Gospodarske sfvari. Sktišnj«1! z raznirai sortami vinske trte na Štajerskem. Ravnatelj vinorejske šole pri Mariboru gosp. Goethe je ureduištvu rSlov. Gosp." blagodušno poklonil tiskauo poročilo o lanjskem sbodu avstiijskih vinorejcev v Mariboru. Iz zanimive kujige povzaniemo za svoje vinogradarske bralce sledcčo poiočilo o skusnjab z razniiui soitanii viuskc trte na Stajerskem. Pot-očuik je bil daleč kot izvisteu vinorejec sloveči grajščinski oskrbuik v Brunsee ju za Cuiurekom, g. A. Werk. Zvedeui gospod pravi: Naši vinogradi so zasajeni vseskozi po gričih in brežinab, ki se 800—1800 orevljev visoko spenjajo nad niorjem. Vsi vinogradi skup raerijo 60.000 oralov in dajejo poprek po 1,400.000 veder vina na leto. Najbolj severna čita, do katere se vinograde sadijo, gre od Voitsberga nad Gradec pioti Fiiistenfeldu. Od omenjene črte proti jugu se splob pečajo ljudje z vinogiadarstvom. Kedai se je to začelo, tega ue moremo nataučno poizvedeti. Bižčas so Rimljani pivi pri uas sadili viusko trto. Od tistih dob do sedanjih dni se obdelujejo ua Štajerskem vinogradi in se je v teka tega časa zasadilo neznauo veliko raznib trsnih sort. Štejemo jib okoli 200. Žalibog se nabajajo redko kde čisti nasadi samo ene sorte, ampak vse je poraešano brez ozira na zoritev, lego in zemljišče; včasih je samo v enem vinogcadu po 20 iu še ve6 8oit križem pomešanib. Ni čuda tedaj, ako naša vina ne slovijo, kakor bi zarad dobre zemlje in in ugodnega podnebja slovela, če bi ljudje imeli čiste trsove nasade. Nekateri uašib viuorejcev so to napako že spozaali ter svoje viuogiade spremeuili v čiste nasade in pridelujejo vina, za katera se kupci kar trgajo in jih radi dražje plačujejp, kakor vina iz pomešanib nasadov. Najbolj po Stajer8kem razširjeae sorte so sledeče, toda vselej so med seboj pomešano nasajene: 1. razDe sorte šilharja — temu trsu pravijo tudi, da ju ti&: nik, mali čini, tičina ali tudi mala modriua. -^ Šilbarju pvimešani so sivi klešec (biauner Oitlieboi ali drobna kavka), potem siva rana žlabtaa mu šica (Klevner) iu siva rabulina ali velika modriaa tudi viantk, blapčovina itd. imenovana, ter storij( ž njim glavni nasad vinogrador od Voitsberga d< Radl-na in Lučanj. Pridelano vino se imenuj^ šilhar (Schilcbervveiu) iu se tam rado pijc in včasi! jako drago prodavlje, do 40 fl. vedio. Silbar siln' rad in močno rodi in dolgo trpi. Sladkorja se moštu nahaja 16—20%, kisline pa 6—12 OO/OI Tamošnji vinogradarji 80 že botli drugega trsovj nasaditi, pa vselej jim je spodletelo; ali tudi dri god šilhar neče stoiiti, kar dokazuje, da je ta ti le za ondiiujo z premogom prevlečeno zemlji 2. V slovenskib goricab, potem v radgonskil črešnovskib, ljutonier«kih, ormužkib in balošk; goricab in okoli Poborja uadvlada vsem drugi soitaiu: moslovec, tudi šipon, nialnjak ali forini; I imenovau. Tega trsa je uajvcč na Stajerskei vendar on zabteva uajboljšo, subo lego; aicer ro tudi v slabih in mokrib legah jako obilno in je : malim guojeujem zadovoljeu, vendar daje tuk kislo viuo. V dubiih letinab uareja cibebe, iz k terib se izdeluje poteru uajžlabtuejša saniomaščii — Ausbrucbwein. Toda takioi izvrstniui letina rado slcdi po 10—12 let, v katerih moslorec n prav ue dozori. Srednje viuo iz moslovca je mladosti sladko iu ognjevito, od 4 in 5 leta napi \>a močno starika: alkobol ia pa kislina se pi več po okusu pozuata. Sladkorja je v rnošta 15—25 % in kisliue 7 — 12 00/00. Včasib pa tudi 28 % sladkorja in samo 5 Oo/Oq kisline. Moslovec je z malim gnojem zadovoljen in rnoeno dolgo trpi, odtod tudi njegovo veliko razširenje. 3. Ziaven moslovca imamo tudi veliko beline. Ker pa je beliaa v cvetu močuo občutljiva in ker tudi mokiote lekko ne prenaša, po zimi pa rada ozebe, zato 80 jo začeli iz vinogradov trebiti. 4. Okoli Maribora, v Kamci, v Tresternici, Poziuku itd. na sušnem, piodnatem, kamenitem zemljišču in v dobio zavarovanih prisolnčmb legah sadijo z najboljšim uspebom rumeni muškat, ki daje izvrstuo, aromatično in čedalje bolj cenjeno vino. Kupci ga močno čislajo. Sladkorja je v moštu mnogokrat po 30 % in kisline sanao 5 oo/Oo- Jaz bi želel, da bi se ta žlahtna sorta raztegnila ua vse viuograde okoli Pohorja. 5. Pii Konjicah in na brežinah južnoizhodue stiani Poborja piidelujejo slovečo rudečino Vinarijsko; zlasti slovi rudečina, ki raste okoli Prihove in št. Veučesla. Trs, iz katerega dobivljajo ovo žlahtno kaplico, je rudečelistua kavka: primešana ujej je tudi laška modiina ia siva sipa, ki 86 tudi mala modrina, velika kavka, pozna črnina, črna moršiua, v Pekarjih pa vranek iuieuuje. Vino iz teb sort je močno aromatično, ognjevito, ima veliko sladkorja in vendar vselej dovolj čresloviue, da se dolgo obraai. Vinarijska viua slobodno prištevamo najboljšim rudečim vinom. 6. Žtabtna mušica (Klevner) in mavrovna ali rujavina ste bile že daleč razširjeui ia se je pridelalo iz nju že veliko iu dobrega vina, toda uoveji čas so uju začeli trebiti. Pravijo, da nju tiči preveč uadlegujejo. 7. Pri Celju, Brežicab itd. sadijo belo lipovščino tudi tautovino imenovano, zeleuiko, belino, lutenbeiščino, belo iu črno (čino beliuo, pijačuika ali veliko lipovščiuo), pelesovno (blank), veliko modrino, jalovno modrino, črni ramfulak, nioršino, javor ali brajdovščiao, tičino itd. Ta zmes daje včasib precej vina, toda dobro ni. (Konec prih.) Razne kapusovine. II. 7. Rožni kapus, rožno kodravo zelje, bruselski ali brstoviti kapus imeuovan. Ta soita čini prestop k piaveuiu kodravemu ali laškemu zelju in se posebno s teui odlikuje, da so postranske rožice zaprte iu so kakor drobne glavice kodravega zelja videti. Rožni kapus zabteva močuo, dobro poguojeno zemljo iu dobro lego. Seme se seje rano v gnojno gredo rneseca marca in prosajajo se sajenice, ko so dosti močne, v mastoo pist po 2Vs—3 črevlje narazen. Meseca avgusta, ko so rasttike popolnoma razvite iu odrasle, se jim glave porežejo. Ker je ta kapus proti miazu precej občutljiv, se jeden del črez zitno na vainein prostoru v pist zagrebe in si sicer v jamo, da ga je pri bujšem mrazu pokriti mogoče. Ali pa se dene v zeienjavino klet; drugi del se pa pusti na vrtu iu rastlike se samo k tlam pritisnejo in o hudem niiazu z slamo pokiijcjo. Ta rastliua je noter do meseca aprila nježna pozimska prikuha nič manj ko cvetDO zelje. Rabijo se v kuhinji glavične in postranske rože, ki se kakor kodiavo zelje kubajo in pripravljajo. Za ptirejo seriiena se odber6 najlepse rastlike, ki imajo najbolj sklen jene glavice. Na mestu, na kterem stojč, se proti nirazu zavarujejo, pa le tedaj, kedar prav hud oiraz pritisne. 8. Kodravo, laško zelje, laški, savojski srčni, zavibani glavičasti kapus. Te kapusovine «o zopet razne sorte, izmed kterih so za pridelovanje zelenjave sledeče najbolj pripravne. a) Rani Ulmčan in rani dunajski kapucinski kapus. Giesta knialo v glave in sta izvrstna. b) Dolgoglavni Strasburžanec, tudi lončasti kapus imeuovan, z malo poostreno glavo, zavibanimi nježnimi poostreuimi listi. Je izvrsten in po zimi trpežen. c) Rumeno ali savojsko kodravo zelje z okroglo sklenjeno glavo srednje velikosti, ki po zitui orumeni, z zvihanimi listi belkastozelene barve in nizkim kocenom. Je izvrstno in tudi v mrazu tipežao. d) Veliko pozno zelje. Glava je velika, trdno sklenjenalisti so nekaj bledičasti in zvihani, včaeih modrozeleni. Je dobio, le uekaj tidikasto, v mtazu pa trpežno. e) Marcelin tudi piiporočbe vreden. Rano kodravo zelje se seje meseca avgusta in septembra in posaja črez zimo na prosto polje in grabice, da so aajenice bolj zavarovane ali pa se hranijo v hladni proti mrazu zavarovani gnojni gredi in se še le spomladi presajajo. Boljše pa je, da se od začctka februatja do marca v mrzle gnojae grede sadi, v ktere more labko zabajati. Da miši, ki po rastlinah v guojuib gredah prezitnovanib rade stiežejo, teb rastlia ne poskodujejo, je trcba vedno pazuo oko ua nje imeti ia gnojue grede večkrat iu dobro pregledovati. Pozno kodiavo zelje se seje meseca aprila ali majuika v piosto zeuuljo ia se poznejo presaja. Kodiavo zclje zabteva globoko, dobro guojeuo in težko zemljo. Najrauejše soite grejo žejunija in julija v glave, poznejše pa septembra in oktobra, poslednje se pod miliin nebom v prst zakopljejo in o hudem tujazu z slamo pokrijejo. Tako se dajo do marca hraniti. V pešeeni zemlji se jim dostikrat glavice s prstjo pokrijejo in koceni molijo iz nje. Tako ostane kodravo zelje prav dobro noter do spoinladi. Seme se prireja iz najlepših glavic, ki se črez zimo dobro hranijo in spoinladi posadijo. Kmalo razcvetd iu seme dozorijo, kar se meseca julija ali avgusta godi in pet let kaljivno ostane. Kako se v kuhiuji rabi, je vsaki gospodiuji, ki kubati zua, zuauo. (Konec prib.) Zasmojeno platno se lahko zopet pobeli, ako se rabi sledeče sredstvo: Dva dela ila, en del kokošjih odpadkov in štiri dele mila se poraeša z čebulovo vodo, kateri se primeša nekoliko vinskega oceta, da postane gosto, kakor kaša. S tem se naruaže ouo mesto, kjer je priemojeno, in se puača toliko čaaa, dokler se ne posuši. Ko je že popolnoma subo, se izpere z mrzlo vodo in platuo postane zopet belo. Ako prvikrat madež ne iz- gine 5isto, naj se to še enkrat ponovi. To se razumi, da le tako platno se more še osnažiti, katero je samo nekoliko posmojeno, ne pa sežgano. Kmetovalec. Edenajst štipendij za stajerske gluboneme je do 25. aprila t. 1. razpisanib. Prošnje se vlagajo pri deželnem odboru v Gradcu. BČelarsko drnštvo štajersko je te dni svojim udom razposlalo nemško knjižico o svojem delovanju v preteklem letu. Društvenikov šteje 537 in ima 5 podružnic: v Radgoni, v Celju, v Aniški dolini,'v Gieisdorfu in v Mariboru. Vinorejska šola pri Mariboru je z 1. marcem začela 6. šolsko leto in šteje 40 učencev, 36 Štajercev in 4 Dalmatince, ki imajo državne štipendije in v šoli ostanejo 3 leta. Sejmovi na Štajerskem. 9. aprila v Dobovi, v Vojniku, pri sv. Lenartu v Slov. Goricah, r Središču, v Rogatcu in v Cirkovicab; 10. aprila v Koprivnici; 11. aprila na Vranskem, pii ev. Mohorju, v Radmancih in v Prepolah.