj,
-. V
V
-- - -T
t t i
Ignjat Bajloni umrl
Beograd, 22. julija, p. Nocoj ob 8. je preminul po kratkem bolehati ju bivši guverner Narodne banke, znam beograjski rndustri-jec Ignjat Bajloni.
Nov poslanski klub
Beograd, 22. julija, p- Po razcepu Jevti-čevega poslanskega kluba, ko je okrog 200 poslancev vstopilo v klub vladne večine, je dober del narodnih poslancev ostal izven teh dveh klubov. Danes je del teh poslancev osnoval svoj klub, ki sa je nadel ime »Jugoslovenski neodvisni nacionalni klub«. Za predsednika kluba je bil izvoljen Milan Božič, za podpredsednika pa Ivan Prekoršek in Fran Horvat. Tajnika sta Dušan Ivaniše-vič in Risto Gržič, blagajnik pa Manfred Paštrovič.
Albanski nadškof umrl
Tirana, 22. julija, p. V Skadru je preminul danes poglavar katoliške cerkve v Albaniji nadškof Mende.
mora že v naprej kompromitirati vsako stremljenje po uvedbi večjih svoboščin.
Iz marsikaterih izjav, ki smo jih zadnje dni čudi na eni in na drugi strani, se vidi, s koliko naivnostjo gotovi politični ljudje gledajo na današnje prilike v Jugoslaviji A koliko je tudi nazorov in mišljenj, s katerimi rs ne da napraviti nikak aranžman, nobena kupčija in nobeno botanje. Današnji čas pa zahteva jasnih misli in jasnih programov. G. dr. Stojadinovič v svojem in^ svojih tovarišev imenu slovesno proglaša unitaristično državno idejo. G. dr. Maček z ravno isto slovesnostjo proglaša to ideio za defšnitivno propadlo. G. dr. Maček stoji na stališču hrvatske nacionalne individni^nosti. Njegovi zavezniki iz vrst bivše SDS in iz vrst bivše srbske demokratske eitran-ke z enako samozaivestio trdijo, da so in ostanejo neomajni pripadniki narodnega edinstva.
Gosp. Ljubi Davidoviču ni nič težko, da postavlja za reševanje naših problemov naslednji vrstni red: sporazum s Hrvati, volitve in nazadnje gospodarska m socialna vprašanja. Kakor dia
je sporazum z g. dr. Mačkam vprašanje prihodnjih 24 ur, volitve zadeva meseca avgusta in kakor da so gospodarska in socialna vprašanja dobrodušni klienti, ki radi malo počakajo v predsobi, da visoka gospoda opravi svoje posle v sobi.
Priznati moramo, da smo v teh okol-nostah zares zašli v dobo splošne kolo-bocije in da je skrajni čas, da vsi, ki so poklicani, skoraj spregovorijo jasne besede. Nič ne pomaga hoditi okoli kaše, rabiti a la g. dr. Laza Markovič nejasne fraze, posluževati se raztegljivih interpretacij, kako je razumet? to ali o»no načelno besedo. Časi so preresmi in odločitve, pred katere smo postavljeni z razvojem stvari, so preda^eko-sežne za besedne bitke im sramežljive igre. Na samo voljo naroda se zanašati, to je prazna demagogija. Pred narod je treba postaviti program in projekt v jasnih črtah, pa bo mogel odločiti levo ali desno. Nejasnost m neodrejenost pa mu samo zamegljujeta pogled in mu ne data spoznati bistvenih problemov njegovega in njegove' države življenja.
ter so 6e vsi odrekli besedi, med njtani tu<H poslanca Pleskovič in Koman. L<e poslanca dr. Janko Baričevič in Voja Djordjevič se nista hotela odreči besedi. Podaljša razpravi je naposled dobil besedo poslanec dr. Baričevič, ki je v obširnem govoru razpravljal o včerajšnji izjavi predsednika vlade in Jo podrobno analizirat S svojimi izvajanji je izzval pri vladni večini burjo protestov.
Narodni poslanec Voja Djordjevič je zlasti napadal gospodarsko politiko režima in je pripisoval krivdo za vse gospodarsko in politično zlo v državi zlasti gospodarskim mhasLratvom.
Kratek govor predsednika vlade
Nato se je tudi danes oglasil k besedi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, Id ga je večina sprejela z viharnim aplavzom. Zahvalil se je poslancem za potrpežljivost in toleranco, ker so dopustih, da je manjšina znova načela načelno debato-»Najjačji govorniki manjšine«, je med drugim rekel, »so bili danes spet na delti, da nas prepričajo o nečem, o čemer nas ne morejo prepričati. Za nje je politična in parlamentarna bitka izgubljena ta najboljši dokaz za to je, da so morali danes za svojo borbo porabiti vesti, o katerih pravijo, da so jih dobili iz Zagreba Ne poznam virov, ki jih imajo oni v Zagrebu, poznam pa svoje vire, ki so uradni in sveži, ter ve-
sti. ki so prav tačas prispele is Zagreba.
Prepričani bodite, da včeraj ▼ Zagrebu razen nekaj razbitih oken ni bilo nobenega demoliranja lokalov m da ni bil ubit noben človek, sedaj pa vlada v Zagrebu po
poln mir in red.
Vlada se zaveda odgovornosti, ki jo bo nosila pogumno ob vsaki priliki. Včeraj se je 20 gospodov manjšine oglasilo proti dva-najstinaim, ko je prišlo do glasovanja, sta oddala svoj glas le dva, ostali pa so poiskali vrata. Verjetno je, da bo manjšina Jugoslo-venske nacionalne stranke enako postopala, kakor včeraj in da bo pokazala enako svojo odgovornost. Jaz pa prosim skupščinsko večino, da se ne da zapeljati po alarmantnih in neresničnih vesteh in da izpolni napram sebi in državi svojo dolžnost ter glasuje za proračunske dvanajstine.
Večina je priredila predsedniku vlade dolge ovacdje- Pri poimenskem glasovanja je bilo oddanih skupno 219 glasov, od teh 218 za in 1 proti; drugi opozicijski poslanci niso glasovali Večina je z burnim odobravanjem sprejela rezultat končnega glasovanja Proračunske dvanajstine in finančni zakon bosta sedaj dostavljena senata v razpravo.
Seja Narodne skupščine se je zaključila ob 21. uri. Prihodnja bo sklicana pismeno.
Kako so glasovali slovenski poslanci
Beograd, 22. julija, p. PoroSo v panedel j-skem »Jutru« izpopolnjujemo ▼ toliko, da 11 slovenskih poslancev pri načelnem glasovanju ni glasovalo za proračun in to gg. Benko, Prekoršek, Mohorič, Makar, dr. Fnx, Tur k, Hočevar, Janžekovič, Lukačič, Lenarčič ta dr. Novačan. Ostali so glasovali za pro-ratčun-
Predsednik senata vrnil v
Zagreb, 22. julija n. Predsednik dr. Tamašič je ▼ pretekla noči odpotoval t Beograd.
Usodna seja angleške vlade
Ministrski svet je Sklepal o definittvnem stališču Anglije v sporu med Italijo in Abesinijo
London, 22. Julija, r. Z stjo prfiSakuJe vsa politična ta (fiptomataka Javnost sklepe današnje izredne seje angleške vlade. Ministrski »vet ee Je sestal popoldne ob 4. ter je trajala seja vse do & zvečer. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, Je bala današnja seja posvečena iz. ključno ltallJansko--atoefldnakemu sporu. Na tej mefi Je anglesSka vlada zavzela svoje končno stališče. Politični krogi nagtašajo, da Je bfla to ena najusodnejših sej angie-Skn vlade po Juliju 1914. Od današnjih sklepov vftade, M pa bodo objavljeni Se le na jutrišnja, seji gornjega doma o priliki zunanje politične debate, bo odvisno nadaljnje zadržanje Anglije v tem sporu. Listi poudarjajo v svojih današnjih poročilih, da Je skoraj več kakor sigurno, da bo vodilo Vlado pri določitvi nadaljnega stališča prepričanje, da se vojna med Italijo
ta Abeafcrfjo ne da več {npoML Zato ; za tudi Anglija poskrbeti za zaščito svojih interesov v vzhodni Afriki. »DaEly Tele-grapih« piše, da bo vlada po vsej priliki dovolila Abestoiji izvoz orožja ta vojnega materi jaha iz Anglije, verjetno pa Je prav tako, da bo Anglija dala Abesdnijl večje poeojSlo, za katerega se že voefijo pogajanja.
Rim, 22. jnBJa k. Agencija Štefani poroča, da Je italijanski poslanik t AddUa Abebd Vinci energično protestiral pri abe-staskem zunanjem ministru zaradi govora, ki ga je imel cesar Selasdje preteka! teden v abesmskem parlamentu. Italija se je postavila na stališče, da Je abesinski cesar prikazal razvoj dogodkov v zadnjem času v nepravi luči in da je Italiji očital imperialistične namere.
Pred odločitvijo v Grčiji
Pospešene priprave za ljudsko glasovanje — Po mnenju vlade se bo ogromna večina izjavila za obnovo monarhije
Atene, 22. Julija, r. Veliko pozornost v javnosti so izzvale vesti, da pripravljajo nekateri vplivni krogi državni udar v korist obnove monarhije. V zvezo s to akcijo se je spravljalo celo podpredsednika vlade generala Kondilisa, ki se je nedavno vrnil iz inozemstva in izzval krizo vlade. Trdilo se je, da se hočejo ti krogi polastiti oblasti ter proglasiti monarhijo brez
Danes je izšla uradna izjava vlade, v sti in opozarja na to, da bi bil vsak tak kateri najodločnejše dem an tira vse te vesti in opozarja na to, da bi bil vlak tak državni udar docela brezpredmeten in nepotreben, ker je itak večina grškega naroda za obnovo monarhije. Vlada je trdno odločena čuvati najstrožjo nevtralnost in je zaradi tega prepovedala do nadaljnega vsa javna zborovanja, da bi se preprečilo širjenje neresničnih vesti, ki le po nepotrebnem vznemirjajo ljudstvo.
Z velikim zanimanjem pričakujejo v Atenah povratek atenskega župana Koci-asa, ki je odpotoval v London, kjer je imel včeraj in danes dolge sestanke z bivšim grškim kraljem Jurijem. Obvestil ga je o položaju na Grškem. Njegovo potovanje Je sicer docela zasebnega značaja, vendar pa z napetostjo čakajo obvestil, kakšno stališče zavzema bivši kralj. V poučenih krogih se zatrjuje, da je kralj ponovno izjavil, da je pripravljen vrniti se na grški
prestol samo tedaj, ako to sklene grški narod. Kljub temiu pa se že vrše priprave za njegovo potovanje v Atene. Na letališču v Croydonu je že pripravljeno specialno letalo, s katerim bo krenil v Atene, čim bo znan in objavljen izid plebiscita, ki se bo vršil po možnosti že meseca avgusta, da bi bilo to veliko vprašanje čimprej rešeno in bi Grčija prišla do notranje političnega pomirjanja. V vladnih krogih so že sedaj prepričani, da se bo grški narod z veliko večino izjavil za obnovo monarhije.
Toliko dalj časa bo trpelo perilo
Bethlen gre k Otonu
Budimpešta, 22. juliji g. Veliko pozornost je izzvala v Budimpešti govorica, da se bivši ministrski predsednik grof Bethlen pripravlja za potovanje v Bruselj. Vest vzbuja zaradi .tega pozornost, ker je samo nekaj kilometrov od Bruslja oddaljen grad Stenokerzel, kjer živi bivša habsburška rodbina	:»č><
če vzameš vedno
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
....» i t* 'y
Krvavi verski boji
na Irskem in v Indiji
Na Irskem se množe spopadi med katoličani in angfl-kanci, ▼ Indiji se koljejo muslimani in Indi
London, 22. julija. V Belfastu so se neredi včeraj ponovili V spopadih je biio ubitih osem ljudi. Spopadi so nastali hkratu
v važnejših mestnih okrajih. Irski revolucionarji so oddali mnogo strelov proti svojim političnim nasprotnikom. Policija je morala nenehoma intervenirati. Proti večeru je bil Belfast podoben velikemu taborišču-V mesto je prihitelo več novih vojaških oddelkov in zvečer so več ulic zaprli z bodečo žico. Po vsem mestu neprestano krožijo vojaške patrulje.
Sedaj so se pričele tudi v južni Irski pojavljati prve reakcije na dogodke v Ul-sterju. V Monaghanu blizu ulstrske meje so množice katoličanov zažgale tri protestant-cerkve m opustošlle stanovanja vseh tamkajšnjih protestantov. V Limericku je množica demonstrantov opustošila šest trgovin, o katerih se je zvedelo, da so bili njihovi lastniki v poslovnih zvezah s protestanti. Opustošili so tudi domove protestantskih pastorjev. Nemiri, ki zavzemajo vedno večji obseg, dobivajo zaradi tega značaj ■verske borbe med protestanti in katoličani.
Ralkiita, 22. julija. AA. V Lahoru je tedni prišlo do hudih spopadov med muslimanskimi demonstranti in Indi. Ze v soboto so oddelki angleške vojske inter-
venirali z orožjem. Razvila se Je pravcata bitka lin je balo okrog sto ljudi ranjenih,
med njimi 50 angleških in indakih policijskih organov. Vojaka se je zabari-kadirala na najvažnejših strateških točkah in napeljala bodečo žico okrog barikad. Muslimani so vztrajali rta svojih položajih in se v noči od sobote na nedeljo niso umakniti.
Včeraj dopoldne je prišlo do novih spopadov in je morala vojska ponovno intervenirati. Krvavi spopadi so zahtevali deset smrtnih žrtev, 74 ljudi pa je bilo ra-
njenih.
Gamizija je bila ojačena in mesto je zavarovano z vojaškimi okopi.
Po poročilu iz Bombaya so bili tudi ▼ Malerkotli hudi izgredi. Pet tisoč muslimanov se je napotilo iz džamije v indsfld. hram, kjer so se nahajali Indi pri molitvi. Muslimani so jih hoteli izgnati iz hrama. Redarstvo, pojačeno z vojaškimi oddelki, je skušalo izgrede preprečiti. Po krajši borbi so se muslimani razpršili. Več oseb je ranjenih. Položaj je dokaj kritičen, čeprav se poglavar pokrajine Navabe maha-radža Ahmadalikan, ki je sam musliman, močno zavzema za mir.
Incident! v Zagrebu
Razvil * so se iz proslav ob rojstnem dnevu dr. Mačka Več ljudi je bilo ranjenih, po večini lahko
ter razbifi Spe
Zagreb, 22. julija- d. Zagrebške demonstracije ob priliki rojstnega dneva dr. Mačka so se ponekod prevrgle v izgrede, pri katerih je bilo v soboto in nedeljo blizu 20 ljudi več ali manj hudo ranjenih. Razne od hujskačev razgrete skupine so napadle tudi hiše, o katerih so domnevali, da v njih prebivajo politični nasprotniki dr. Mačka, Policija se je sicer trudila ter preprečila večje število težkih nesreč, vseh incidentov pa ni mogla preprečiti.
Najtežja incidenta sta se odigrala v ulica Kraljice Marije, kjer je streljal policijski agent Dušan Kolubija v silobranu ter težko ranil nekega mladeniča Mutaka, in pa na Preradovičevem trgu. Tam sta se spopadli dve skupini zaradi zastav- Intervenirala je policija, ki je pretepajočo se maso razgnala. Ker se je umaknil del omladincev, ki so bili napadeni, v kavarno »Metropol«, so na njo
navalili demonstranti na oknih.
Izgredi 90 se nadaljevali tudi ▼ pretefcR
noči. Tako je bil na Ilici ranjen tesareki pomočnik Ivan Hrzič. Tekom noči so pripeljala v bolnice še celo vrsto drugih ranjen" cev. Med njimi so huje ranjeni Josip Lo-sek, Ivan Bobek in Ivan Detal.
Čeprav so odšli na svoje domove že skoro vsa podeželski gratulanti dr. Mačka ter so dobile zagrebške ulice danes že precej normalni izgled, so se izgredi tu in tam ponavljali tudi tekom današnjega dopoldneva.
Tako so davi napadli hrvatski omladinci manjšo skupino ljudi ter ranili tri osebe ki so bile pripeljane v bolnico. Ponoči se je razvil velik pretep tudi Glavnem kolodvoru, kjer sta bila hudo ranjena dva jugoslo-venska nacionalista, delavca Blaž Novak in Dušan Čutio
Pdtaka borba trustov proti Rooseveltu
Washington, 22. julija. AA. Poslednje poraze predsednika Roosevelta v senatu in reprezentančnem domu so nedvomno izzvali vpliv gospodarski krogi, ki so se hoteli na ta način zavarovati pred novimi finančnimi žrtvami. Preprečili so predvsem izglasovanje zakona, ki je bil naperjen proti gospodarskim trustom. Sedaj so neki demokratski prvaki v senatu in reprezentančnem domu zahtevali strogo anketo o mahinacijah zaupnikov teh trustov in o vseh zakulisnih dogodkih pred razpravo in glasovanjem o zakonskih načr-
tih, pri katerih je ostal Roosevelt v manjšini. V senatu je že gotovo, da bo predlog za tako anketo sprejet, in splošno prevladuje prepričanje, da bo anketa dala senzacionalne rezultate, ki bodo razkrinkale protizakonito delovanje nekih gospodarskih mogotcev. Gradivo, ki ga bo zbrala anketa, bo predsednik Roosevelt proučil za časa svojega letošnjega poletnega odmora. Septembra pa bo započel odločilno akcijo proti trustom in drugim močnim gospodarskim organizacijam.
Obisk bolgarskih
gozdarjev
Beograd, 22. julija.
Davi so prispeli v Beograd predstavniki bolgarskega gozdarskega združenja, aa vrnejo cbisk svojim jugoslovenskim tovarišem. Ekskurzijo, ki šteje 24 članov, vodita predsednik združenja, profesor sofijske univerze g. Dimitrov in načelnik gozdarskega oddelka g. Kondev. Goste je že v Caribro-du sprejel predsednik Jugoslovenskega šumarskega združenja, svetnik ministrstva za šume ki rudnike g. dr. Dragoljub Petrovič. Naši gozdarji so priredili bolgarskim tovarišem na postaji prisrčen sprejem. Na programu ekskurzije je za danes obisk ministrstva za šume in rudnike, gozdarsko-lovsikega muzeja v Topčideru. poklonitev na grobu neznanega junaka na Avali ter obisk pri Jugoslovansko-bolgarski ligi in v Zemunu pri gozdarsko poljedelski fakulteti.
Jutri v torek se bodo bolgarski gozdarji podali v notranjost države, da spoznajo bogastvo naših gozdov in naše gozdarske ustanove kakor tudi največja področja lesne industrije. Najprej bodo obiskali velikanske hrastove gozdove na področju gozdarske direkcije v Vinkovcih. Od tam gredo v Zagreb, potem obiščejo okolico Delnic in razne primorske kraje, preko Senja pa se odpeljejo v Plitvice. Preko Bihača bodo obšli področje velike lesne industrije »Šipada« ter obiskali tudi Sarajevo. Iz Sarajeva bodo odpotovali v Cačak ter si ogledali gozdove in ustanove tamošnje šumske direkcije. Vsa ekskurzija bo trajala 12 dni
Laval na delu
Pariz, 22. julija, z. V vsej tišini pripravlja Lavalova vlada nove zasilne uredbe, ki pa se ne bodo nanašale le na prihranke v državnem gospodarstvu, marveč v prvi vrsti na poživljenje gospodarstva. Med drugim namerava vlada uvesti alkoholni monopol, da bi s tem dobila kontrolo nad vinskim trgom in podprla vinogradnike in viničarje, ki preživljajo hudo krizo. Ob enem napovedujejo vladni krogi najodločnejšo borbo proti draginji, ki se pojavlja iz spekulativnih namenov. Tudi v pogledu pospeševanja tujskega prometa pripravlja vlada važne reforme.
Vojvoda Kentski pride v Bohinj
London, 22. julija, g. Kentski vojvoda m vojvodinja bosta konec meseca odpotovala v Jugoslavijo na obisk h knezu-namestniku Pavlu. Visoka gosta se bosta nastanila na knezovem gradu v Bohinju-
Turčija utrjuje svojo evropsko mejo
Carigrad, 22. julija. AA. »Djumhuriet« poroča iz Ankare, da je vlada sklenila zgraditi nove utrdbe v Trakiji. Glavni generalni štab utemeljuje svojo zahtevo po novih utrdbah v Trakiji z nujnimi potrebami državne obrambe. Utrdbe bodo zgradili okrog mesteca Larelija. Po odredba vlade se bo ves kraj proglasil za vojaško področje in bo v njem promet omejen.
En poizkus vas bo prepričal
da je
SAMORAD
pralni prašek, (d je Izdelan na podlagi olivnega olja
najboljši!
Poizkusit el
Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek.
•c ki
Beležke
■i 'i.
Bojevniška osmrtnica za »Bojem"
Zadnji »Prelom«, glasilo izključenih bojevniških disidentov okoli g. Fabjančiča, objavlja o priliki potrditve dekreta bana dr. Puca o razpustu organizacije >Boj« daljše razmišljanje, v katerem prihaja do zaključkov, da Vidmarjev »Boj< in bojevniška ideologija nista imela sploh ničesar skupnega. »Boj« je zavrgel bojevniško ideologijo tisti trenutek, ko je postal Vidmarjev in ko so odstopili vsi resnični bojevniški ideologi iz vodstva, videč, da vodita Vidmar in njegova okolica >Boj« tja, kamor sta ga sedaj res pripeljala. Storili so s tem veliko uslugo tistim, ki jim sedaj niso zato prav nič hvaležni, prave bojevnike pa so le učvrstili v veri, da je le v resnični, samonikli bojevniški ideologiji izhod iz sedanje moralne in gospodarske krize. Ta samonikla bojevniška miselnost živi dalje v »Prelomovi« besedi.
»Prelom« zaključuje: Prvotni pravi >Boj< kot organizacija je umrl že dne 12. aprila t. L (ob izključitvi gg. Fabjančiča in tovarišev. Op. ur). Sedanji pogreb »Boja« je samo logična posledica te smrti. Slovenci smo imeli samo enkrat, mogoče v vsej zgodovini priliko, da kljub svoji maloštevilnosti vodimo pokret bodočnosti. To priliko smo po Vidmarjevi zaslugi zavrgli.
„Mali oglas*4 iz Kmetskega lista
»Kimetski Hist« zaključuje svoje razmišljanje o »žalostnih časih« v katerih so njegovi prijatelji dobri samo še za to, da glasujejo za vladine predloge, z naslednjim malim ogilasoan: »Sedanja vlada je prišla ▼ težkih časih največjega duhovnega in ma-terijalnega nezadovoljstva. Naj ima še toliko voljo in sposobnosti, sama težkim nalogam ne bo kos. Zato potrebuje dosti dobrih prijateljev, pomočnikov in podpornikov, dosti, dosti resnično <Wbronaimernih vzgojiteljev naroda. Kajti, če narod ne bo dofono politično -rogoijen, t vseh situacijah pameten, discipliniran ln zvest, ne bo uspehov, pa če M vlada sama delala čudeže.
Vsekakor je to že kaj skromna ponudba, Odgovarjajoča brezposelnim voditeljem naroda, M so pripravljeni sedaj zamenjati svoj voditeljski s skromnejšim »vzgojiteljskimi položajem. Samo kar se tiče metod vzgajanja, se bodo gotovo pojavili pomisleki ob spominu na pravljično »zvestobo« voditeljev napram njihovim »ober-fiitorerjem«, H so ga že prej zataji It, kakor sv. Peter Odrešemlka...
Politični recepti
»Volksstimme« objavlja uvodnik o poetični morali in v njem med drugim zahrtevaza ozdravitev naših političnih razmer uvedbo svobode tiska, ki bo omogočila vsestransko kritiko in uspešno kontrolo. Ako ne dobimo svobode tiska, bo postalo naše časopisje samo še kriminalna kronika in učna knjiga za politične kameleone. Dalje zahteva »svobodo političnega organiziranja t praven osnavljanja političnih strank. Politično prosvetljenje naroda Je mogoče doseči samo potom političnih strank. Vse drago je samo slab in drag nadomestek. Treba je sploh uvesti popolno svobodo in demokracijo.«
Deputacija ljubljanskih tobačnih delavcev v Beogradu
Beograd, 22. julija, p. Davi je prispela iz Ljubljane v Beograd večja deputacija delavstva tobačne tovarne, ki je danes intervenirala pri merodajnih mestih za izboljšanje svojega materialnega in socialnega položaja- Posetila je predvsem predsednika monopolske uprave in ga prosila, naj bi čim prej izdal že davno obljubljene pravilnike, s katerimi se bo uredilo njihovo službeno razmerje, gmotni položaj in socialno zavarovanje. Jutri gre deputacija na Ople-nac, da se pokloni na grobu kralja Uedini-telja.
šahovski turnir
Beograd, 22. julija. V nedeljo so bale odigrane prekinjene partije. Kostič je premagal po dolgotrajni igri Nedeljkoviča in je s tem dohitel Pire a. Schreiber Je premagal Aviroviča, partija Vukovič — dr. Trifunovič je bala remis.
Danes se Je pričelo 13. kolo. Petrovič Je ▼ Aljehinovi obrambi porazil Nedeljkoviča, Vukovič dr. Kalabarja, Kostič pa Aviroviča. Vse ostale partije so bile prekinjene. Pire in Tot sta igrala holandsko partijo. Pozicija je zelo zamotana. Pire ima premoč kmeta, je pa v hudi časovni stiski. Dr. Astaioš ima proti K5nigu premoč kvalitete in znatno boljšo pozicijo. BriSder ima proti Schreiberju popolnoma dobljeno pozicijo in bo to prvi poraz Schreiberja. Dr. Trifunovič in Filipovič sta prekinila v povsem izenačeni poziciji, ki se bo predvidoma končala z remijem. Tomovič ima proti dr. Drezgi 2 figuri za trdnjavo, vendar je pozicija zelo komplicirana.
Stanje po 13. kolu: Kostič 10 in pol. Pire 9 in pod (1), dr. Trifunovič, KSnig in Schreiber 9 (1), Tot 7 (1), Broder 6 in pol (1), Vukovič 6 in pol, dr. Astaioš 5 in pol (2), Tomovič 5 (1), Petrovič in Nedeljkovič 4 in pol, dr. Drezga 4 (2), Filipovič 3 (1), dr. Kalabar 2 ta pol, Avirovič 2.
Davisov pokal
Amerika : Nemčija 1 :1 London, 22. julija, p. V medoonskem fmaflu za Davisov pokal med Nemčijo in Anglijo v Wimbledomi je danes Nemec Oraram porazi v treh setžh Američana ATlisoma. Ker se je prvo srečanje v soboto med Henkelom in Budgeom končalo z zmago Američana (7:5, 11:9, 6:8, 6:1), je stanje tofflc do jutri 1:1.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za torek:
Polagoma se bo zjasnilo ln spet segrelo. I v južnih Alpah pretežno jasno.
Gospodarstvo
Gibanje hranilnih vlog
Po statistiki, ki jo vodi Narodna banka, 80 se hranilne vloge pri bankah in hranilnicah ▼ Jugoslaviji v teku maja za malenkost dvignile, medtem ko so zadnja leta baš ▼ tem mesecu nazadovale. Dne 1. junija so znašale hranilne vloge 10.C04 milijona Din nasproti 9.837 milijonov Din lani ob istem času in 9850 milijonov predlanskim.
V	splošnem se je torej padanje skupne vsote hranilnih vlog na knjižice in tekoče račune pri bankah in hranilnicah v naši državi (brez kreditnih zadrug) ustavilo in so vloge zopet prekoračile mejo 10 milijard. tako da so bile 1. junija za 167 milijonov večje nego lani in 154 milijonov večje nego predlanskim. Kakor pa smo že na tem mestu ponovno ugotovili je ta razvoj pripisati predvsem gibanju vlog pri državnih denarnih zavodih, kjer vloge stalno naraščajo, dočim se nazadovanje vlog pri privatnih zavodih še vedno ni docela ustavilo, kakor je razvidno iz naslednje primerjave gibanja hranilnih vlog od 1. junija 1931 naprej (v milijonih Din):
drž. zavodi privatni skupaj
L junij 1931.	860 13.382 14.242
L junij 1932. 10S4 9932 11.016
1. junij 1933. 1234 S61« 9S50
1. junij 1934. 1610 8227 9S37
1. junij 1935. 1391 8113 10.004
V	primeri z lanskim junijem so vloge pri državnih zavodih. Državna hipotekama banke in Poštna hranil.) narasle za 281 milijonov, dočim so se pri privatnih zavodih še nadalje skrčile še za 114 milijonov (prejšnje leto od 1. junija 1933 do 1. junija 1934 je znašal padec 389 milijonov). Seveda se tudi pri privatnih zavodih nazadovanje vlog precej ustavlja. Zanimiva je ugotovitev, da so se vloge pri državnih zavodih v zadnjih štirih letih povečale za 1031 milijonov, medtem ko so se pri privatnih zavodih v istem času zmanjšale za 5269 milijonov.
Zaposlenost v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v maju t. 1. V tem mesecu Je povprečno število zavarovancev v primeru s prejšnjim mesecem sezonsko narastlo za 15.658 na 566.739. Nasproti lanskemu maju znaša prirastek članstva le 4096 ah 0.7%, nasproti maju predlanskega leta pa 38,391 ali 6.6%. Od posa^ meznih okrožnih uradov beležita največji prirastek urada v Sarajevu (9.9%) in v Petrovgradu (8.9%), najobčutnejši primanjkljaj pa urada v Banja Luki (13.2%) ta ▼ Skoplju (7.0%). Tudi ljubljanski okrožni urad je beležil v maju nasproti lanskemu maju primanjkljaj za 0.8%.
Dnevna zavarovana mezda je za vse krajevne organe SUZOR-ja znašala povprečno 21.59 Din, to je 0.60 Din manj nego lani. Skupna zavarovana mezda pa je znašala ▼ maju 305.9 milijona Din nasproti 3122 milijona Din v lanskem maju. Zmanjšanje je posledica nižjega povprečja dnevne zavarovane mezde.
Gospodarske vesti
= Predstavniki nemške tobačne industrije v Ljubljani. Te dni se mudijo v Ljubljani zastopniki dveh velikih koncernov nemške tobačne industrije Reemtsma in Brink-man, ki so prispeli, da prevzamejo večjo količino našega tobaka ▼ listju za svoje tvrdke. To je prvi primer, da nemška podjetja nakupujejo tobak v naši državi.
— >Taš kliring s Švico. Kakor znano je bil do junija naš kliring s Švico aktiven in je obstojal dalj časa neizpremenjeni saldo v našo korist V juniju pa se je stanje spremenilo in je nastal zopet saldo v korist Švice (naš klirinški dolg), ki je znašal 22. junija 1.4 milijona Din, 6 julija je narasel na 3.7 milijona Din, 15. julija pa na 6.1 milijona Din. — V juniju je Švica uvozila iz Jugoslavije za 634.500 frankov blaga (lani za 609.000), izvozila pa je v Jugoslavijo za 790.000 frankov (lani za 602.000). Prvič po več letih je v juniju (po švicarski statistiki) naša trgovinska bilanca s Švico za nas pasivna.
= Italijanska banka nadalje pretvarja zlato v devize. V prvi desetini julija je Italijanska banka oddala za &5J> milijona lir zlata Ln seje zlati zaklad ponovno skrčil na 5523.7 milijona lir. Istočasno pa so devizne rezerve narasle za 65.7 na 361.1 milijona lir.
—	Oddaja popravila stanovanj v vojašnici vojvode Mišica v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije 8. avgusta pri komandi dravske divizijske oblasti ▼ Ljubljeni.
—	Oddaja zakupa buffeta na postaji Velenje ee bo vršila potom licitacije dne 19. avgusta pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Borze
22. julija
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni, le Trst je bil za malenkost čvrstejši. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8,75 do 8,8>. V zagrebškem privatnem kliringu so bfili zaključki v avstrijskih šilingih po 8.77, v angleških funtih po 233-85 in v grških bonih po 32,85, dočim so se španske pezete nudile po 5.90. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi mirna in je bilo za kaso povpraševanje po 369 (v Beogradu promet po 371). Zaključki so brili v 7% Blairovem posojilu po 67.50 in 68 (v Beogradu po 6825 do 68-50).
Derize
Ljubljana. Amsterdam 2958.15 _ 2972.75, Berlin 1750.63 — 1764.51, Bruselj 733.47 — 738.54, Curih 1424.22 _ 1431.29, London 214.98 — 217.03, New7ork 4304.67 — 4340.96, Pariz 2S8.10 — 289.54. Praga 181.06 — 182.16, Trst 358.52 — 361.61.
Curih. Beograd, 7. Pariz 20.23, London 15.1350, Newyork 305. Bruselj 51.56, Milan 25.2250, Madrid 41.9250, Amsterdam 207, Berlin 122.90. Dunaj 58.50, Stookbolm 78^5, Oslo 76.05. Kobenhaven 67.55, Praga 12.72, Varšava 57.80.
Efekti
Zagreb. Vojna škoda 369 den, za julij 370 bL, za avg.-nov. 371 hL, 7% invest. 80—82, 4% agrarne 47 M., 7% Blair. 68 —69, 8% Blair. 78 den, 6% begi. 62.75 —74, PAB 228—230, Trboveljska 100 bL, Gutman 120 bL
Beograd. Vojna škoda 370.50—372 (371), 7% invest. 80.50—81 (80.25—81), 4% agrarne 46.50—47, 6% begi. 65.50—65.80 (65.75—66.85), 8% Blair. 78.50 bL, 7% Blair. 68 den. (6825—68.50), Narodna banka 5800—6000 (5850), PAB 229—230 (229—230).
Dunaj; Staatseisenbahngesell. 24.40, Trboveljska 11.55, Alpina - Mont 10.85, Kranjska ind. 9.20.
Blagovna tržišča
2IT0.
-f- Chicago, 22. julija Pšenica; za sept, 8625, za december 87.50; koruza; za juHj 83.625, za sept. 75.75, za dec. 64.125.
+ Novosadska blagovna borza ( 22 t m). Tendenca za koruzo prijazna, sicer pa je nespremenjena. Pšenica nova; baška, ladja Tisa, 79 kg za julij 126 (za avg. 131, za sept 134, za okt. 137): ladja Begej 79 kg, 124 (129), 132, 135): baška in banatska ladja Dunav, 78 kg, 123 (128, 132, 134): srem-ska ladja Dunav, 77 78 kg 11650, (121.50, 124.50, 127.50): gornje baška in gornje banatska, 79 kg 120 (125, 128,132): baška, 78/79. 118 (123. 126. 129): banatska 78/79 kg 117 (122; 125, 128); sremska in slavonska, 78 kg 110 (115, 118, 121). Rž: baška 100—102. Ječmen; baški, sremski, novi, 64 kg 80—82. Oves: baški, sremski, slavonski novi 82.50—85. Koruza; baška 76_
78, okoL Sombor 76—77 banatska 73—74, sremska pariteta Indjija 73—74. Moka; baška »Og« in »Ogg« 190—210, >2< 170—190, »5< 150—170, 130—150, »7« 110—120, »8< 85—90.
Budimpeštajiska terminska borza (22. tm.) Tendenca nedoločena. Pšenica; za okt. 14.95—14.96; koruza; za julij 12.16 —12.20, za avg. 11.71—11.73, za maj 1223 —1224.
SENZACIONALNA
KOLONJSKA VODA
I GOSPE — ako želite, da vam zobje naglo zadobijo
I bleščeče beli sijaj . . .
—————
začnite jih snažiti s KOLTNOSOM. Videli boste, kako hitro postanejo edinstveno beli in bleščeči.
KOLYNOS vam bo polepšal zobe, kakor ni v stanu tega napraviti noben drug proizvod. Prepričali se boste, v kako kratkem času bodo postali vaši zobje za nekoliko tonov bolj beli. Poskusite KOLYNOS po-čenši z današnjim dnem!
KOLYNOS ZA ZOBE
Naznanjamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena nečakinja, sestra in svakinja, gospodična
•Marica M veder
nenadoma zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 23. t. m. dopoldne iz mrtvašnice v Št. Vidu pri Brdu na tamošnje farno pokopališče.
Ljubljana, dne 23. julija 1935.
Žalujoči ostali.
»"T
ln
Pcduitavskl arheologi
posvečajo svoje 6. studijsko potovanje od 3. do 13. septembra slovenskim krajem — Začetek potovanja v Ljubljani, zaključek v Mariboru
Zveza arheologov Podunavja je izdelala program za svoje šesto studijsko potovanje. Zadnje potovanje podunavskih arheologov se je vršilo lani od 21. septembra do 1. oktobra na področju od Budimpešte do Turn-Severina. Ugledni arheologi iz mnogih evropskih držav so obiskali tudi razne naše pokrajine. Namen teh studijskih potovanj je v prvi vrsti obisk težje pristopnih arheoloških najdišč in šele v drugi vrsti ogled raznih arheoloških zbirk. Studijsko potovanje organizira arheološki institut v Frank-furto, organizacija za Jugoslavijo pa je poverjena profesorju ljubljanskega vseučilišča g. dr. Balduinu Sari a.
Šesto studijsko potovanje se bo pričelo 3. septembra v Ljubljani, zaključilo pa se bo 13. septembra v Mariboru. Doslej se Je prijavilo že okrog 30 arheologov iz raznih držav Med udeleženci bodo tudi znanstveniki svetovnega slovesa. Tako n. pr. dunajski prof. Egger, ki si je pridobil velik sloves s svojimi raziskavanji v Dalmaciji, monako-.Jti učenjak prof. Reinecke, ki se uspešno bavi s predzgodovinskimi ostanki, oxfortski profesor Ronald Syme, prof. Hawkes od britanskega muzeja v Londonu in prof. Bersu iz Frankfurta, ki je, kakor znano, nedavno obiskal Sisak in okolico. Ta ugledni arheolog je pozneje obiskal Ljii l-ljaro ter obhodil razna najdišča, ki jih bodo na šestem studijskem potovanju obiskali udeleženci ekskurzije. Na tem potovanju ga je spremljal uaiv. prof. dr. Saria
Letošnje potovanje arheologov bo r
največji meri odgovarjajo glavnemu namenu organizacije; obisk težko pristopnih arheoloških najdišč. Ko si bodo arheologi ogledali arheološke zanimivosti Ljubljane in okolice, se bodo 4. septembra podali v Polhov gradeč, potem pa preko Dvora in Horjula na Vrhniko. Naslednjd dan bodo obiskali Notranje Gorice, Podpeč in Ig zaradi ostankov iz pr e dzgodovinsk e im rimske dobe, obiskali pa bodo istega dne tudi želimlje, Turjak, Grosuplje, Stično, Višnjo goro in Magdalemsko goro. Dne 6. septembra se bodo mudili v Logatcu, Cerknici, Ložu, Starem trgu, Prezidu, Cabru in v Delnicah. Vinico bodo obiskali 7. septembra in preko Karlovca se bodo vrnili v Zagreb. Naslednji dan bo posvečen obisku Zagreba in Siska. V Zagrebu se bodo udeležili odkritja spomenika našega zaslužnega arheologa Frana Buliča. V ponedeljek 9. septembra se bodo iz Zagreba odpeljali v Brežice ter obiskali Krško, Velike Malence, in Čatež. 10. septembra bodo v Sevnici, Rimskih Toplicah in Celju. Od tam bodo naslednji dan obiskali Ločico, Trojane, Konjice, Slovensko Bistrico, Crešnjevec in Ptuj. Iz Ptuja se bodo 12. septembra podali preko Loke in Sv. Miklavža v Maribor. Zadnji dan 13. septembra bodo obiskali Poštelo in Hoče ter se vrnili v Maribor, kjer bo zaključek potovanje. Potovali bodo ves čas z avtobusom, priredili pa bodo v Ljubljani in drugih krajih tudi zanimiva arheološka predavanja.

Davi je odpotovala Iz LJubljane velika ekspedicija, ki bo temeljito raziskala našo največjo In najlepšo jamo
Ljubljana, dne 23. julija V dveh večjih člankih s fotografijami je lani oktobra popisal v »Jutru« dr. Marjan Bukovec Križno jamo, našo največjo podzemsko vodno jamo na severnem pobočju Križne gore (855 m) med Bloško polico in Ložen. Za jamo, o kateri gredo med narodom vse mogoče pripovesti, so se že v prejšnjem stoletju zanimali tuji znanstveniki, posebno z dunajskega vseučilišča, ter so o njej priobčiM tudi več razprav. Tudi kopali so v njej in izsledili dobro ohranjena okostja jamskega medveda, ki stoje sedaj kot kapitalni komadi v dunajskem naravoslovnem muzeju. Pred petimi leti komaj so se po desetletjih premora za jamo priče!!! spet živahnejše zani-
Kapniki v obliki križa, eno najlepših čudes Križne jame
mati po zaslugi našega društva za raziskovanje jam. Lanska ekspedicija je imela namen jamo temeljitejše preiskati, nadejali so se tudi, da bodo v jami našli vir za napeljavo vodo v suho Loško dolino, Poleg drugih dognanj se je izkazalo, da teh pričakovanj ne bo mogoče izpolniti, ker leže vse vode v jami prenizko in bi bila njih izpeljava na dan predraga. Ekspedicija je pri svojih lanskih raziskavanjih v ogromni jami odkrila take krasote podzemnega sveta, da postavljajo Križno jamo na prvo mesto vseh naših jam.
Da z vso točnostjo izmeri že znane predele razsežne jame in hkrati prodre še v neraziskane, se s prvim jutranjim vlakom odpelje proti Rakeku večja ekspedicija raziskovalcev, sestoječa iz strokovnjakov hi-dnotehničnega oddelka banske uprave in članov društva za raziskavam je jam, ki bodo skušali do prihodnjega ponedeljka svojo nalogo temeljito opraviti: dokončno dognati, Izmeriti in zarisati lego jame, opazovati gibanje vetrov in vode ter zveze posameznih tokov v številnih nadstropjih jame.
Vzorno organizirana ekspedicija je razdeljena v štiri skupine od katerih bodo tri jamo i zmerjale, četrta pa bo zaposlena z odkrivanjem še nepoznanih predelov. Te skupine so razdeljene v manjše, od katerih ima vsaka svojega vodjo. Dve merilni skupini bosta zaposleni z merjenjem starega že prej znanega dela jame, tretja pod vodstvom banovinskega, geometra Mandla ki dr. Bukovca pa bo merila del jame, ki so ga komaj lani odkrili. Nadalj-na skupina pod vodstvom izkušenega jamarja g. nadzornika Mihlerja bo raziska-vala vodne bazene pod prepadi v starem delu jame in tako zvani Blatni rov, ki ga je oktobra odkril dr. šerko.
Vsa ekspedicija je pod vodstvom ban-Skega svetnika inž. Lojzeta Hočevarja, člani pa so gg. Mihler, geom. Mandel, geom. Nevjerov, zdravnik dr. Bukovec, prof. Joža Kos, Bar in Miro Pire, pomagali pa jim bodo številni delavci.
Z opremo so dobro preskrbljeni, saj Imajo m seboj poleg različnih aparatov 50 lestvic, po en velik lesen in gumijast čoln, pet manjših zložljivih čolnov rešetaste Oblike, 50 kg karbida za 20 karbidnih svetil jk, zadostno množino razstreliva, ki ga bodo rabili v skrajnem severnem rovu za razstreJitev velike kapniške bariere, katera zavira pot naprej in jo je mogoče obiti le z veliko zamudo časa in naporov okrog Kristalne gore, ter druge tehnične pripomočke. Raziskovalci bodo delali v jami trikrat po 24 ur neprenehoma, in bodo vsakikrat odšla iz jame za 24 ur na odmor v vas Pudob k županu Kerži6u_
Raziskavamja, ki bodo nedvomno rodila lepe uspehe so preračunana na borih 3680 Din stroškov, h katerim sta prispevala deloma banovina in pa jamarji lz svoje skromne blagajne.
O tem idealnem podjetju im njega uspehih, pomembnih s strogo znanstvenega kakor tudi z gospodarsko-Uirističn ega vidika, bomo še poročali.
Nj. Vel. kralf Peter II. na ribolcu v Fužinah
Ljubljana, 22. julija.
V petek popoldne so prejele starodavne Fužine pod Ljubljano nepričakovano visok obisk. Nj. Vel. kralj Peter II. se je v spremstvu svojega adjutanta in direktorja dvornih lovišč inž. Dimnika ob 12.15 pripeljal z avtomobilom z Bleda, da poizkusi na Ljubljanici, ki ima tod nekaj prav dobrih prostorov za ribolov, svojo srečo. V čolnu se je mladi vladar s svojimi spremljevalci popeljal izpod fužinskega jeza proti Slapam. Spotoma so večkrat vrgli mreže in zajeli precej obilen plen. Na Sigah pod Slapami, ki so priljubljeno kopališče vsega vevškega in fužinskega okraja, je bilo ta čas mnogo velikih in malih kopalcev, ki so v mladem ribiču takoj prepoznali svojega vladarja in ga jeli pozdravljati z iskrenim navdušenjem. Družba je ostala na lovu ves popoldan. A ko je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom ob 17.89 pod vevško papirnico vstopal v avtomobil, se je zbrala tam velika množica ljudi, ki je vladarju prirejala za odhodnico živahne ovacije. Skozi Vevče in Devico Marijo v Polju je nato odpeljal visokega gosta nazaj proti Bledu.
Triurni malih harmonikarjev v Mostarju
Mostar, 22. julija.
Novica, da pridejo v Mostar gostovat mali harmonikarji .z Maribora, nas je močno razveselila, saj smo srčno željni čuti prelepo slovensko pesem, pa tudi ostale jugoslavanske melodije. Ne samo Slovenci ,kar nas biva tod, marveč vse prebivalstvo je željno pričakovalo male umetnike. Obisk koncerta je bil v naprej zagotovljen z rekordnim številom. Naši mali harmonikarji so se pripeljali 17. t. m. popoldne v Mostar in so boli presrčno sprejeti od Slovenske kolonije in od predstavnikov oblastev. Za prvi večerni koncert so bale vse vstopnice v predpro-daji razgrabljene. Na vrtu kavarne »Pariz«, kjer se je koncert vršil, je bila taka gneča, da je morala posredovati policija. Koncert je izredno uspel, da lahko trdimo: Se nobeno društvo ni v Most aru doživelo takega uspeha. Se prav posebno j« ugajala »kranjska ohcet«, pri kateri so mladi umetniki želi ogromno odobravanje. Na splošno željo so morali koncert ponoviti drugi dan v kavarni »Itihad« za muslimanski živel j. Tudi tu je bil uspeh nenavadno močan. Po obeh koncertih so bili harmonikarji deležni velikih ovacij. Slovenci smo jih spremili na kolodvor in se
tffMi src pootovfti od njBL Prekrasna dva Šopka st« bila izročena voditeljici ge. Ravnikov! ki dirigentu prof. Svajgerju.
Vzrok požarne nesreče v Hajdini
Ptuj, 22. julija.
O strašni požarni nesreči, ki je zadela prijazno vasico Hajdimo pri Ptuju, je »Jutro« že dvakrat obširno poročalo. Ogenj je uničil, kakor znano, 18 zgradb, ki so bile last šestih posestnikov. Preiskavo so takoj uvedli orožniki na Bregu pri Ptuju ter sedaj ugotovili, da je tudi v tem primeru požar nastal zaradi nesrečne otroške igre z vžigalicami.
Posestnik Štefan Rozman je prvi opazil, da gori v njegovi šupi. Planil Je v gorečo zgradbo ter našel tam svojega 4 letnega sinčka Jožeka. Deček Je bil že obdam od plamenov in ga Je oče v zadnjem trenutku rešil strašne smrti. Jožek je nekje dobil vžigalice ter se z njimi igral v šupi.
K poročilom o hudi nesreči Je treba še pristaviti, da so prihiteli kot prvi na pomoč dami gasilske čete iz Hajdine. Reševali so z vso požrtvovalnostjo.
Morski volk gostuje v Ljubljani
Ljubljana, 23. julija.
Z velikim rdečim kamionom je davi prispel v Ljubljano 7 metrov dolgi, 2500 kg težki morski volk, ki so ga naši ribiči ujeli v četrtek v zalivu Lukavem pri Senju. Kamion je zavozil na velesejem, kjer so tesarji takoj pripravili skromno ležišče neznanskemu gigantu, ki bo dva dni stavljen radovednemu občinstvu na ogled. Popoldne so pričele nrihajati velike trume gledalcev in še večjega zanimanja si obetajo za jutri.
Medtem ko leži morska zverina mrtva brez odpora na ogled gledalcem, se ljudje pogajajo o njeni nadaljni usodi. Uprava našega velesejma. ki je že lani odigrala zanimivo tekmo z Zagrebom za podoben plen, bi si rada omislila morskega volka, da ga pokaže javnosti na jesenski jadranski razstavi, a iz Trsta je že dopotoval neki drug interesent Na vsak način bodo njegovo kožo oteli za muzej: zdaj gre samo ie za to. ali jo bo kupila Ljubljana ali Trst.
Kakor zagotavljajo strokovnaki. nosi ujeta pošast učeno ime Char Carodon Rodo-letti, italijanski ribiči pa mu pravijo »cag-nizza.« kar se po naše reče psica. Od ribičev, ki so imeli pri lovu na mrežah za 30.^00 Din škode je morskega volka odkupil najprej neki Italijan za 25.000 Din ter ga takoj na to prodal veletrgovcu Ivanu j Dujmoviču s Snšaka za 30.000 Din. Njemu ponujajo zdaj Tržačani, kakor se čuje, zanj 30.000 lir.
Samomor na meji
Rakek, 23. julija Pastirji iz Dolenje vasi nad Rakekom so včeraj našli na gmajni truplo neznanca v precej razpadojočem stanju. Fatnje so poklicali orožnike in za njimi je kmalu prispela na kraj tudi sodna komisija iz Cerknice. Pri mrtvecu so našli obmejno karto, po kateri so spoznali v njem 31-let-nega železničarjevega sina Lojzeta Bom-bača, po domače Jernejevega, ki je bil že 11. t. m. odšel z doma in ga po tistem niso več videli. Razen obmejne karte in 2 Din drobiža, ki jih je imel v žepu, so našli poleg njega tudi staro črnogorsko pištolo, iz katere so bili izstreljeni trije streli. Vsi znaki so govorili za to, da si je fant sam vzel življenje. Ob 6. popoldne so na to ob veliki udeležbi občinstva od blizu in daleč zagrehla nesrečnega fanta na vaškem pokopališču.
Pokojni Lojze se je bdi svoj čas izučil mizarske obrti, a v letih gospodarske kri-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
p^. Fran z Josefove
Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 26. V. 1935.
KAJ0NAZM0RE?
SORELA ie bre« mila in brez a kalij. Nobena druga Shampio za lase se ue more pohvaliti s tem.
ze ni našel prave zaiposflitve in je po malem na svojo roko mizaril doma. Ker pa mu obrt le ni nudila stalnega zaslužka, se Je pred leti priglasil h gramičarjem in Je dalj časa služboval na bolgarski meji. Od tam je tudi prinesel pištolo s seboj, ko se je pred kakšnima dvema letoma za stalno vrnil domov. Obup nad življenjem, ki mu v kljub vsej pridnosti in dobroti značaja ni nudilo prilike rednega, veselega dela, mu je naposled potisnilo orožje v roko.
Zvočni kino Ideal
i
Danes ob 4., 7. in 9*4 uri NORA GREGOR v filmu
, . .BNTO JE GILAVN©
I
Treznostni pokret v korist narodu
Zagreb, 22. julija.
Treznostni pokret v Jugoslaviji ni ubit! Nedavno se je vršila XV. letna glavna skupščina Saveza trezvenih mladeži v Zagrebu, ki je sprejela obširno resolucijo, v kateri zlasti poudarja:
Da bi se treznost razširila v vseh slojih našega naroda in da bi se pobijal alkoholizem, se nalaga upravi Jugoslovenskega saveza treznosti dolžnost, da izposluje pri finančnem ministrstvu, da se bo v dobi vko-havanja sadja odobrila vsaki družini po številu njenega članstva gobova količina cenenega sladkorja brez monopolske takse po ceni proizvodnje, da bi se lahko v kuhale potrebne količine sadja za zdravo in pravilno prehrano družine čez zimo. Na ta način bo porasla potrošnja sladkorja, povečala se bo kapaciteta proizvodnje v sladkornih tovarnah in tako bodo tudi pridelovalci sladkorne pese lahko več zaslužili. Razen tega bo porasla potrošnja presnega sadja, katerega znaten del propade zdaj samo zaradi tega, ker je sladkor predrag- V krajih, ki rodijo mnogo sadja, bi se razvila narodna proizvodnja marmelade m sadnih kozerv. Vse to bi rodilo raznovrstne dobre posledice v pogledu gospodarstva kakor tudi v pogledu narodnega zdravja.
Priporoča se upravama Jugoslovenskega zaveza treznosti in Saveza trezne mladine, da v sodelovanju s higijenskimi ustanovami proučujete posledice alkoholizma v pogledu zdravja in duševnega napredka mladine ▼ okolici Vrsca, ki je tipičen vinogradniški kraj- Seveda pa naj se po možnosti proučuje tudi v drugih vinorodnnih krajih, da bi se tako lahko zbrali vsi potrebni podatki, ■ katerimi bo mogoče dokumentarno odgovoriti na resolucije in različne trditve, ki se navadno čujejo na kongresih vinogradnikov.
Truditi se je tTeba za organiziranje proti-alkoholnega zavoda, katerega člani naj bi bili vsi ugledni higieniki, kriminologi ekonomisti in drugi, ki proučujejo alkoholno vprašanje z vidika objektivne znanosti Prometno ministrstvo naj odobri popuste za izletniška potovanja skupin treznostne mladine, da se tako omogoči čim uspešnejše izvajanje njihovega propagandnega dela med narodom. Potruditi se je naposled treba da se doseže čim ožje sodelovanje z bolgarskimi poborniki treznosti
Kje je zlato za zlati jubilej CMD ?
pregrfed
Krni Hristov — šestdesetletnik
Šele v zadnjem času se pojavlja pri nas težnja po globljem spoznavanju bolgarske kulture. Pred vojno in tudi po vojni so gojili stike z bolgarskim narodom ftamo redki posamezniki. V slovenskih revijah se je pojavil tu pa tam kak prevod, v časnikih pa kak slučajen članek o Bolgariji ali potopisna črtica. To je bilo vse. Tako se je zgodilo, da nismo poznali in la še danes ne poznamo največjih imen bolgarske književnosti. Tudi Kirila Hristova. ki je 12. t. m. slavil svojo šestdesetletnioo. poznajo pri nas le poedimci. ki obvladajo bolgarščino, in vendar je to največji danes živeči bolgarski pesnik.
Kiril Hristov se je rodil v Stari Zagori v času, ko so se pripravljale na Balkanu krvave vstaje :n vojne. Štel je komaj dve leti, ko so vdrle v njegovo rodno mesto turško tolpe 'n ga z ognjem in mečem popolnoma opii^^šile mVd^a Kirila njegovo ma'er in babico na odvleklo s «eboi v Adrinno-nol kipr jo o-tnl eno leto v uietništvu. Vfati mu ie kmalu	umrla očeta pa *o
Turki prej ub:1-. Dečika so vzeli k seb' so-r~dn';ki in skrb»li zani Komaj je nekoV1:" odraste], že ga je grr?!^ nemiru-.»vetu. Odpotoval >e v Trst. kier i" ' ••;:'> <»to v mornarfčk: So!" Zaradi bolezni se ip ?>-rvl v Sofijo, kier \f km-al erimnazi jske študije. Pot »m se i«3 vpisal na p^vniško' fakulteto v Brueelju in nato v Lipsjfcem, toda
kmalu se je premislil. Po povratku v Ser fijo je postal bibliotekar Narodne biblioteke in dovršil pravo. Mikala g« je literatura Takratni prosvetni minister Iv. D. šišmanov m>u je podelil leta 1907. štipendijo za študij v Francija, računajoč, da bo Hristov profesor na sofijski univerzi. Toda Hristov je bil preveč burne narave, da bi vzdržal v Parizu pri mirnem znanstvenem delu. Ves ee je predal življenju in pesniStvu. Razmere, ki so nastale po vojni v Bolgariji, so ga zastrupljale, zato je odpotoval v tujino. Sprva je živel v Lipskem, potem pa se je za stalno naselil v Pragi.
Dal-o Kirila Hristova tvori v bolgarski literaturi most med starejšo pisateljsko generacijo, katere vrhova sta Hristo Botev in Ivan Vazo v in novo dobo. Dasi se je učil pri Vazovu. so vendar njegove prve pesmi prinesle v bolgarsko literaturo popolnoma nov duh, nekaj podobnega kot pri nas »moderna« z Zupančičem, Murnom in Kettejem. Sam kralj takratnega bolgarskega Parnasa Ivan Vazov je oetrmsl nad njimi in jih proglasil t& izliv genialne mladosti. Njegove r>rve pesniške zbirke »Pesmi in vzdihi« tPOfi »Tresliaii« 1897. »Večerne sence« 1*99 in »Na razpotju-' 1901 so si na mah oevoiile vso bolgarske mladino, ki se j« ■ opafwh nad močnim	nad
siiamOv<tf$ko in moistrbkim iefikom Po-
sebno njegova erotična lirika je pomenila pravi prevrat v vsem, kar se je do takrat pisalo v bolgarski literaturi. Prvo obdobje pesniškega ustvarjanja je zaključil z zbirko »Izbrane pesmi« 1903, kateri je napisal uvod sam Ivan Vazaov. Nato je pevec živ-
dolgo iskal in se kcoŽno vnovič oglasil, ljenjskega razkošja, mladosti, ljubezni, brez skrbja in prirodnih lepo! umolknil in se za nekaj časa zaprl vase. V tujini, zlasti v Rusiji, so se pojap^ neve literarne stru-je novi ;zrazi pertiSJcego ustvaranja in Hi&bov, kd jim je	jo bojeval v 6ebi
Tokrat je aopet začudil vso Bolgarijo. S pesniškimi zbirkami »Himne na zoro«, »S^lnčnice«, »Carski soneti«, »Intermezzo« in »Legende o življenju in smrti« se je pred stavil občinstvu ko* zrel pesnik na vrhuncu stvarjalne sile, mojster besede ki glasnik naroda. Balkanske vojne, silno hrepenenje po svobodi in globoka ljubezen do naroda so mu narekovale peemi v zbirki »Na nož« in njegov najobsežnejši tekst, ep »Otroci Balkana«, ki ga je končal 1. 1925. in ki obsega nad 12.000 verzov v osmih spevih v treh zvezkih. Le s težavo 'a našli v katerikoli literaturi podobno pesnitev Poleg pesmi je pisal tudi drame, romane in pripovedke. Znana je njegova zgodovinska tragedija »Bojan čarovnik«, prva bolgar ska (trama v verzih, dalje drame »Ohridsko dekle«, »Stari vojak« in »Rečenica«, ki je doživela lep uspeh tudi v Pragi. Manj sreče je imel t romanoma »Sanjači« in »Pred svitanjem«, ter z »Pripovedkami«. Hristov spada tudi med najboljše bolgarske prevajalce. Rodno literaturo je obogatil 8 kongenijelnimi prevodi Gotheja, Schillera. Schakespeara, Byrona, Roetanda, Puškina. Dantea in dr.
Srečna misel je privedla Hristova v Prago. Tu je vnovič zaževel. Našel je mesto, ki je ustreealo njegovemu duševnemu razpoloženju. med Čehi je spoznal svoje zmote v preteklosti in našel nove poti ?a bodočnost. Ob priliki svojega jubileja je sam izjavil:' »Imam priložnost, da lahko objektivno gledam na Prag« in na č>*ko Ijenje in zato lahko ▼ glo^-^m prepričanja trdim, da ni t srednji Eviropi nobe-
nega velikega mesta, kjer bi ee v današnji težki dobi živelo tako mirno in dslalo tak ofenzivno. Cehi so se med vsemi narodi aa kontinentu, ki jih ja zavlekla v svoj vir svetovna vojna, v vsakem oziru razmeroma najbolj ustalili. Gospodarsko — zato ni treba dokazov: to vidiš na vsakem koraku. Kulturno — takisto. Njihova politika je čudovito elastična in stabilna Duša naroda je zdrava. Težke preizkušnje niso porušile najleipšib lastnosti njihovega karakterja. Tu najmanjkrat trčimo o> dogodke, ki nam bi lahko vzeli vero v bodočnost človeštva. V Prago sem prišel bolan in grozno utrujen od življenja, kd sem si ga hotel sam vzeti. Praga pa je p^dalj-šab moje dneve in vzbudila v meni novo voljo do dela.«
Praga ni mogla dobiti lepšega priznanja. Hristov S6 J1© poglobil v njeno preteklost, prisluhnil davnini, ki spi v teb starih palačah na MaJi strani in v Starem mestu in ves zavzet zložil ciklus sonetov ^Kamenih' sen Prage«. Tudi drugače to mesto silno vpliva na njegovo ustvarjanje. Pripravlja nove pesniške zbirke in pred nedavnim je dovršil zgodovinsko 'mmo i« dobe Karla IV. »Mojster in hudič« Poleg tega pa prevaja v bolgarščino čeSke pesnike in intenzivno gradi stike ne <*amo med Bolgari in Čehi. ampak tudi med ostalimi slovanskimi narodi Zel! »i čim tesnejšega prijateljstva med Bolgari in Srbi. Dobro se zaveda težkih rar>ak. stor Jenih v preteklosti, napak, ki jih }e tud sftm delal v ognju pp*n??kega naHnšenjs t kritičnih dneh svetovne vojne. Praga, si
Ttarefc, 23. juEja 1935.

ZAGREB — LJUBLJANA
NOČNA
NOGOMETNA TEKMA SREDA OB 20.30, PRIMORJE
Domače vesti
♦	Slavni angleški arheolog Evans v Zagrebu. Z Dunaja je prispel s avionom v Z&-greb slavni angleški arheolog Sir Arthur J. Evans, ki je tudi star prijatelj Jugoslavije. Slavni učenjak je star že 80 let, a je še tako čil, da se lahko poda na dolgo pot v priljubljene jugoslovenske pokrajine, ki j&h je obiskoval in opisoval že pred 60 leti. V spremstvu dr. Trumbiča je obiskal »lavni gost Jugoslovensko akademijo znanosti im umetnosti in se vpisal v njeno spominsko knjigo. S poeebmim zanimanjem si je ogledal Strossmayerjevo galerijo slik in njene preurejene prostore. Dolgo je stal pred Kopačevim portretom svojega velikega prijatelja dona Frana Bulica. Sir Evans bo ostal nekaj dni v Zagrebu. Bled bo obiskal pozneje to niso bile točne neke londonske vesti, bi so trdile, da 6e bo slavni učenjak podal naravnost na Bled.
♦	Sprejem strank pri prometnem ministru. Prometni minister bo sprejemal občinstvo ob petMh od 11 do 12.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« _Telefon 33-87_
SZfPvE SZAILALL in
THEO LEVGKN v komičnem filmu
(parada smeha
Predistave v torek, sredo in četrtek
ob t/2 9 nri Dopolnilo običajno Znižali smo oene: I—VII vrste h Din 4-50
Vm—XIX vrste Ji Din 6.50
V soboto:
Bodi moja — Gustav Frcpich
♦	Učiteljski kongres. Jugoslovensko učiteljsko udmiženje bo priredilo letos svoj kongres v Sarajevu. Kongres se bo vršil 22., 23. to 24. avgusta. V teh dneh se bo Zbralo v Sarajevu okrog 2.000 učiteljev iz Tse države. Sarajevski listi naglašajo, <?a bo to ena od največjih društvenih prireditev zadnjih let v Sarajevu.
♦	Smrt slavnega botanika. V Dubrovniku J© umrl 76 letni upokojeni vseučffiški profesor L/njo Adamovi č, potomec stare du-brovniške rodbine to botanik, ki je razširili svoj sloves po vsem svetu. Njegov oče Je bil ljudeko-šolski učitelj in pisatelj ter je tudi svojega sina posvetil učiteljskemu poklicu. Lujo Adamovič je nekaj let uči-teljeval v dubrovniški okolici ter se sam izobraževal Univerzitetne študije je dovršil na Dunaju, potem pa se je podal v Srbijo, kjer je služboval kot profesor na
nih gimnazijah. Srbska vlada mu je naklonila štipendijo, da je tepopolnO svoje znanje v Nemčiji to Franciji. Ko se je vrnil v Srbijo, je postal profesor nekdanje Beograjske visoke šole. V Beogradu je uredil botanični vrt, prepotoval je ves Balkan in
O« 03} 'IJ.OT3 |HSUBTTfB<l o 2lPtT3I 9©A JtfStd-BU
doživele velik uspeh v znanstvenem svetu. Nekaj let je bil tudi privatni docent dunajske univerze, po vojni pa se je vrnil v Dubrovnik. Znanstveno je deloval do zadnjega. še pred dvema letoma je izšla v Nemčiji njegova knjiga, ki Je imela veKk u®peh Pred nekaj leti je po povabilu predsednika italijanske vlade potoval po Italiji ter napisal več knjig o italijanski flori. Njegova dela vsebujejo preko 100 knjig.
Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni in špageti — Pekatete ali Jajntoe — pripravljeni s paradižnikovo omako, zelo tečna in okusna jed. Gospodinje pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo in ceneno jedi
♦	Regulaeija Gameljšeiee. Hidrotehnieni odsek banske uprave je izdelal načrt za regulacijo Gameljšeiee od vasi Podvodje do Zgor. Gameljnov v dolžini 1200 m. V prvi vrsti bodo strugo očistili, nekoliko poglobili in razširili, zakaj prav na tem kraju je Gameljščica napravljala ob vsaki povodnji največjo škodo. Stroški regulacije so pro-računani na 00.000 Din. Z deli prično takoj, čim bodo načrti odobreni.
« Novi grobovi. V Trnovem za mejo je umrla v lepi starosti SI let gospa Josiptoa Pre logova. K večnemu počitku jo bodo sprecmaLi jutri.— V ljubljanski bolnišnici Je umrl g. Josip Omerza, trgovski zastopnik. Pogreb bo danes ob 17.— Na V5dovdamsk5 cesti 9. v Ljubljani Je umrla gospa Marija Sitarjeva, zasebnica. Pogreb bo danes ob 15.— Pokojnim blag spornim, žalujočim naše iskreno sožalje.
jama slovanska prestolnica ob Vltavi, križišče kulturnih evropskih tokov, mu je odprla nova obzorja in mu postala drug dom. Ko mu gledal v smehljajoče se oči in ga poslušaš, veš: Kiril Hristov je v Pragi srečen. Želimo mu, naj v tej sredi ustvarja še dolgo let.
Oton Berkopec (Praga)
Romunska študija o Iv. Cankarju. V Ob-
zoru piše dr. Esih, da pripravlja rumunski slavist dr. Anton Balota monografije o VL Nazoru, Iv. Cankarju in Lazi Lazareviču. Dr Balota je pravkar tzdal študije o Ivi Vojnoviču in o jugoslovenski narodni epiki.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30 Danes ob 4, 7 to 9% uri ANA MAY WONG V filmu
princesa gutterjly
Vstopnina v parket 3.50 Dto
♦ Državna cesta Beograd — Pančevo bo stala 14,366.000 Din. V ministrstvu za grad-be se je vršila licitacija za dela na državni cesti Beograd — Pančevo. Dela je izlici-tiral neki beograjski podjetnik za 14 milijonov 366 tisoč Dim. Dela morajo biti izvršena v dobi dveh let.
+ Sleparska grofica Marjana Vrhoini-kova. Iz Kornneuburga pri Dunaju poročajo, da so prišli na sled nenavadno p reve jani pustolovki, ki je za precejšnje vsote osleparila tamošnjo bolnišnico, občino in nekega odličnega zdravnika. Pred kakšnimi štirimi tedni je prišla v bolnišnico mlada dama izredno simpatičnega nastopa in se predstavila kot grofica Mariarme Kot-.tek-Vrhotoik von Mellendorf. Bila je nekaj bolna na ledvicah, zaradi česar je bilo treba izvršiti precej delikatno operacijo. Po operaciji je ostala v oskrbi L razreda, tako da ae je polagoma nabral prav lep račun. Ko jo je uprava povprašala zastran plačila, je grofica odvrnila, da mora pisati po denar, to je zaprosila, naj ji dajo na razpolago tajnika, da mu zdiktira nekaj pisem. Po njenem diktatu so pisali podružnici neke banke v Leobnu, naj z njenega tekočega računa nakaže 2000 šilingov, dvema velikima trgovskima podjet-jima na Dunaju, naj poravnata zaostale račune za živino to les, ki ga je dobavilo grofičtoo posestvo, po vrhu pa še sestri prednici nekega dobrodelnega zavoda v Leobnu, kateremu grofica velikodušno poklanja neko svoje 300 oralov obsegajoče posestvo. Odlična pacijentka je odšla iz bolnišnice, a pošta je naslednji dan vrnila pismo, naslovljeno na banko, s pripombo, da v Leobnu zavoda s takšnim imenom ni Takoj je uprava bolnišnice prišla do spoznanja, da je nasedla prebrisani pustolovki, in je vso stvar izročila policiji. Poizvedbe so dognale, da je bila lažna grofica v resnici samo kravja dekla Marjana Vrhotoi-kova, ki je napravila po Avstriji že celo vrsto podobnih in še drznejših goljufij. Zanimivo je, da je Vrhoinikova takorekoč nepismena to z veliko težavo nariše svoje ime na papir, ima pa nenavadno razvit dar govora in zna diktirati poslovna pisma, s kakršnimi je potegnila upravo bolnišnice, z nenavadno fineso to gladko.
ELITNI KINO MATICA
Tel 21-24	TeL 21-24
Danes ob 4, 7% to 9*4 uri
velefilm
tflepio
Globoko znižane cene.
Hladna dvorana.
*	Sklep šolskega leta ln stenografsko tekmovanje na Christofovem učnem zavodu v Ljubljani. —Ob sklepu šolskega leta je pretekli petek priredilo ravnateljstvo v svojem novo zidanem šolskem poslopju na Domobranski cesti javno stenografsko tekmo, ki jo je vodila gospa Ivanka prof. Ro-bidova.— Tema diktata je bila: F. S. Pinžgar: »Pod svobodnim solncem.« Diktiralo se je 5mtouit z brzino 200 zlogov v minuti. Lepo to hitro delo mladih steno-grafinj je zelo presenetilo ter kaže prireditev tekme nadvse razveseljiv napredek na polju slovenske stenografije, za kar gre vse priznanje odlični stenografski strokovnjakinji, gosperj Ivanki prof. Robidovi, ki poučuje ta predmet na zavodu že 12 let.— Izimed tekmovalk so biie po redu najboljše prva gdč. Kvas Julka iz Ljubljane, druga gdč. Koajek Ivana iz Bevk pri Vrhniki, tretja gdč. Trtnik Kri s ta iz Ljubljane, četrta gdč. Jerneje Dragica iz Tomačevega to peta gospa Vovčko Terezija iz Straž-gonjc.— Tak odličen uspeh se je dosegel po 10 mesečnem pouku ter zapuščajo dijaki zavod z zavestjo: Znamo prav dobro 6te-nografirati ter 6e v službah na tem polju ne ustrašimo nobene konkurence.— Zavod, ki od leta do leta napreduje, je tudi v letošnjem šolskem letu obiskovalo 78 slušateljev (ic). Strogi zaključni izpiti so pokazali najboljše uspehe. Izmed 78 gojencev-gojenk jih ima že 34 zasigurane službe.— Zavod je letos zaključil svoje 32. leto na slovesen način s sv. mašo ter prelepim, v srce 6egajočim poslovilnim govorom ravnatelja Josipa Christofa,
•	Moč las__Zdravi lasje so močmi' to sicer močni ne samo kot skupina, temveč moč ima tudi vsak posamezni las. AH ee da to moč izmeriti ? Seveda im mnogi bodo presenečeni, če slišijo, daizdrži las lepo težo, preden se utrga. Ta moč ali odpornost Je merilo zdravja las. Na univerzi vFrei-burgu je nedavno prof. Marchionini napravil v tem pogledu zanimive poizkuse, ki niso samo znanstvenega, temveč tudi praktičnega pomena, "Ugotovil je, daje moč ali odpornost las močno zmanjšana, če so lasje bolj ali manj prepojeni z 2nojem. To je zaradi tega, ker sovznojta alkalije, ki škodujejo lasiščiu lin lasem, če se lasje izmijejo ter tako rešijo alkallčnega znoja, dobijo spet svojo moč ta odpornost. Ti poizkusi so torej najboljše dokaaaM, da alkaličme sestavine zdrobijo lase ta povzročijo predčasno izpadanje. Iz teto eksperimentov dobimo logičen sklep: Ce škodujejo lasem v toliki meri že alkaličme sestavine, ki prihajajo iz samega človeškega telesa vzmoju, koliko morajo šele potem Škodovati aJkalične sestavine vofbliki gobovffh sredstev za nego las. Za nego las smemo zaradi tega vpo-ra/bljati le sestavine, kJ ravno tako kakor pasta Sorela, ki nima alkalij, ne vplivajo neugodno na las išče to na lase. Prej omenjeni poizkusi pa tudi dokazujejo, da je redna nega las e pravim sredstvom slast' v poletnem času važna zahteva higiene. Redno umivanje glave in las s S.oc£>lo ne obvaruje lase samo pred zunanjiiwy|nevarnostmi, temveč obvaruje tudi n^Pnotranjo moč to zdravje.
J06.KE3GH
ko in ifcrobljeno parilo ▼ Eno srce — ene
Iz Ljubljane -
Sestanek članov Druitva železniških
upokojencev se bo vršil v četrtek 26. t m. ob 3. popobdne v salonu restavracije »Pri levu.« Gosposvetska c. 16. Odbor valbi na sestanek vse člane. Pristop imajo samo člani ta poročajo se jim bo o društvenem delovanja.
u— S pasjimi dnevi Je nastop« prijeten
hlad. Včeraj sose pričeli pasji dnevi, ki trajajo tja do 6 t. Jerneja v avgustu, ze samo omemba pasjih dnd vzbuja v človeku skomine na hudo vročino, ka se pri nas ob tem času pojavlja sleherno leto. Letos pa kaže, da bomo tudi vtem doživeli izjemo. Doslej je bila letos najhujša vročina 2-8. junija, ko je toplomer beležil 38 stopinj. Enako hudo vročino smo Imeli 1921. v pasjih dneh, ko je dosegla 29. julija višek 36.2. Tudi leto 1921. je bilo enako revno na padavinah kakor letošnje, saj je padlo vse leto le 931 mm dežja. Letošnji dnevi pasose pričeli s hladom. V teku dopoldneva je vlekel sever in nebo je biilo zamreženo z oblaki, živo srebro pa je zdrknilo precej globoko. popoldne se je ozračje spet umirilo, posijalo je solnce, termometer je kazal 20u C.
u— Najprej karambol z avtomobilom, potem pa še s šoferjem. Na Marijinem trgu je včeraj dopoldne prišlo do majhne prometne nezgode, ki se je polagoma razvila v celo majhno afero. Neki taksišofer je vozil tako neprevidno čez trg, da je 1 avtomobilom trčil ob voz, kise je pomikal pred njim, obložen s Chabesom. Pri ka-rambolu je en zaboj hladilne pijače padel na tla, sicer pa ni bilo večje nesreče. Stražnik je seveda takoj interveniral to je hotel nerodnega avtomobilista povabiti na policijo, šofer pa je bil nad običajno mero židane volje, zaradi česar seje tudi stražniku postavil po robu. Možu postave je moralo priti na pomoč še par tovarišev, da so neodgovornega vozača pozvali k redu. Stvar se bo po vsej priliki obravnavala še pred sodiščem.
DR. HLAVATY specialist zobozdravnik zopet redno ordinira od 4 Aleksandrova 4 (pasaža)
VELIKANSKI MORSKI VOLK razstavljen na Velesefum. — Ogled od 8. do 19. ure. Vstopnina za odrasle Din z.—, za otroke Din 1.—.
Vaše filme in plošče razvijem, kopiram in povečam strokovno in hitro. Na zalogi po najnižjih cenah vedno sveži filmi in plošče ter vse novosti fotokamer.
DROGERIJA I. KANC, NEBOTIČNIK__
U— Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani naznanja svojim članom, da je za proračunsko leto 1935-36. razpisana cerkveno-občinska doklada na neposredni državni davek (po čl. 10 zakona o srbski pravoslavni cerkvi), za kritje upravnih stroškov in 5''* za zgradbo cerkve. Razpis te doklade je odobril eparhijski upravni odboT pravoslavne eparhije v Zagrebu, ker zaenkrat še ni potrebna odobritev cerkve-no-občinskega zbora. Doklade, ki jih morajo plačevati vsi davkoplačevalci pravoslavne vere v mejah ljubljanske pravoslavne občine, bodo zbirale državne blagajne, pri katerih se plača neposredni dr-
žaVta davek.
u— Združenje avtotaksljev fn Izvozčkov
prosi svoje člane, da se udeleže sv. maše ta blagoslovitve svojih voz rtme 25. t. m. ob 3. pri Sv. Krištofu. Udeležba obvezna z avtomobilom.
u— Pri Beričevem najdena utopijenKa.
V nedeljo popoldne je bila orožniška Staniča v Dolu obveščena, da leži sredi glavne Savine strusre na kamenitem otočku >Pre-devku« pod Beričevim naplavljeno človeško truplo. Komandir - narednik Fran Baum-kirehner in kaplar Martin Jeranko sta odšla na označeni kraj. S pomočjo posestnikove-ga sina Martina Gosti n čar j a lz Beričevega so truplo navezali na vrv in potegnili na kopno. Bila je utopljenka, stara do 25 let, srednje močne po=tave in črnih las t bubi-frizuro. Bila je oblečena le v spodnje knlo in srajco, a čevlje na nogah. Gre najbrž za nesrečo pri kopanju. Mogoče je, da se je ob vodi višje slačila, pa ji je postalo slabo ter je padla v vodo. Utopljenka je morala biti v vodi najmanj 8 do 10 dni. Obraz je bil že močno razjeden in v razpadanju. Truplo so prenesli na pokopališče v Beričevem. Identitete še niso mogli ugotoviti.
neje pa je začeto goreti tudi ▼ neki žagi na Fužinah pni Vojniku. Ogenj Je uničil ■vso žago. Pri gašenju oo požrtvovalno so-deiovali vitacjski gasilci.
e Zanimiva sodna razprava. Danes ob 9. dopoldne se bo začela na okrožnem sodišču razprava proti 11 osebam, ki so obtožene, da 90 letos 15. maia popoldne pred Gorenjakovo gostilno na Kralja Petra c. napadle in hudo ranile policijskega poveljnika g. Vinka Pribovšiča ter stražnika gg. Maitina Dobrotinška in Janeza Gašpariča.
e — Položaj v celjskih tiskarnah. Včeraj zjutraj je grafično delavstvo zapustilo tiskarne Brata Rode in Martinčič. Celejo in Mohorjevo tiskarno, dočim Zvezna tiskarna normalno obratuje.
i— Damske rokavice Je našel prijatelj našega Tista v vlaku v nedeljo ob 16. pri Celju. Naslov v uredništvu.
e— Kino Union ostane zaprt do konca Julija.
Iz Maribora
i— Obletnica smrti generala Maistra. V petek 26. t. m. ob 7. zvečer bomo spomin narodnega generala počastili ob njegovem grobu.
a— Mestni predsednik dr. Fr. Lipo Id se
je včeraj vrnil z dopusta in je zopet prevzel predsedstvene posle.
i— Nova planinska postojanka. Dne 4. avgusta bo otvoritev novega dr. Jehartove-ga planinskega doma pri Smolniku.
a— Z avtokarom v Laško in Rimske Toplice. Na splošno željo prireja avtobusni promet M. P. v nedeljo 28. t. m. z »Rdečim Frančekom« celodnevni izlet v naša najlepša kopališča Laško in Rimske Toplice. Cena le 60 Din za osebo. Prijave in informacije pri »Vodstvu avtobusnega prometa« M. P., Maribor, Glavni trg 26. Telefon 22—75.
a— Vfak, v katerem je gorelo na progi med Slovensko Bistrico in Poljčanami, je vozi! iz Maribora proti Ljubljani in ne narobe, kakor je pomotoma stalo v poročilu ponedeljskega »Jutra«.
a— Društvo Jugoslovenskih akademikov v Mariboru priredi danes v torek ekskurzijo v Franzov mlin. Zbirališče ob % 10. pred kavarno »Jadran«.
a— še samo 60 brezposelnih delavcev je zaposlenih na račun fonda Pomožne akcije. Ker so sredstva že precej pičla, se bodo morali tudi ti odpustiti, ako ne pride pomoč od bamske uprave. Kakor znano, je prejemalo sredi zime zaslužek na račun
u— Truplo Marije Kvedrove najdeno.
Nedeljsko »Jutro« je zabeležilo, da je pred tednom odšla 33-letna Marija Kvedrova od svojega doma na Medvedovi cesti v Šiški in da je od takrat izginila vsaka sled za njo. V nedeljo je policija našla nesrečno dekle obešeno v gozdu na Rožniku. Kakor 90 dognale poizvedbe, je poiskala smrt, ker je doživela preveliko "razočaranje t ljubezni.
Iz Celja
fonda Pomožne akcije skupno 210 delavcev.
a— Vodovod pri Sv. Duhu na Ostrem vrtin že šest let ni dajal vode. v soboto popoldne so spet odprli pipe. Dne 28. t. m. bo slovesna proslava tega pomenljivega dogodka ob naši meji. Kakor znano, je banska uprava na predlog sreskega načelnika dr. Senekoviča dovolila kredit 10.000 iDrn za prenovitev vodovoda. Pobudo za to akcijo je dala agitoa tukajšnja Ciril Metodova podružnica največ zaslug za izvedbo tega načrta pa si je pridobil zaslužni obmejni delavec strokovni učitelj g. Robnik.
a— Zagonetni streli. V nedeljo ponoči je šel zasebnik M. K. na sprehod proti Kamilici. Nenadoma je za njim počil strel. M. K. je bil toliko duha prisoten, da se je zvalil v cestni jarek, to mimo obležal. Napadalec je, misleč da ga je usmrtil, naperil samokres proti sebi to se obstrelil nato pa še imel toliko noči, da je izginil v noč. Za njim poizvedujejo.
a— Požar je uničil posestniku Antonu Rihterju v Plešivcu hišo, gospodarsko poslopje in vso živino.
Obiščite obrtno razstavo v Radovljici od 21, julija do 15» avgusta 1935.
Iz Krasifa
r— Kino Narodni dom predvaja torasen
film »Uspavanko® danes in jutri.
Vremensko i>oročiio
21. jufija
Ljubljana 7, 758.1, 1S.0, 90, O, 7 —, —; Maribor 7, 757.8, 21-0, 60, SW8, 6, —; Zagreb 7, 758.7, 22.0, 60, SE1, 4, —* —; Beograd 7, 756.8, 25.0, 60, N\V2, 5, —v —; Sarajevo 7, 75S.8, 20.0, 70, O, 0, —> —; Skopi je 7, 759.5, 23-0, 60, O, 0, —-, —» Kumbor 7, 758.7, 24.0, 80, O, 0, —, —; Split 7, 756.9, 28.0, 40, SE4, 0, —v —: Rab 7, 758.0, 24.0, 90, S3, 5, —; Rog- Slatina 7, —, 18.0, 75, W2, 2, —, —.
Temperatura: Ljubljana 25.0, 17.6; Maribor 27.0, 18.0; Zagreb 32.0, 20.0; Beograd 32.0, 23-0; Sarajevo 35.0, 13.0: Skopi je 35.0, 16.0; Kumbor —, 23.0; Split 34.0, 26.0;
m:
S P O
e _ Umrl je v nedeljo zvečer ▼ Socki
pri Novi Cerkvi g. Josip Mastnak, dimnikarski delovodja v Celju, ki se je ponesrečil lani 30. septembra pri avtomobilski katastrofi v Levcu. pri kateri je storil tragično smrt gasilski organizator, višji poštni kontrolor g. Jernej Vengust. ponesrečil pa se je slikarski mojster g. Bogomir Schlosser iz Celja, ki je za posledicami poškodb pred meseci umrl. Pokojni Mastnak je bil simpatičen in marljiv mlad mož ter agilen član gasilske čete ▼ Celju.. Pogreb bo danee ob 16. iz Socke na pokopališče v Novi Cerkvi.
e— Regulacijska dela na Suširici na ozemlju okoliške občine bodo obnovljena šele prihodnji teden, ker Je treba te dni dovršiti razna pripravljalna delta. Izmed delavcev, ki so delaH. pri regulacij Sušnice, jih je okoliška občima kakih 15 začasno zaposlila pri popravilih regulirane Koprivnice.
e— Dve žagi sta goreli. V nedeljo Sgo-
daj zjutraj se je vmel gornji del žage posestnika im Žagarja Franca Canka v Višnji vasi pri Vojniku. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Celja, Gaberja, Vojmika ta Nove vasi so po napornem delu omejelli požar ta obvarovali sldaAffiSfte lesa poleg žage. Ogenj je uničil v»e stroje v gorečen poslopju, škoda je delno krita z zavaro-Mtaiaia. Varok gožus ni aoao» Malo poet-
Nočna tekma Zagreb — Ljubljana
Jutri ob 20JO na igrišču Primorjt Samo še en dam nas loči od nestrpno pričakovane borbe med Zagrebom im Ljubljano., Na igrišču se delajo danes zadnje priprave za električno razsvetljavo, ki bo do večera gotova ta takoj nato preizkušena* Zanimanje za tekmo se stopnjuje dnevno, zlasti pa še po nedeljski igri Hašk : Primorje, v kateri so Ljubljančani ponovno dokazali, da jih Zagrebčani ne smejo podcenjevati
Naše moštvo bodo tvorili po veliki večini najboljši igralci Ilirije in Primorja. Kako bo sestavljena zagrebška reprezentanca, trenutno na znano, bo pa brez dvoma znatno MČia. kakor je bilo določeno pretekli teden. Sestava iz prejšnjega tedna je naletela v zagrebških športnih krogih na velik odpor, iz česar se da sklepati, da v Zagrebu vendarle resno računajo z nami, zato zahtevajo, da gre v Ljubljano najmočnejše moštvo, ki bo zmožno brez rizika braniti prestiž zagrebškega nogometa.
Nizka, popularna vstopnina je naletela povsod na splošno odobravanje- Čeprav bo to najzanimivejša im največja nogometna prireditev letošnje sezone, je določena vendar znatno nižja vstopnina, kakor pa za ligaške tekme. Ta redka športna prireditev naj bo dostopna najširšim krogom. Prireditelji pa so šli v svoji širokogrudnosti pri določanju vstopnine še nekoliko dalje. Tisti, ki si nabavijo vstopnico že do srede opoldne v športni trgovini Goreč, dobijo navadno 9tojišče za 8 din, sedež pa za 12 din. torej za dva odnosno tri dinarje ceneje, kakor pa se bodo prodajale vstopnice od srede opoldne dalje. Kdor želi imeti vstopnico po znižani ceni im se ne želi prerivati pri večernih blagajnah, naj si jo nabavi v trgovini Goreč. Dijaška in mladinska sto-jdSča se dobijo samo pri večernih blagajnah. Ker gre ves časti dobiček prireditve v korist olimpijskega fonda, so vse običajne proste vstopnice za to tekmo neveljavne.
Tekma bo pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana, g. dr. Ravniharja in se prične ob 20 JO-
nfk (2) 12; 3. Manderer (R) 12.1. Skok v višino 1. Musnik (R) 165; 2. Davidovič (Ž) 165; 3. Verz&l (R) 155 cm. Tek 200 m: 1. Mtihleisen (R) 24.6; 2. Monderer (R) 25.9; 3. Jeglič (R) 26.2. Tek 3000 m: 1. Podpečan (ž) 10.17; 2. Germovšek (Maraton) 10.23.1; 3. Saje (2) 10.28. Tek 800 m: 1. Maraus (2) 2.10.5; 2. Hofer (R) 2. 13. 3,3. S trud (Maraton) Skok v daljino: 1. Požar (P) 5.84; 2. Stropnik (2) 5.70; 3. Kleut (2) 5.59 m.Stafeta 4 X 100 m:
1.	SK Rapid v času 48.5.
Juniarji kopje: 1. Lipovšek (M) 39.58;
2.	Urbančič (2) 37.60; 3. Brence (M); skok v višino: 1. Radoslavsfei (M) 155; 2. Zorko (R) 150; 3. Krajnčič (2) 140; skok v daljino: 1. Kovač (M) 503; 2. Regovšek (2) 476; 3. Breme (M) 450.
Lahkoatletski miting v
Na igrišču SK Rapida se je t nedeljo dopoldne vršil lahkoatletski miting, na katerem so sodelovali atleti vseh maribor-akOi kiubov, Prireditev, ld jo je organiziral SK Rapid, je v vsakem oziru prav dobro uspela in je bala lepa propaganda za tabkoatOebakl šport Organizacija je bila brezhibna to so se posamezne točke odigravale zelo hitro, tako da je bil miting v treh urah končan. Turnir Je tudi dokazal, da Zlasti atleti SK železničarja lepo napredujejo. V posameznih disciplinah so bali doseženi naslednji rezultati:
Disk: Kleut (Železničar) 28.21 m; 2. Požar (Primorje) 28-16; 3. Radič (Rapid) 27/43. Sk-k ob palici: 1. Kleut (2) 2.50 m; 2. Radič (R) 2.50. Tek 1500 m: 1. Trop (Ž) 4.50.3; 2. Rotner (2) 4: 32-3; 3. Seid-ler (R) Tek 400 m: 1. Mtihleisen (R) 54; 2. Hofer (R) 56.S; 3. Crnobori (2) 56.6. Tek 100 m:. Muhleisen (R) 11.9; 2. Strop-
V nekaj vrstah
V	Mostah ob Zaloški cesti je dobil STK Moste novo nogometno igrišče. Otvoritev je bila 14. t. m. z brzim nogometnim turnirjem, na katerem so nastopili Slavija, Mladika, Zalog to Moste. Pokal za zmagovalca si je priborila Mladika, utešno darilo so dobili domačini. Zbrana moštva to občinstvo je s primernim nagovorom pozdravil predsednik kluba dr, Osotoik.
Prvak Jugoslavije v veslanju je postal v nedeljo v Beogradu splitski klub »Gusar«, ki je dosegel največ zmag v vseh disciplinah. Podrobno so bili rezultati: V četvercu s krmarjem: 1. Gusar 7:06 2. Krka 7.15, 3. Beograd 7.23. v dvojki brez krmarja: 1. Gusar 8: 05.4 2. HVK Zagreb 8: 26.8, 3. Beograd. V skiffu; 1. Stipanovič (Smederevo) 8; 01, 2. Jelaska (Gusar) 8; 14.5,33. Beograd 8: 15, v dvojki s krmarjem: 1. Gusar 9:24.6, 2. Beograd 9: 52.4 v double-scuillu: 1. HVK Zagreb 7:57, 2. Buisk 8:02, v osmercu: 1. Krka 6; 37, 2. Gusar 6.38, 3. HVK Zagreb 6: 49.4. Zaradi izida v četvercu brez krmarja je bil vložen protest, ki še ni rešen.
V	odboru za srednjeevropske tekme so v nedeljo sklepali o razširjenju te konkurence s pritegnitvijo Švice, Jugoslavije ta Rumunije. Razpoloženje za nas zadnje dni že sploh ni bilo ugodno to sprejeta je bila v tekmovanje sa>mo Švica. Predlog za vstop Jugoslavije to Rumunije pa je bil odgodem na prihodnjo sejo. AH pa ad ea-lemdas graecas—
Trening-tekma Primorje : Hermes. Danes v torek ob 17.30 bosta na igrišču Primorja odigrala navedena kluba brening-tekmo, ki bo gotovo zanimiva. Vabi se javnost, da jo pride pogledat.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi današnje trening tekme s Hermerom naj bode sigurno napadalna vrsta liginega moštva ob 17. v garderobi: Štambergcr, Zemljič sigurno!
SK, Ilirija (nogometna sekcija). Strogo obvezen sestanek za vse juniorje je v sredo ob 18- v klubski sobi kavarne Evrope. Pred kavarno se zberite ob 18.: Švajger, Mihelič, Kovačič m Hacler sigurno.
2. S. K. Hermes (nogometna sekcija) Danes ob 20.30 seja sekcijskega odbora pri Kočarju.
Redna seja LUP bo drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. Vabljeni so vsi člani uprave.
MALI OdlAil
J22B3SESS
Beseda t 01», davek 2 Din. aa Mfro alti dajanje aaslova 6 Din. Najmanjši znesek
17 Jin.
Nudimo zaslužek
in eksistenco
Ka podrobno prodajo i obiskovanjem strgat ® lahko ustvarite ™ trajnih dohodkov in stalno eksistenco. V po6tev pridejo vsi kraji naše ožje in širše domovine. Kdor čuti, da bi bil ■podoben, naj se prijavi s podrobnim« podatki o svoji izobrazbi m svojem položaju. Dopisi naj bodo lastnoročno napisani im naelov-ljeoi x »N. k.c na. ogi. odd. Jutra, Ljubljana.
1631S-1
Izurjeno
stenotipistinjo s H*a®j<*n srbohrvaščine B5e odvetniška r««1™1. T Mariboru. Ponudbe b sliko pod cSanK»stojna> na fto-metno p::iimo v Mariboru, Aleksandrova oesta 30.
ie355d
Dynamo
tnpta, tartosmend 8% do KW ,1i10 ali 230 voltov s stikalno ploščo, aparatom, jennenico in natezalnikom. Peter Majdič, Celje
0,Q4A5O6
2 dobra krojaška
pomočnika
sprejmem za damsko konfekcijo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra aiočc^	162117-1
liriv. j>omočnika
in vajenko
sprejmem takoj. Salon UtS*^ Tvrfeva T.
16fM-4
_Pletiljo
feofteno. snreimem na roftne »troje. Nastopiti mora takoj. Btacovomje in hrana v hiši, plača po dogovora. Marija lEočevar, Karlov«, Mar-nsorrtova aleja. 33.
16460-1
Več dobrih risarjev
■beotveriscv tehnične srednje Šole in nekaj
strojnih tehnikov ki fanajo veselje do Ištograi-
ske obrti, sprejme li-togra-ti6ni lanrod Cema/žair Joeiip, Ljutjijama, Igriška uL 6. Lastnoročno pisane ponjnd.be naj »e pošljejo na gornji naslov.	16451-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro aH dajanje naslova S Din. NajmanlŠt znesek n Oln.
Mizo
k trpim, na motorni pogon za 4 stroje. Lužna, Moefce, Pr«-dovi&eva [bi.
1646(7-7 Biedermayer
knjKno omaro kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Omara«.
16460-7
Auto motor
do 8 KS uporaben, kupim. Navesti ceno. Kunstler, Ljujbljana, Lepi pot 1.
16176-10
Pletilje
sptejme takoj Tvornica C.
IX Gaon, Zagreb, Tuška-- laivitnica.
16153-1
Dva mlajša
rud. inženjerja
sprejme Težji premogovnik v Srbiji Prednost imajo oni ki so že delali v premogovnikih. Ponudbe je poslati: Beograd, pošt. preti-nac 3M.	16)64-1
Beseda 5« para, davek 2
ta šifre ali dajanje naslov« 5 Oln- Najmanjši znesek 17 Oln
Šivilja
etcoIm vsahega dela, gre S^ai e> dcrm Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«.	161(73-2
>Iladenič
U«t star, i znanjem več
lezikov, išče službo portirja Ponudbe pod »Dejaven« na ogL odd Jutra..
16459-2
Trgovski pomočnik
a enoletno trgovko Šolo
SSe sližbo v trgovino ali ▼ pisarno. Cen j. ponudbe na K. Znrian, Radovljica, Predtrg.	119131-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje uaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
- Premog kosovec
najbojp« vrste. več vagonov, takoj dobavljiv. Poizve se pri Kina Janko, Pre-ralje.	"6188-6
Otroški voziček
dnfcro dirainjm. moderen z
balon. gumami naprodaj Breg Dr. Tavčar.
16*71-6
Oljnate slike
(tfhožitje) m nekaj rtarin
prodam Poizve »e v trafiki Tivoli.	164C9-6
1 pralnico
('Straragvrafichmaechine) 1 m Širine 2 tkaina stola za sukno, 2-SO m širine, 12 gredež, 4 izbijačni in 1 dv-namo 23 Kff, 3J0 n, MS volt, istosmerni prodam. Vprašati: Peter Majdi č. C4ije.	16449-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ati dajanje naslova i Oln. Najmanjši niesek 17 Din.
Del pohištva
prodam zeJo ugodno, dve kompletni poete!ji z žimni-eami, nočna omarica zrcalo z mizico itd. Naalov v ogl. od. Jutra.	15032-12
Posest
Vsaka beseda 1 Din; I n dajanj« naslova aH ■
aa iUrs pa 6 Din. (20) j
| Enosob. stanovanje
iB5e mirna stranka. Ponudbe pod »Ena oseba« na ogi.
odd- Jutra.	HjSSTVt-aia
Hotel na morju
dobro idofi, prodam aH ra-menjam za dobro urejeno posestvo okoli 100 jutrov proti doplačilu. Ponudbe pod »Hotel« na ogl. odd. Jutra.	16034-20
Posestvo
6 oraiov, 3 stanovanje
I tiže, kovačija, žganj ara a, stiskalnica naprodaj. Studenci pm Mariboru, Kralja P*lr* e. 75.
16478-30
12 stanovanjsko
hišo
prodam, krasno vogalno, dvonadstropno, 4 lokali, cena 500.000 Letni donos 75.<W) in parcelo v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno«.	16130-30
3 krasna stavbišča
o<b glavni cesti 30 minut iz mesta CeJja se poceni prodajo. Vsako stavbišče meri ca. 700 m2, kv meter od Din 8—12. Natančneje »e izve pri Jakše Frane, trgovec, Celje.
16325-20
raiji
iT»ni
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro «11 dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši niesek 17 Dm.
Sobo s štedilnikom
poeeimim vbodom, 8 po-ste!ji, elektrika po Din 90 oddam. Vidovdangka eeeta 3, Ljubljana.
dmes-a Večjo sobo
s Štedilnikom takoj ugodno oddam. Ižanska e. 3C6-
30CMB
Hrastove in
bukove frize
kakor tudi bukov, hrastov, smrekov in jelkov rezan les, kupi ekaportna tvTdia. Zastopnika sprejmemo. Ponudbe na Aloma Companv d. z. o. z^ Ljubljana pod *Ekspart«_	16240-15
Seseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši raesek 17 Din.
Posodim
15.—30.000 Din
Ptwrud;be na ogL odd. Jutra po »Prvomeetoa Lntabula-cija«.	164C6-16
Vlagatelji pristopite
r zaščito lastnih interesov k »Društvu is zaščito vlagateljev«. Ljubljana, Miklošičeva cesta št 7/IL
176-1«
Lokali
Vga.ks beseda 1 Din: za dajanj* naslova ala sa šifro pc 6 Din. (19)
Lep prostor
bffiiza kolodvora, oddam sa pisarno ali delavnico. Po-iave se Sv. Pt.tra 34.
16206-19
Hiša
naprodaj te vogaJuii stavbni prostor, Maribor. Ra*zlagova id. 25. Pojasnila daje iz prijazn osti Goil^ek istotam. Pismene ponudbe na: Pa«! ScMosfer, WaItendorf bei Oraz, Wegenergasse lil. Posredovalci izključeni.
aenso-20
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek
17 r>:n
Dvosob. stanovanje
oddam s pritiklinami s 15.
avgustom ali 1. septembrom. Poizve se v Vodmatski ul. št. 31.	16326-31
Štirisob. stanovanje
s kopalnico, verando m plinom oddam s 1. avgustom na sv. Petra c. 37, vpra&uti pritličje.
16318-31
Enosob. stanovanje
takoj oddam eventuelno opremljeno. KodeJjevo 121, Krmelj, za Mladinskim domom.	D16470-2il
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zne°ek 17 Oln
Stanovanje
dvo aK troeobno, komfortno, center, takoj ali november, išče tročlanska odrasla družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »StaJ-no, fcisto, točno«.
16431-31a
Opremljeno sobo
zr&von cerkve sv. Jožefa,
takoj oddam. Naaiov pove ogL cdd. Jmtra.
1648^23
Opremljeno sobo
lepo in zračno, takoj oddam gospodu. Naslov t ogi. odd. Jutra.
164TO-23
Opremljeno sobo
parketlrano s poeebnlm vhodom ln postrežbo oddam na Rimski c. sedaj c. 29. oktobra). Naslov v ogl. odd. Jutra.
16303-23
ni'
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno sobo
iščem, lepo veliko, v een-trtrmu al' neposredni bližini. PoMidbe na og.. odd Jutra pod »Stalen gospod«.
16481-33»
Sobo s hrano
Bče mornariški podofiofcr ▼ svrho odmora za meeec d™. Prvenstvo na deželi. Ponudbe poslati z oznako cene na ogl. od. Jutra pod značko »Odmor«.	16456-23(a
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ca šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Un.
Gospod išče
mlado izobraženo prijateljico z lastnim stanovanjem. Ponudbe prosim pod »Diskretna pomoč« na ogl odd. Jutra.	16316-34
V.
Sem v planinah. Lepo je
tu. Samo tebe pogrešam.
16465-34
---T-
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zelena papiga
se je zgubila. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na Šmartinski cesti 15.	16172-28
Stroji
Beseda I Dta, davek 2 Din. u Hh« ali dajanja našteva 5 Dta. Najmaatfi
a —
Šivalni stroj
------ mttjen, po-
greaijiv, hva vnaprej n nazaj, veze itd. Poceni prodam. Nora trgovina kole«. Tjrtova cesta 3&.
mma
OhH
Beseda 1 Dta, dwrsk 2 D* , za šifro ati dajanje aaslova 5 Dta. Najmanj« soesek 17 Dta.
Entel-ažur-pltee
iarrfi »kspreeno Matek 4
Mikeč, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	90-30
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro ali dajanj« naslova 5 Din. NajmanjB niesek 17 Dta.
Na javni dražbi
se bo prodala 25. julija 1935. ob deseti url pri tukajšnjem sodišču, soba 16, dvonadstropna trgovska hlža, Ljubljana, Trubarjeva ulica ft. 2. V hiši 5 trgovskih lokalov, dve 6-aobnl, tri dvosobna stanovanja. Kavcija Din. 64.200.—. Izklicna cena Din 321.000. Kupci vabljeni.
16356-32
Sodna dražba
gozdnega kompleksa Bukova gora as vrči dne 31. t. m. ob lil v Kočevju pri Sreskem sodSSu soba St. a
0030332
Pridelki
Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa Hfr« ali dajanje naslova S Dta. Najmanjši znesek 17 Din.
Rdečega
dofcregv prodam U) U
Cen« po dogovore. Pepoa Kovafič, PiŠeoe, Pzmlavas 42, p. Brežice.
S&JS1-33
Dragocenosti
Beseda 1 Dta, davek 2 Din, aa Hfra ali dajanj« naslova S Dta. Najmanj« niesek 17 Dta.
Vsakovrstno zlato
kvtmje po aajvfijlk eenak Cerne — juveHr
Ljnbtjaa«, WoHov« nttca 3
1 Dta, davek i Din. sa Bfi« aH dajanje naslova 5 Dta. Najmanj« nesek
n Din.
Učenca
s primerno šoieko izobrazbo sprejmem v večjo trgovino na deželi. Dopise pod »Marljiv učenec« na ogl. od. Jutra.	J&15S-44
Vajenko
sa Mserafco ofcrt spraJnMin. Zore Franc, Tržaška e. 36. Glinoe -
06447-41
GBfflEBSI
S orli, Gorenja vas -Poljanska dolina
kopaliiie ta
priporoča.
letovišče se
14318-38
G. Th. Robwwi
PobegU cvetlični lonec

Francoska parfumerijska industrija se mora zahvaliti za svoj sijajni uspeh Coty-jevemu pudru.
600 Ml L JONO V PRODANIH SKATEL V10 LETIH
je največja svetovna prodaja, ki jo je sploh kedaj dosegla kaka vrsta pudra ter uspeh okusa in kvalitete. To nenavadno močno povpraševanje dokazuje neizmerno naklonjenost, ki jo uživa ta najpopolnejša vrsta vseh doslej iz-najdenih pudrov pri elitnih damah.
Med dvanajstimi nežnimi in sijajnimi barvami boste našli, gospa, ono nijanso, ki najbolj odgovarja Vaši polti in Vaši naravni ljubkosti.
Telefon 2059
Soba drva, jf^k premog,
rV' karbopakete dobite pz)
L POGAČNIK
Bohoričeva oL St. 5
Med mestom In deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
iraiiEEcrnii
Občina Ljublja Vestni pogrebni t
ivod
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je naš predragi soprog, oče, brat in stric, gospod
€)merxa {Josip
trgovski zastopnik
T nedeljo, dne 21. L m^ boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 23. julija 1935 ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. julija 1935.
žalujoča rodbina OMERZA, in ostalo sorodstva
Tedaj sva obe glasno zajokali in še enkrat ihte povedafi, kako je bilo. »Nikar jima ne verjemite, gospod župan«, je rekel redar, »pokvarjeni sta do mozga!« Toda župan mn je nkaral, naj ne-utegoma sede na kolo in se popelje vprašat k starki in njeni snahi »Gorje vama, če sta se zlagali!« je dodal.
Občina Li;iblian» Mestni pogrebni zavod
f
Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da nas je naša draga mama, stara mama in tašč a, gospa
Sitni*
«/fl<If*f|Cfi
zasebnica
v nedeljo, dne 21. julija 1935» previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila«
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 23« julija 1935 ob 3. uri popoldne z Vidovdanske ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22« julija 1935«
Žalujoče rodbine: SITAR, VOLK, PETRIČ, in ostalo sorodstvo«
ZAHVALA
Vsem, ki so ob priliki nenadne ločitve z našim očetom, starim očetom, bratom in tastom, gospodom
•Antonom &atui>,
posestnikom in trgovcem,
dragemu pokojnika izkazali zadnjo čast ali nam izrazili svoje
sožalje, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Zlasti se še zahvaljujemo čč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, pevcem Akademskega pevskega zbora, vsem darovalcem vencev in cvetja ter sploh vsem, ki so se ga toplo spomnili v slovo.
Sv. maša zadušnica po rajnkem pokojniku se bo darovala v nedeljo, dne 28. t m. ob 9. uri v cerkvi na Rožniku. Ljubljana, dne 22. julija 1935.
Žalujoče rodbine: FATUR, ŠKOPEK, PALEK.
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob priliki bolezni blagopokojnega gosp.
Dr.
Umrla nam je, previdena s sv. zakramenti, naša dobra, blaga mati, gospa
jfosipinu (Prelcg, to). Sedma/cr
v 81. letu svoje dobe.
Drago pokojnico bomo spremili v sredo, 24« !*»" Iija, k večnemu počitku na pokopališče sv« Petra v Trnovem«
Kozlek, Zarečje, Ljubljana, Trst, dne 22« julija
1935.
Josip, Frane, Kari, Anton — sinovi. J2š%ina vd. Mam, Tonca por. Budin, Mimca por. Oblak, Ivanka, Teja vd. Lušin — hčere, in ostali sorodniki.


in ob njegovi smrti nam izrazili svoje sočutje, vsem, ki ste ga v tako častnem in obilnem številu spremili na zadnji poti, obsuli krsto z venci — zlasti požrtvovalnemu zdravniku gospodu dr. Hausu, častitim sestram usmiljen kam, njegovi dolgoletni zvesti gospodinji gdč. Mariji Berce; dalje gosp. banu Dravske banovine dr. Pucu, županu dr. Ravniharju, vsem ostalim predstavnikom oblasti, društev in korporacij — naša globoko občutena zahvala.
Prav posebna zahvala pa častni Sokolski četi z gg. dr. Mur-nikom in Kajzelom na čelu s prapori ljubljanskega, bivšega postojnskega in goriškega Sokola za častno spremstvo ter starosti gosp. Kajzelu, ki je z vznešenimi besedami vzel zadnje slovo od pokojnika. Hvala vsem!
Žalujoči ostali.
LJubljana, dne 22. julija 1935.


Skrivnostni »smrtni iarki
Ta j bistveni poskusi v samotnem laboratoriju: smrtni žarki so
baje tudi zdravilni
Pre nedavnim smo poročali, da je >izu-mitelj« smrtnih žarkov, angleški raziskovalec Grindell \latthews, v razgovoru z nekim ččasnikariem povedal, da pripravlja nove, presenetljive stvari. Sicer je treba omeniti, da jneeovi poskusi s smrtnimi žarki, kakor jih je k:-til on sam, " pivih letih po ojni
niso [okazali not»-mh posebnih uspehov in je izumitelj potem za, celo desetletje izginii s prizorišča.
Grindell Matthews si je s pomočjo mnogih izumov, ki so mu šli v denar, zgradil na samotnem kraju v južnem Walesu velik laboratorij. ki je pred nepoklicanimi obisko-
Nova priprava za ugotavljanje sovražnih
letal
Ameriški radiotehnik inž. S. S. Hixon je zgradil aparat, s katerim je baje mogoče ugotavljati letala že na daljavo 1200 km.
Bistvo te priprave je v tem, da oddaja kratke valove, na katere vplivajo zvočni valovi iz hližajočdh se letal. Po posebnem sistemu se veliki ojačevalni zvočni liji obračajo natančno v smer, od koder prihajajo letala. Z varometri in drugimi električnimi merilnimi instrumenti je mogoče dognati oddaljenost letal in s ponovnimi
) merjenji tudi njeh brzina. S pomočjo dodatne aparature, ki analizira različne zvoke, se da baje ugotoviti celo približno število letal. Da bi se domača letala razlikovala od sovražnih, predlaga Hixon. da bi domača letala oddajala tajna brezžična znamenja.
Hlsonovo pripravo preizkušajo ta čas vojaški krogi v Ameriki in Angliji. Podobno pripravo je izdelovala doslej tudi neka tvrdka v Brooklvnu. a še daleč ni bila tako zmogljiva, kakor trdi inž. Hixon o svoji aparaturi.
K italijanskim aspiracijam v Afriki
valci zaščiten s pasom infrardečih žarkov in celo vrsto električnih svarilnih priprav. Pravijo. da mu je v zadnjih mesecih uspelo, da je s smrtnimi žarki spravljal modelna letala iz znatne daljave na tla. Poleg tega pa je opremil neko bojno ladjo angleške mornarice z napravo, ki mu je omogočila, da je to ladjo z brezžičnimi valovi krmaril iz svojega doma in jo spravil v neko pristanišče, ne da bi bila niti ena živa duša na ladji.
Veliko govore tudi o njegovih poskusih z raketami, ki bodo baje sposobne, dvigniti se v 4 in pol sekunde 10.000 m. visoko in ? svojo eksplozijo uničiti vsa letala v svoji o-okolici. Nadaljni izum bi bil aparat, ki bo ladjam naznanjal avtomatično bližanje podmornic. tudi če bodo 30 milj daleč.
Podrobnosti o vseh teh izumih, ki so namenjeni vojaškemu področju, v javnost seveda ne prihajajo. Pač pa poročajo obširneje o uporabi smrtnih žarkov v obliki zdravilnih žarkov. Izumitelj jih imenuje žarki sig-in hoče ž njimi zatirati bolezni že v kali. V neki deški šoli v Birmingbamu so napravili poskus s temi žarki in uspeh je bil ta. da so med šolskim letom oboleli samo štirje dečki za običajnimi otroškimi boleznimi, vsi drugi so bili pa vse leto zdravi kakor riba v vodi.
Poizkusile ta
3 dnevni
recept za lepoto
Abesinski cesar med svojim	govorom v parlamenta, kjer Je ostro nastopil
proti italijanskim vojnim pripravam ▼ Afriki. Na levi diplomatski zbor
\ krcavanje »Ornih srajc« v Napoliju — namenjenih v vzhodno Afriko, da »civilizirajo« Abesince
Kadar se na filmskem platnu pojavi lic« kake lepe filmske zvezde, tedaj ste lahko prepričani, da zapeljiva lepota njene polti ni golo naključje. Njena skrivnost je lahko tudi Vaša. VaJa koža lahko postane prav tako divna kakor je njena in to v času komaj 3 dni. Nova krema Tokalon, bele barve (ni mastna), vsebuje gotove dragocene sestavine, med katerimi je tudi sveže posneta smetana in olivno olje. Če uporabljat« to kremo enkrat ali dvakrat dnevno, bo dobila Vaša koža novo svežost. Krema Tokalon osvežuje in beli kožo ter hitrejše kakor vsako drugo sredstvo odstranjuje razširjene znofnice, zajedalce, raskavost in vse druge kožne napake. Varuje pa tudi pred nesnago tn prahom, osvežuje in čisti kožo ter ie tako najboljša podloga za puder. Poizkusite ta enostavni recept še danes in brez skrbi boste lahko primerjali svojo polt s poltjo filmskih zvezd.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletjal
Toplota iz Ledenega morja
Rusi hočejo izkoristiti toplotne razlike med polarno morsko vodo in njeno površino za pridobivanje elektrike
Znani ruski fizik prof. Vlasov je izdelal načrt, po katerem bi se toplotna energija Ledenega morja izkoriščala za pridobivanje električne energije.
Na prvi pogled je videti malo paradoksno, da govorimo o toplotni energiji v zvezi § polarnim morjem. Dočim dobimo v drugih, posebno v tropskih morjih, zadovoljivo in praktično uporabno razliko šele med površino in 700 do 8fK) m globokimi plastmi vode. je pri Ledenem morju razlika med zračno temperaturo in vrhnjimi plastmi vode že zelo velika. Zračna temperatura znaša do — 30 stop. C_, voda pod
Praznoverje v politiki
»Maska!« se imenuje narodni in obenem glavni praznik Abesincev. V prestolnici imajo ta dan poseben običaj. Na večer pred praznikom zgradijo »damero« leseno ogrodje, fci ga pokrijejo s pisanimi plahtami.
Zjutraj poroma pred damero dvor s vsemi visokima cerkvenimi in posvetnimi dostojanstvenik: ter množico drugega spremstva. Ob zvoku bobnov in piščalk izvrši duhovnik blagoslovitev damere, nato jo zažge. Množica z mrzlično napetostjo čaka, na katero stran se bo stavba zrušila - od te strand se obeta namreč po stari veri ra-pad sovražnika, in sicer še isto leto. Ko ee ogrodje zruši, nastane velik vriši, v prejšnjih časih so v pogorišče tudi streljali.
Razume se, da oblastniki dobro Izkoriščajo ljudsko praznoverje za svoje politične namene. Poskrbijo za to, da ee zgradba zruši enostavno v tisto stran, proti kateri naj ee obrne ljudski bes.
eventualno ledeno skorjo pa nima nikoli manj nego _ 0 stop. Ta temperaturna raz lika pa zadostuje, da bi lahko kondenzi rali amoniakove pare in jih spet spreminja li v pare. Ta para pa bi enala -troje, ki bi proizvajali električni tok in tok bi daja! razsvetljavo ter kurjavo Torej dobesedno toplota iz Ledenega morja!
\ bistvu je vse to narobe obrnjena ideja francoskesa fizika Clauda. ki ' je hotel proizvajati električno silo na podlagi temperaturnih razlik med vrhnjimi in globokimi plastmi tropskih morij. Te ideje pa doslej ni mogel s pridom uresničiti, ker je bilo praktično nemogoče polagati dolgih yi. ki bi segale v takšne slobine in prinašale na površje njih hladnejšo vodo. Ruska ideja je veliko bolj izvedljiva.
Na slona preko Velikega Sv. Bernarda
Tudi Angleži se pripravljajo
Iz Aleksandrije poročajo, da je opažati v
zadnjem času živahno eibanje angleških čet ob Sredozemskem morju v smeri proti Libijski puščavi. Angleži hočejo ojačiti pred vsem egiptskp čete. Palestino pa so spremenili v pravo trdnjavo. Seveda so te priprave v zvezi z italijansko abesinkim sporom.
Zdravniki dobe nižje honorarje
Zveza zdravnikov v seinskem depart-mentu je sklenila, da se znižajo minimalni honorarji njenih članov za 10 odst. Na ta način hoče zveza prispevati svoj del k sanacijskim ukrepom francoske vlade.
Turki se vračajo na Turško
Turška in Romunija sta sklenili dogovor, po katerem bi se v Romuniji prebivajoči Turki oziroma musliman: izselili v Turčijo. Turška vlada računa pri tem na dragocen prirastek svojega prebivalstva za kakšen milijon duš ki bi ne prišle praznih rok, temveč s svojo opravo in z izkupičkom za svojo posest, ki b! jo prodali v Romuniji. Prvi trije parniki s 1300 povratniki so že na poti v Carigrad. 12.000 drugih romunskih muslimanov pa tudi že čaka na odhod.
Eksperiment z um o bolnimi
Swanse/i v Waiesu nameravajo napraviti eksperiment, ki vzbuja med prebivalstvom nekaj skrbi. Več posestnikov je namreč na iniciativo nekoliko umoboln'h. sklenilo, da bodo zaposlili na svojih poljih večje število blaznežev. ki so bili doslej internirani po zavodih. Od tega eksperimenta si obetajo veliko večje število ozdravitev nego od zaprtih zavodov. Sicer ta eksperiment nI povsem nov. že kakšnih sto let ga prakticirajo v Gheelu v Flandri-fi in samo 3 odstotki bolnikov so se izkazali pri tem za neozdravljive. Redn:ki umo-bolnikov dobe seveda primemo odškodnino.
Ameriški pisatelj Rihard Halliburton • svojim slonom, s katerim hoče po Hani-balovem zgledu preko Alp (glej poročilo v »Jutru« od 20. t. m.)
ANEKDOTA
Izvsten argument.
Češkoslovaški minister Bechyn§ je slavil svojo srebrno poroko, h kateri bi se moraii zbrati vsa njegova rodbma. Njegov srn je ravno tedaj prišel z orožnih vaj in se mu je zelo mudilo v Prago k rodbini in v službo, zato je dejal očetu, da se ne bo mogei udeležiti slavnosti. pač pa bo posiai lepo pismeno častitko.
»No, lepa je ta,« j^ dejal oče. *pri prvi poroki, ko bi ne smel biti, si b3, pri drugi, ko bi moral biti. te pa ne bo«.
»To je izvrsten argument, oče,« je odvrnil sin in prišel na srebrno poroko.
VSAK DAN ENA
»KakJna sreča ! Tu je moj čopič za britje, ki ga pogrešam že teden dni!«
(»PoHtiken«)
R. L. Stevenson:
83
\ T-YVE
Prigode francoskega
V svoje presenečenje in nejevoljo sem se zbudi", v drgeč-očem živčnem nemiru. Ta razaraženoat je celo rasla, od ure do uit. tako. cz je moral im.^ti gospod Ro-maine cd Amiensa do obale neznanski križ z menoj. Po gostilniah sem kar golta' obede in se nenehoma penil od togo: e nad počasnostjo premen. V koči i: sem odskakova! kakor vodna kapljica na vročem ognjišču. Preklinjal sem vsako najmanjšo zamudo in se jezil na od-vetnikovo tobačnico: ko sva se pripeljala v Ca'a:s. bi ga bil zaradi njegovega večnega. neznosnega njuhanja najrajši pozval na dvoboi. Xa srečo je bila ladja ob najinem prihodu baš pripravljena, da odrine: jadrno sva se vzpela na palubo. Zvečer sva si vzela vsak svojo kajuto, in krepki pljuski Rokavskega preliva so me kakor nravstvena kopel očistili vse razdraženosti in me izpremenili v ubo-geea človečka, v zbito igračo vetrov.
Ob sivem razsvitu so naju izkrcali v Dovru. in ta je imel gospod Romaine prvo presenečenje zame. Ko sva se pri-prib!iža!a obali in gneči obrežnih nosa-čev in postopačev bi mi ob?ta'e "č". na RowIevevem sijočem obrazu! Reči moram, da je pogled nanj Vlel bede al-bionske oečine z rožnato zarjo.. Najrajši bi mu bi! pade! okoli vratu. Vrli fant je stal pred menoj, z roko ob čepici, in se reža! v nemem navdušenju. Pozneje mi je priznal, da je molčal samo zato, ker bi bil moral drugače pri tisti priči »trikrat zavoiti ura«. Pograbil je mojo
ujetnika na Angleškem
torbo in naju skozi množico odvedel v hotel zajtrkovat. Očividno je bil porabil svoj čas v Dovru zato, da je raztrobil najino imenitnost, zakaj gostilničar naju je pozdravil že na pragu, in to s klečeplazno vljudnostjo. Ob spoštljivem molku, ki bi bil še vojvodi WelHngton-skemu dobro del, smo stopili v dvorano. Mislim, da bi bili strežaji najrajši tekali po vseh štirih, če bi se bila ta drža le količkaj ujemala z rednim opravlja-aj-Lm njihove dolžnosti Naz-adrje sem se imel že sam za vplivno osebnost: saj je tu<}j res, da je bo^at onglešk' gxa-ščafe visok gospod na tem svetu. Potrudi! sem se torej na vso moč, da iT bil z obrazom in vedenjem vreden tega vzvišenega stanu, m ko je oil zajtrs končan. sva odkorakala med klamajočimi se vrstami k vratom, kjer nas je čakal voz. Ko sem ga zagledal, sem kar za vriska! in nehote poiskal Rowleyeve oči
»Ne zamerite, gospod, da sem izbral to barvo. Upam, da nisem zagrešil predrznosti.«
»Bordojskordeča in svetlozelena — so najini stari barvi, dečko moj!«
»In to pot vas vodita k zmagi, sir!« Pozno ponoči smo dospeli v London, in gospod Romaine se je poslovil od Rowleya in od mene. Imel je nujne opravke v Amershamu. Že čez nekaj ur me je Rowley zbudil zaradi izbere med dvema postiljonoma v višnjevih jopičih in belih klobukih in dvema drugima v usnjenih jopičih in črnih klobukih, in
ko sem se odločil za višnjevo in belo barvo ter potolažil ona dva z dobro napitnino. sva spet odrinila na pot.
Zdaj sva bila spet na veliM severni cesti po kateri je vorška poštna kočija ob izpodbudnih zvokih poštnega roga vsako uro vestno oddrdraia svojih deset milj. Poklical sem Row>eya na njegov stari sedež ob svoji levici in ga najprej izprašal o njegovih prigodah v Edinbur-gu in najnovejših novicah o Flori in njeni teti. o gospodu Robbieju. gospe McRankinovi in svojih ostalih prijateljih Pri tem se je pokazalo, da se bil R<-w!ev z dušo in telesom zap-sal m-v>mu ljubljenemu dekleta.
Tam, kjer so slemena Gilchristove vile gledala hribu čez ramo. sem odslovil vodnika in krenil dalie. žvižeaje sb veselo popevko. Ko sem pa pvišel v zavetje vrtnega zidu. sem umolknil in poiskal točno mesto svojega prvega naskoka. Spoznal sem ga po širokih bukovih vejah. ki so senčile pot. in se neslišno za-vihtil na vrh zidu. kjer me je skrilo vejevje, kakor ti-stikrat — ali bi me bilo vsaj skrilo, če bi bil utegnil čakati
Pa čemu naj bi se bil obotavljal? Komaj petnajst vatlov od mene je stala Flora, moja Flora, gologlava, ograjena v šahast vzorec jutrniega sonca in zelenih senc. z roso na šolničkih in s cvetlicami v krilu jutrnje obleke; nje* nasproti, s hrbtom proti meni. je pa stal vrtnar Robbie, se z obema rokama opiral na 'lopato in jo opominjal.
»Ali, Robbie. saj veste, da rada trgam tulioane z listjem vred!«
»Vem. gospodična, a to ugonablja čebulice: nič drugega nisem hotel reči«
In to je bilo vse, kar ^em še slišal Ko se je Robbie po svojih besedah
sklonil in spet začel kopati, sem z obema rokama stresel bukev, da se je zamajala sem ter tja. Flora je začula šum, se ozrla kvišku in rahlo zavpLa. ko me je zagledala.
»Kaj vam je, gospodična?« Robbie se je takoj spet vzravnal, a Flora je hitro odvrnila obraz in se ozrla proti zelen-javniku.
»Ali ni tamle med arti — ne, kosmatim grozdjičem neki otrok?«
Robie je vrgel lopato na tla in stekel. Obrnila se je, spustila tulipane iz rok in
—	0h! — njen drugi radostni vzklik, ko je razprosrtla roke proti meni! Vse se je ponovilo, le s to razliko, da so zdaj tudi moje roke zakoprnele proti njej.
Robie je bil pretekel komaj deset sež-njev, ko ga je ustavil bodi si šum. ki sem ga povzročil s tem, da sem se spustil z drevesa, bodi si spomin, kako ga je bila že nekoč na isti način zvodila za nos. Vsekako se je obrnil, baš za časa, da je videl najin objem.
»Bog nebeški nam stoj ob strani!« je zastokal in jadrno odracal proti zadnjim vratom,
»Takoj morava povedati teti! Ta bo
—	kam pa hočeš, Anne?« Flora me je zgrabila za rokav.
»Kam drugam kakor v kokošnjak?«
Še trenutek, in z glasnim, srečnim smehom sva se sprijela za roke in stekla po vrtnem drevoredu proti hiši. In v tem, ko sva tekla, sem se spomnil čudnega dejstva, da mi je danes prvič stopiti v Swanston Cottage skozi sprednja vrata.
V zajtrkovalni sobi sva našla gospodično Gilchristovo. Na žimnati zofi je ležala bala platna, in vrla ženska je z vatlom v levici in s škarjami v desnici
hodila okoli Rolanda, ki je kaj moško stal na preprogi pred kaminom. Pogledala me je izza svojih zlato obrobljenih naočnikov, vzela škarje v levo roko in mi pomolila desnico.
»Hm. mosje, dobro jutro.« je dejala. »Ali smem vedeti, kaj bi to pot radi od nas?«
»Madame,« sem odvrnil, »mislim, da je stvar zelo jasna.«
Ronald je stopil naprej.. »Čestitam vam iz vsega srca, Saint-Yves, in tudi vi mi lahko čestitate: pravkar sem dobil imenovanje za praporščaka.«
»Nu, tedaj rajši čestitam Franciji, da je vojna minila. A prav zares, dragi dečko: vse dobro vam želim. Kateri polk?«
»Četrti.«
»Chevenix!«
»Chevenix je spodoben človek. Izvrstno se je vedel. Izvrstno!«
»Da, res,« je pritrdila Flora in po kimal a.
»Spreten je. A če pričakujete, da ga bom zaradi tega rajši imel...«
»Major Chevenix ima samo eno napako,« mi je gospodična Gilchristova s strogim glasom segla v besedo: »to, da je podoben škarjam; in predobro razumem, mosje in moj bodoči nečak, da vam ta podobnost ne obuja prijetnih spominov.« Ko je tako govorila, je odpirala in zapirala škarje, ki jih je držala v roki, in reči moram, da so bili njeni gibi čudovito nazorni. »In zdaj, mo-sj£, nas menda ne boste več zadrževali da ne bi sedli za mizo!« je dodala nazadnje.
S tem srečnim kosilom bodi zgodba o mojih prigodah končana.
KONEC
rejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Sonzord] »Jutra« Adoli Rib nikar. — Za Narodne tiskarne d. d. tot dakarnarja Franc Jezeršek. — Za tnaeratnl del Je odgovoren Aloja Novak. — Val t Um bi lan.