Štev. 15,
V Trstu, 28. novembra 1869
Tečaj I
JURI S FUSO.
Dolgočasen list — za Labone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine !----------
JURI S PUŠO zabavlja vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu. — Ako bi utegnola Policija kako število konfiscirati, — pa saj imamo tiskovno svobodo !
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga po vsi avstrijski deželi le za malo denarjev, i sicer celo leto za 1 f. 20 kr, G mesecev za 60 i četrt leta za 30 kr.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knjigarju Münstru, in v tobakarni nasproti c. kr. pošte.— Za 5 kr. ga lebko vsakdo, še Lahon ! — v žep vtakne
Kake čevlje je napravil iz „diplomove“ kože
1. Goluchowski :	3. Belcredi :
* -*•- Znano je čč. naročnikom, da nam je gospa policija dva lista konfiscirala, i sicer 1) zvunredni list „Juri s pušo na taboru“ zarad izpisov: „Nazaj!“, „Nemškutarjem!“ in „Slovensko mesto Trst“; — 2) redni list „Juri s pušo“ 6. št. zarad izpisov : „V Krajni smo gospodje mi!“ in „Zlata abcda.“ Državni pravdnik nas dolži kaljenja javnega miru po §. 302, in tržaški lahoni se zelo vesele, da pr. mesec „Juri s pušo“ dvakat pred porotnike pride! Kaka osoda nas čaka, sicer ne vemo, ali naj se zgodi karkoli hoče, našega programa nikakor ne prememmo, temveč na ves glas bomo vpili : Slovenci ne ndajmo se ! Slavjani zjetlinimo se !	Gr. H. IVlai*telanec.
^	^	^ ^50^°
Dalmatinska.
(Kakor: Solnce za goro gre.)
Puške se bliskajo, meči pritiskajo Kmalu več tukaj vojakov ne bó !
* * *
Kdo je divjak?
(Kakor :
Slava :
O Laibacher Talgblatt ! Odgovor daj Slavi : Kako se nek onim Ustajnikom pravi,
Ki vjetim vojščakom Lasu ne skrive,
Neg čile i zdrave Med svoje spuste?
Talgblatt:
To so Dalmatinci,
So strašni divjaki,
Da težko na svetu Dobe se še taki,
Teh vstajnikov divjih, Slovanske krvi,
Kultura še nemška Oblizala ni.
„Popotvauje bratje.“)
Slava :
Povej nam o Talgblatt ! Al oni so bolji,
Ki streljajo ženske,
Ko vrabce na polji,
K’ so prišle po bitki, Po brate, može,
Ki ranjeni tamkaj Al mrtvi leže?
Talgblatt :
To večidel nemški So naši vojaki,
Omikani strašno So to svobodnjaki.
Da nemški kulturi Pa čast pomnože,
V omikani jezi Tud ženske more.
*
* *
Crnetu-
Poslanca slovenskega naj bo sram, Ki se ne briga za naš program.
Komur program naš ne diši,
Naj le mandat svoj položi.
Komur se toži z nami hodit’, Naj se gre kamor hoče — solit.
» *
HYMNUS
avstrijsko-iiemškili, bürokrotnih „svobodnjakov.“
(Po napevu: „Klobase, klobase, klobase ljub'mo mi.“)
Mi smo za ustavo vneti, Ker „svobodno“ čmo živeti. Svobodo, svobodo, svobodo ljubimo.	Saj ni ništa zaprtij e, Ako kdo Slovana vbije. Svobodo itd.
Če Slovan nam ne poda se Zgrabimo ga koj za lase. Svobodo itd.	če pa kdo se nas dotakne, Osem mescev ječe stakne. Svobodo itd.
Konštitucijonalisti Smo samo mi decembristi. Svobodo itd.	To vedo na južni strani, Kakor severni Slovani. Svobodo itd.
Mi skovali smo ustavo, Dali vsem smo ravno pravo. Svobodo itd.	Vsem velja ustava nova, „Ravnopravnost“ je gotova. Svobodo itd.
Kar je slavskega naroda, čaka ista vse osoda. Svoboda itd.	Kdor de, da ni ravnopraven, Ima torej — greh naglaven. Svobodo itd.
Da jih bomo — z biirokratom, K’ se ne dajo s konkordatom. Svobodo itd.	Mnogo smo si prizadjali, Da smo to „prostost“ skovali. Svobodo itd.
Ravnopravnost ta bo draga, Al „svoboda“ vse premaga. Svobodo itd.	Res na svetu nam enaki, Ne dobe se — svobodnjaki. Svobodo itd.
Skušnja nam vže potrjuje, Da se to vže izvršuje. Svobodo itd.	Vsa Nemčija to spričuje, Ter nas v zvezde povzdiguje. Svobodo itd.
Vže dobile šole naše Biirokrate so za paše Svobodo itd.	Le Slovan nam še zabavlja, Se „svobodi“ zoperstavlja. Svobodo itd.
Solmoštri b’do vse storili, Da bi bolje nam služili. Svobodo itd.	Al če tud se čez njo spravi, V teku vendar je ne vstavi. Svobodo itd.
Naše ga „svobode* sila Bode — v drobni prah zdrobila. Svoboda itd.
Spomin na ljubljanski deželni zbor.
(Kakor: Komar je mož.)
Vže spet se kakor lani, Zbor’valo je v Ljubljani, Ki Regenmož, ki Regenmož Ki Regenmož — jo vlada. Kater’mu ne mrzi se Pogleda naj v „zapise“,
Kak Regenmož, kak Regenmož Kak Regenmož — se vlada.
Ce naši so le vstali,
Za narod se pognali,
Jih Regenmož, jih Regenmož, Jih Regenmož — napada.
Da Kromer se ne vpeha, Rentačiti ne neha,
Ga Regenmož, ga Regenmož, Ga Regenmož — spodbada.
Tud vlada kakor dekla Je vselej z Nemci vlekla,
Ker Regenmož, ker Regenmož Ker Regenmož — je vlada.
Posebno ko se zmenjo,
Tud naši za Slovenjo,
Jih Regenmož, jih Regenmož Jih Regenmož — zlo zbada.
čeravno so v večini,
Je vlada st’rila ž njimi,
Kar Regenmož’, kar Regenmož’ Kar Regenmož’ — dopada.
Pognala jih domu je,
Ker ve, da zaničuje Jih Regenmož, jih Regenmož, Jih Regenmož — kot gada. Zdaj Korel s Klunom pleše, Slovenci pa jeze se,
Da Regenmož, da Regenmož, Da Regenmož — vse vlada.
Kaj hočemo z večino,
Ce vsaki pot z manjšino Jo Regenmož, jo Regenmož, Jo Regenmož .— prevlada. Postave naredijo Al tiste le stojijo Ki Regenmož, ki Regenmož Ki Regenmož — jih sklada.
Deželni zbor naj neha,
Naj Kromer več ne kreha,
Le Regenmož, le Regenmož, Le Regenmož — naj vlada.
Pa davke vse neznane,
Naj vlada tud na rame Le Regenmož’, le Regenmož’, Le Regenmož — naklada.
*
* a
Gospa Treibinsfeldja pa Beloves.
Treibinsfeldja (sama, poje): On misli, on rajta,
Da njega štimam ,
Ne vidi, kako ga
Za norca imam. Ha, ha, ha .. .
Beloves (nastopi): Spet poješ i se smejaš ! Kaj si pa pela, ljuba moja?
Treibinsfeldja: Od tebe, srček moj dragi! sem pela, ker te resnično iz vsega srca ljubim.
Beloves: če me resnično ljubiš, zakaj pa nisi mojemu prijatelju Hrabremu dovolila na novo mesto preseliti se? Treibinsfeldja: Iz ljubezni do tebe, srček moj dragi!
Beloves : Zakaj pa Kovača, Breitmäulerja, Mitternachta i druge očitne nasprotnike moje v službo jemlješ, a mojega prijatelja Ravnega si po svetu pognala i zdaj spet vrlemu P. Ircu zobe pokazala?
Treibinsfeldja: Vse iz ljubezni do tebe, duša moja! (Prime ga ljubeznjivo za roko.) Poglej, srček ! tukaj imam spet neko nalogo rešiti, s ktero bodem ljubezen proti tebi na novo pokazala.
(Pokaže mu mali listič.)
Beloves (vzame listič i bere) : L e v e c : 8 mesecev zn S r ay : x--
oho ! to je pa najleža računska naloga. —
Treibinsfeldja-. Ni lelika ne, ampak prav težka je. Pa jaz jo bodem vendar le tako rešila, da ti svojo gorečo ljubezen na novo razodenim. (Ga stisne malo za roko.)
Beloves (navdušeno): Zdaj sem pa iz dna svojega srca prepričan, da me zares ljubiš. Oj blagor meni! Spet bodo moja usta tvojo čast i hvalo oznanovala. —
• •
*
Oj Lljubljana bela!
Ma kolesa Tvoja zastarela,
Da bi tékla bolje,
Tvoj Senpeter Ti ponuja olje.
* *
*
Periculose.
Gospa Avstrija je nevarno zbolela na nemškem centralizmu. V Dalmaciji jo vže hudo ščiplje. Naj žalostneje je , da uhoga žena od pravega zdravila, kteremu se federalizem i ravnopravnost pravi, nič slišati neče, nego se raji v velikih bolečinah zvija i na turškega dr. O. Tomana naslanja, ki je revež že bolehneji od nje, ker vže več časa tako rekoč brez duše životari. Bati se je, da ne bi več ko na pol mrtvi podpornik njen tudi nje za seboj v grob ne zavlekel!
Nekim ..staricam.“
Če ste stare, prav, pa babje") vsaj ne bodite,
S takim orožjem bore babe se ne pa možjć !
Iz Štajerskega.
*
♦ *
Komar i Muha.
Muha: Komarček! si li bral, kaj pišejo „Novice“ o zedinjeni Sloveniji?
Komar : Kaj tacega ?
Maha: One pravijo, da moramo mi najprej državno ustavo tako prenarediti, da nam bode dovolila Slovenijo napraviti, sicer je vse naše prizadevanje i glasovanje za zedinjeno Slovenijo smešno i brezvspešno.
Komar : Po tem takem so „Novice“ tako modre, ko tisti, ki je rekel: če hočeš vrabca vloviti, mu moraš najprej malo soli na rep potresti. — Zdaj je treba — kakor je znano — za prenaredbo novoskovane državne ustave 2/3 večine, zoper obveljavo njeno potrebovala se je le ena tretjina, i vendar niso mogli naši državni poslanci zoper njo i za zedinjeno Slovenijo s Poljaki, Rusini i Tirolci vred nič opraviti. Pa kako bi kaj opravili, ko si pri predelavanji ustave za zedinjeno Slovenijo še besedice spregovoriti upali niso, kar imajo največ „Novice“ na vesti, ker so nesrečnemu „oportunstvu“ naših drž. poslancev potuho dajale ter vse rodoljube slovenske , ki niso ž njim zadovoljni bili, kot nezrele i nepraktične politika rje strašno zaničevale. To se je godilo vže pred dvemi leti i vendar se „N.“ zdaj čenčati drznejo, da zahtevamo sina pred očetom. —
Muha: Meni se zdi, da modre „N.“, ki so poprej za dobrega očeta slabo skrbele, tudi za sina zdaj preslabo skrbé. Kajti v resoluciji ljubljanskega deželnega zbora, ktero one zagovarjajo, zahteva se najprvo i najbolj le veča avtonomija za posamesne dežele, a zedinjena Slovenija se v njej izrečno še imenuje ne, dasiravno je očitno, da bi veča avtonomija brez zedinjene Slovenije samo kranjskem Slovencem pridovala, vse druge — torej večino — pa še bolj tlačila. Ni torej šala, ampak prava istina je, da sta dr. Toman i Svetec v tej resoluciji zedinjeni Sloveniji „polža“ za voznika dala. Naj čudneje je pa to od dr. Tomana, ki je sicer silno vnet za hitro vožnjo, tukaj pa, ko nam gre za „Slovenijo“, nam je pa „polževo“ železnico napravil.
Komar : Primaruha! zdaj si pa pravo zadela, Muha. Vidim, da imaš skrite talente i da tudi mušja pamet nekaj velja. Jaz sem povse tvojih misli, draga moja Muha. Slovenci ne smemo se nič bati, nič ne omahovati, odlašati ali na državni zbor se zanašati, ampak vselej i povsod pri vsaki priložnosti zlasti pak v deželnem zboru naravnost i neprestrašeno najprej „zedinjeno Slovenijo“, brez katere ni za večino naroda našega nobene rešitve ne pomoči, izrečno zahtevati, kajti, ako si je mi sami zahtevati ne upamo ali zahtevati n e č e m o, nam je gotovo tudi nobena ustava na svetu nikdar dala ne bode. Pečena piščeta nikomur sama v usta ne lete. Živili torej vsi oni slovenski poslanci, ki so se vže neprestrašeno za zedinjeno Slovenijo potegnili.
Muha: „Novice“ pa pravijo, da so po „vsestranskem i mirnem premišljevanji“ spoznale, da niso nič posebnega storili oni poslanci naši, ki so se neprestrašeno za zedinjeno Slovenijo potegnili, češ, da jim se zarad tega „junaštva“ nič hudega zgoditi ne more, dokler v Avstriji sedanja vlada gospodari.
Komar : To je logika, da Bog pomagaj ! Kaka sedanja vlada ljubeznjivo boža one možake, ki se neprestrašeno za zedinjeno Slovenijo potezajo, imamo najnovejši zgled nad vrlim Kranjskim županom, ker je slavno c. k. namestništvo ljubljansko v Kranj telegrafiralo, da se vrli mož zarad te strašne „pregrehe“ ne sme več za župana voliti. — Pa če bi tudi res bilo , kar „Novice“ trdijo, da se pod sedanjo, Slovanom toliko sovražno vlado ni celò nič bati, da bi se komu zaradi neprestrašenega potezanja za zedinjeno Slovenijo le za las hudega zgodilo, — je smešno do kraja, če so „Novice“ i njih privrženci: ljubljanski i goriški oportunci, „po vsestravskem, mirnem i treznem premišljevanji“ sklenili, svojo „neprestra-šenost“ še le za oni čas prihraniti, kader bo v Avstriji tudi Slovanom prijazna i pravična vlada državno krmilo v rokah držala. Vsi taki oportunski „junaki“ naj gredo — rakom žvižgat!
*) Greuter bi rekel : pfui !
Muha : Pa naj nikar ne pozabijo tudi Marušičevih smrdljivih „vestes nuptiales“ s seboj vzeti; kajti vsi pravi Hrvatje so z nami vred častili i še časte Jelačiča i Strossmajerja, zlasti pa poslednjega kot zvezdo prve vrste na nebu jugoslovanskem ; g. Andrej Marušič pa v svoji domovinski „svatovski“ obleki kadilo potresa sedanji vladi i njenim organom, ki spomin Jelačiča bana sramote i diko Jugoslavije — biškupa Strossmajerja, ker neče v rog lačnih rauchijanskih „oportunašev“ trobiti, kot prenapetega i nevarnega človeka zaničujejo i preganjajo, — pa vendar se drzne ta slovenski oportunček se celo z Jelačičem i Strossmajerjem primerjati. Kaj ni to od sile ?
Komar: Se ve, da je to od sile; ali tudi tebe, draga moja Muha, je škoda, da si zarad oportunskega Marušiča i njegove svatovske „Domovine“ življenje greniš. —
sie *
*
Kedaj bodo neki Dalmatinci spoznali, da je Lapenno najbolje „lapniti“ ?	_______ Radovednež.
Pjekjet Sjaj, kaj vstima!	Kamencan.
Jutri o pol devetih!
Dalmatinci avstr, vojakom.
Levo smo vam podali, tu imate še desno !
Galiski Rusi Poljakom.
Ako Giskra pade, prevzamen jaz rad njegovo službo in obljubujem, da bom vsakej narodnosti po moči vstregel.
Zakrajšek.
Davno sem se že ozdravil, pa še zmeraj pisarijo , da me neka kriza tlači.	Napoleon.
Kako bo že neki s tem kraljem v Španjelih ?
Tudi en kandidat.
Ali bi ne bilo dobro na prihodnjem koncilu postaviti dogmo o Svetčevej infalibilitati ?	______ Exkardinal slovenski.
Siti smo že medvedovih hrušic!
Ljubljanski nemškutarji narodnemu postopaču.
Podpisani naznanja občinstvu, da je odprl ravnokar slovenski dom, v kterem se dobi brezplačno 25 ali 50 — palic.
Pajek.
Hermanu i Tonkliju.
Bedaka neumna!!
Tega nam še manjka !
* *
*
Svetec.
Črne.
Liberi pensatori
kojih je v Trstu boje 300, vzeli so si kaplana i mu plačujejo vsaki 1 sold na dan. Zdaj je vprašanje : ali im ajo liberi pensatori vendar še kaj vére, da si kaplana najmejo, ali — nijma kaplan nikake vére, da je šel mej nje ?
* *
*
Živi, živi, Slovenija! Krepko kličem Ti na zdar! Naj bo ta-le poezija,
Tebi, Slovenija! v dar.
Šopek rožic iz planine Ti položil rad bi v dar; Vse za blagor domovine, Majki Slavi na oltar.
Na zdar Sloveniji!
Naj bodočnost ti bo mila, Tujec naj te zupusti;
Sicer pa naj Slave sila Vse polomi mu kosti.
Jasno naj ti solnce sije, Naj svoboda ti žari :
Kdor ti sužnje spone vije, Naj nebo ga pogubi!
Vinko Gregorič.
Zivili! Juhihi!!
Mi smo sini majke „Slave“, Ljubimo se, podajaje
To nas srčno veseli,
Čvrste tudi smo postave,
Moč junaška v nas živi; Toraj zaukaimo vsi :
Živili!
Bratovski smo rod slovenski, Krepki, kakor grada zid, Naj se pèni vrag peklenski, Ne nehamo — „Živ’jo“ vpit’; Torej zaukajmo vsi:
Živili!
Drug si druzemu roke, Vražjo šaro v kot metaje, Naj jo izmetó metljé; Torej zaukajmo vsi : Juhihi!
Mi smo zložni, ene misli, Enega smo vsi duha,
Naša nam krepost je v čisli, In „korajža“ nam velja ; Ukamo, vriskamo vsi : Juhihi!!
Bičekov fante.
Klobasijađa.
(Narodna, za sedanji zimski ćas primerna pesem.)
Se prijateljstvo potrdi, Zginejo vsi sumi grdi. Klobase itd.
Jemo vsi klobase radi,
Naj smo stari ali mladi. Klobase itd.
Bog poživi gospodarja,
Ino V8ac’ga klobasarja ! Klobase itd.
Živi Bog tud gospodinjo, Ki nam je zaklala svinjo ! Klobase itd Je klobase naredila,
Ter nas ž njimi pogostila. Klobase itd.
Kader jame zmrzovati,
Pitance začnemo klati.
Klobase, klobase, klobase ljub’mo mi.
Delati klobase damo,
Dobro^jih napravit znamo.
Klobase itd.
Nikdo jih ne dela za-se,
Pridemo skup na klobase.
Klobase itd.
Se s klobasami mastimo,
Žejo vinčekom gasimo.
Klobase itd.
Večer nam tako se krajša,
I življenje se poslajša.
Klobase itd.
Klobasjado prepevati Vsak Slovenec mora znati Slovence, Slovence, Slovence ljub’mo mi. wtyv£LC3‘£'s>'
Nove narodno pesmi.
„Ti, nocoj pripravi škaf vode, in jej primešaj steklenico tinte, da jih polijeva“, veleval je skrbno moj gospod. — Ka-a-j zlodja, ali imate sopet „g ri la“ v glavi, ali kali“, zarežim nekoliko nejevoljen, ker sem bil že ves utrujen. Ali ko gospodu v obraz pogledam, pa mi je kar sape zmanjkalo, takov je pa bil, kakor da si ga z vislic snel. „Le napravi le , ubogaj me ; ah, kaj bo, kaj ! Nič dobrega ne slutim, sinoč sem imel gro-zepolne sanje. Senjalo se mi je, da sem po človeškej krvi brodil, tekla je, da bi gnala mlinske kamne tri.“ Gospod zajoče, in tudi meni se je bridko naredilo.
„Kaj bo z vodo?“ vprašam čez nekaj časa. — „I kaj ne veš, da mi pridejo „ofreht naredit za god?“ — »Nič ne vem; kteri pa pridejo? Morda gutgajgarji? Ce ti pridejo, dava jim trpentina piti, da bodo dišali po njem, kaj ne?“
„Oh nikari ne bodi tako nagajiv , gutgajgarji ne pridejo, ne smejo nikamor.“ — „Kteri pa? Kje pa imate še kako žlahto?“ — „Ali nič nisi še slišal, da peslajnarji pridejo ?“ — „Hem, te krote, ali se jih kaj bojite ? Deset tacili na en prst, pravim. Kaj nimate nič več korajže ? Le pomislite, kako ste se na gori ruvali ž njimi, kako ste jih metali ob tla, kot snope. — Veste kaj, jez grem po Friceta, ta bo dober ; če bo le stopil, pa bo koj tri strl. Tudi očka kovača bom naprosil, da pridejo z mehom. Boste le videli, ko bodo meh napeli in začeli pihati ž njim, kako bodo plevarji leteli od hiše prav tako kot listje od drevja.“ Ravno sem se spustil po stopnicah iskat pomoči , kar začujem daljno bučanje. Zdej pa le nazaj, prepozno je, si mislim. Hitro skočim k gospodu rekoč : „Že grejo, se že slišijo ; skrite se pod dežo, ali pa splezajte v dimnik.“
In res so prihrumeli, da je zemlja bobnela pod njimi ravno tako, kakor takrat, ko je Lambergar junak dirjal skozi Ljubljano nad Pegama. Culi so se divji klici : „Živijo Regenmož ! Hoh nemškutarija ! Slava vitezu prokletih grabelj !“ — Strašna gnječa je bila pod gradom, kar rebra so pokale vošilcem, ko so se pevci uvrstili, zapeli so b aj m cigarenšajn te-le neslane:
K orel nemški	Kdor	si tukaj
Strah slovenski	Le zaukaj
Blatnovaški ti !	Prav brez vse skrbi !
Straža z raja	Korel	nemški
Ga obdaja,	Strah	slovenski
Ker se nas boji.	Dolgo naj smrči !
„Nezakonska klofuta.“
Kaj pa je tebe treba bilo	Al te je treba bilo al ne,
Klofuta gorka, lejte si no!	Vendar presrčno greješ mene.
Ustni plaveli, tresli ste se,
Iskre oči pa jokale se.
Moji se mene sram’vali so, Dečki za mano tekali so.
Ona, ki ljuba bila mi sta, Varuha moja, zdirjala sta.
Sla sta po mestu, vedi Bog kam, Grabelj i mene, prav’ta, je sram. Kaj pa je tebe treba bilo, Klofuta ti, lejte si nó !
Meni nebo odprto se zdi, Kedar klofuta me obleti ;
Res neprijazno pogladi me Roka kmetavska, žulava je. Ako drevarja vjemete mi, Kupim vam vina maslece tri. Brzo na Žabjek tiramo ga,
V ječo temotno vržemo ga. Ričet bo zobal trideset let, Prejden zagleda solnčice spet.
Kedar so odpeli, odprem okno, pomolim skozi svojo kuštravo glavo, in se glasno zahvaljujem : „Lepa hvala, 1 a č enp ergarji, cvajer bi vam dal, pa ga ravno nemam. Se enkrat: Lepa hvala v imenu mojega gospoda, ki se v kotu trese kot šiba na vodi, ali pa da vam prav po gorjanski povem: trese se, kot želodar pod gorjančevo preldjo. — Vem da ste žejni, toraj gospoda potrpite!“ — Na to skočim in zgrabim škaf s počrnjeno vodo, ter jo treščim na vošilce.	mrodni postopač.
------eSS*------
(Noč je. Naš čevljar-poet sedi na svojem trinogatem stolčeku in kuje drugi čevelj za nekega glasovitega Slovenca, dr. Samsona. Med delom poje :)
Klofute treba nij mi bilo,
Vendar bom pomnil vekomaj jo !
Ti drugi svetli čevelj moj,
Zgotovljen bodi še uocoj.
Da jutri par bo imel go spod,
Ter ž njim pobahal se povsod.
Pika poka, pika poka,
Pika poka, pika pok!
Gospod, čegar so čevlji ti,
Slovenski Samson se veli,
Pred njim še Dežman trese se,
Ki mirno s’cer Slovence žrč.
Pika poka, pika poka,
Pika poka, pika pòk!
On najbolj dobro vé in zna Kje hudo skli nemškutarja;
Iii ko jaz tü-le po žebljih On bije po nemškutarjih.
Pika poka, pika poka,
Pika poka, pika pòk !
Vže prav tako, vže prav tako,
In le naprej še tak’ srčno,
Pa kmalo bomo lepše dni Imeli mi Slovenci vsi.
Pika poka, pika poka,
Pika poka, pika pòk !
Če čevelj kdaj raztrga se,
Zakrpat ga spet lehko je,
Ko b’se Sloven ja strgala,
Zakrpati se več ne dà.
Pika, poka, pika poka,
Pika poka, pika pòk !
„Zato le vrage udrimo,
Slovén’je da ne strgajo“,
To moj pohlevni nasvet je,
Ki kranjski Hans Sanclis zòvem se! Pika poka, pika poka,
Pika poka, pika pòk !
Filodemus.
Listnica 'vredniStva..
Gosp. J. B—g, Fužine: Vašo željo smo spolnili; poprašajte pri dotični pošti' — Gosp. M. K-č v Mariboru: Tudi Vam smo vse liste skupaj poslali. — Gosp. Re snobić i dr. gg. dopisn. : Pride vse na vrsto. — Gosp. Filodemus : Srčna livala ; zahtev ano reč bomo poslali. — Več gospodom: Z 2. i 4. št. „Zarje“ nij več mogQČe vstreči. — Gosp. M—r, kavamar v Gorici: 10 s. premalo poslali. — Gosp. Narodni postopač: Kako se pa kaj počutite — na Kitajskem ?