Zgodnja
H atoli 6 k cerkven list.
Danica ichaja vsak petek ua celi poli, in velj4 po poŠti %» eelo leto 4 pld. 60 kr., ** pol leta 2pld. 40kr.. z* reterleta t ?ld SOkr.
i pol leta 2 eold., za četert leta 1 gold ; ako sadene um ta d*r praznih izide Dar.tea
▼ tiskarmci -.prejemanj* aa leto 4 grold., za pol
dan poprej.
Tečaj XXVI.
V Ljubljani 8. vel. serp. 1873.
Li*t 3S,
Nagovor
Fija IX
do kardinalov 25. mal. serpana 1873 v Vatikanu.
Častiti Bratje!
Kar smo v svojem nagovoru konec poprešnjega leta naznanili, namreč, da utegnemo prisiljene biti le ie govoriti od preganjanj zoper Cerkev, ki se dan na dan množijo, to Nam danes zapoveduje vest storiti, ker takrat zaznamnjano delo krivice je doveršeno zdaj, in zdi se Nam, da Nam na ušesa bije glas tega, ki zvoni, pravi: Clama (vpij!)
Berž ko smo zvedili, da (laškemu) postavodavne-mu shodu se ima predložiti postava, ktera naj bi celo v tem častitljivem mestu, kakor po drugi Italiji, zaterla cerkvene redove in cerkvene posestva očitno prodajala; Nas je navdajal stud do brezbožne hudobije in obsodili smo osnovo k tej postavi; izrekli smo, da vsako kup-ljenje priropanih posestev je nično in prazno, in zaver-nili smo na duhovne kazni, kterim bi začetniki in pospeševalci tacih post&v zapadli ipso facto (samo po sebi in brez kace?a napovedovanja). Akoravno pa to postavo obsojuje ne le Cerkev, kakor v nasprotju z božjim in svojim lastnim pravom, temuč jo tudi pravoslovje očitno zaverže, kakor tako, ki je protivna natornemu in človeškemu pravu, in je toraj po svoji natori brez veljave in moči; vender jo je sprejelo glasovanje postavnega zbora in tudi starasinstvo (senat), in poslednjič jo je kraljeva veljava poterdila.
Mislimo, častitljivi Bratje, da Nam ne gre ponavljati tega, kar smo že tolikrat razložili o brezbožnosti, hudobi|i, koncu in naj hujših škodljivih nasledkih take postave, razložili zato, da bi vodnike deržavnih razmer odvračevali od njih hudodelakege početja. Ali dolžnost, ki Nas veže za Cerkvene postave se poganjati, — gorečnost, ki Nas spodbuja nevedne svariti, — celo ljubezen do zadolženih nas priganja, da tistim vsim, ki so se prederznili to tako krivično postavo nasvetovati, sprejeti in poterditi, kakor tudi vravnalcem, pospeševalcem, posvetovalcem, pridružnikom, izverševalcem, in kupovalcem cerkvenih posestev, da tem vsem določno naznanimo, da ne le vse, kar so v tej reči storili ali bojo storili, je neveljavno, prazno in brez moči, ampak tudi, da vsi bres izjeme so zamotani v veliko izobčenje (ekskominikacijo) in druge cenzure in cerkvene kazni, ki so takim nastavljene, in nahajajo se v očitni nevarnosti večnega pogubljenja.
Ker pa se Nam, častiti Bratje, za našo naj viši službo potrebne podpore vsak dan bolj odtegujejo, ker se psovanja do svetih reči in oseb dan na dan kopičijo,
ker se zdi, da preganjavci Cerkve po znotranjem in zunanjem svoje prizadevanja in luoči zedinjajo, da bi sploh vsako vživanje duhovske oblasti odvernili in posebej kje naprej ubranili svobodno volitev tistega, kteri ima kakor namestnik Kristusov zasesti ta stol Petrov: kaj nam pri tem še ostane, kakor da pri bežimo k Njemu, ki je močen z usmiljenjem in svojih služabnikov ne zapusti v dan britkosti.
In gotovo dosti očitno se kaže moč božje previdnosti s popolno edinostjo vsih škofov s svetim Stolom, z njih tako blago stanovitnostjo proti krivičnim postavam in proti seganjem v posvečene pravice, s tako določno gorečnostjo vesoljne katoliške deržine za to sre-diše edinosti, s tistim poživljajočim duhom, vsled kterega se vera in ljubezen vterjuje in množi v keršan-skem ljudstvu, ki se povsod razodeva v djanjih, ktere bi bile vredne nar blaženejših Cerkvinih časov.
Prizadevajmo si toraj doželene čase usmiljenja hitreje priklicati: potrudimo se našemu Bogu pobožno silo delati vsi skupaj, dokler koli seže široki svet. K temu naj vsi škotje spodbudujejo svoje duhovne pastirje, in vsi dušni pastirji svoje ljudstvo, mi vsi pa hočemo kleče na kolenih pred altarji klicati: Pridi Gospod, pridi, ne mudi se dalje več, prizanesi svojemu ljudstvu, reši ga njegovih pregreh, glej našo žalost! Ne v zaupanji na naše zasluženja, ampak v zaupanji na Tvoje brezštevilne usmiljenja se sklonemo pred Tvojim obličjem in prosimo: Zbudi Svojo moč in pridi, pokaži nam Svoje obličje in oteti bomo.
Akoravno smo si svesti svoje nevrednosti, se vender nočemo anati zaupljivo bližati se Sedežu milosti: klicati hočemo vanjo na posredovanje vsih nebeških prebivalcev, izprositi si jo hočemo posebno po svetih aposteljnih, po naj čistejšem ženinu Božje Matere, zlasti po neomadežani Devici, ktere molitve pri njenem Sinu imajo v nekaki meri moč zapovedovati. Poprej pa si bomo prizadeli vest skerbljivo očistiti mertvih del; zakaj „oči Božje so nad pravičnimi in Njegove ušesa se odpirajo njih molitvam1'. Da se to zgodi bolj marljivo in popolno, zato po Svoji apostoljski oblasti podelimo popolnoma odpustek vsim vernikom, kteri prav spove-dani sv. Obhajilo prejmejo, in potem s svojimi molitvami Cerkvinim potrebam bogoljubno na pomoč pridejo. Zadobiti se zamore enkrat, in tudi za verne duše v vicah se d& oberniti, to pa tisti dan, kterega bode v v vsaki škofiji škof odločil.
In tako, častiti bratje, akoravno nam žugajo ne-številni in zares prehudi viharji preganjanja in britkosti, vender nočemo serčnosti zgubiti, temuč zaupati hočemo Vanj, ki ne pusti, da bi bil osramoten, kdor Vanj zaupa; zakaj obljuba Božja je, ne more ostati ne-
•polnjena: Quoniam in me speravit, lib&rako *sum: „ker je v Me zaupal, ga bom rešil"!
XVM MM. Miriš — tolmzba r huM bo-
ieznL
„T& bolezen ni k smerti, temuč je k časti Božji, da bo poveličan po njej Sin Božji". Jan. 11, 4.
Brezbožni Ohozija, kralj izraelski, zboli in v bolezni pošlje služabnikov k Beelzebubu, maliku poganskemu prašat za svet, ali bode ozdravel v tej svoji bolet ni ali ne. Bog pa njegovim služabnikom naproti pošlje Elija, naj jim oznani, da zastonj išče tu pomoči Ohozija. „Mar ni Boga v Izraelu, pravi, da pošiljaš k Beelzebubu za svet? Zatorej ne boš vstal s postelje, na ktero si se vlegel, temuč umeri boš umeri". Tako ravnajo še danes nekteri ljudje. Kadar kdo oboli ali kaj zgubi ali ga tare huda nadloga, pa gre k kakemu vražarju, k babi vražarski ali kacemu praznoverskemu mazaču iskat sveta in pomoči. Tako iščejo leti pomoči pri svojih vmišljenih malikih, in kadar je ne najdejo, potem še le prisiljeni v potrebi spoznavajo svojo neumnost t«^r se obernejo na zadnje k živemu Bogu. Prav in spodobno bi bilo, da bi tedaj slišali očitanje: ,,kje so tisti vaši bogovi, do kterih ste imeli toliko zaupanja? Naj naj pridejo in naj vam pomagajo v tej hudi potrebi in pogubi vaši. — Vse drugač pa ravni pravi kristjan.
Pravi kristjan se oberne v bolezni k Bogu, k Jezusu Zveliearjii svojemu, ter ga prosi s sv. Ignacijem mučencem: „< > moj Jezus, daj uii, da pomnim vedno in premišljujem, da le eden je zdravnik za dušo in telo, in da ti Bog in človek si ta zdravnik, iz kterega smerti nam izvira pravo življenje! Daj, da toraj iščem vedno tebe, kteri si umeri za nas, in da vedno hrepenim po tebi, kteri si od mertvih vstal za nas". — Taka bolezen res ni k smerti, temuč k časti Božji; po njej se poveličuje Sin Božji.
Ni ga na svetu groznejšega stanu kot viditi hudega grešnika v hudi bolezni. Nad njim se spolnuje grozba: „Dal ti bo Gospod boječe serce, in prepadene oči, in v žalosti obnemagano dušo; in tvoje življenje bo, kakor da bi pred teboj viselo. Noč in dan se boš bal, in si ne boš svest svojega življenja. Zjutraj pore češ, kdo mi bo dal večer, in zvečeri, kdo mi bo dal jutro? zavoljo strahu svojega serca, ki te bo plašil (V. Mojz. 28, 65—67). Tako spoznava v svoji žalosti grešnik : Stiska me vest moja, mučijo me skrivnosti mojega serca; britkost mi dela lakomnost, toži me napuh, vjeda me nevoščljivost, bega me nečistost, sramoti po-žrešnost, terpini Častiželjnost. kara krivičnost, jeza in razpertija, vznemirja omahljivost, tlači lahkomišljenost, pogublja hinavstvo. Glejte! ravno tiste reči, kterim sem od rojstva stregel, tiste me zdaj pokorijo.
V takem grešnem stanu bi hudo bolni človek obupati mogel. Toda pogled na sveti križ in živa vera v Jezusa Kristusa, Sina Božjega, kteri je za naše grehe in hudobije terpel vse bolečine in smertne britkosti na križu, ta daje skesanemu grešniku pogum, da se kakor desni razbojnik zaupljivo oberne k usmiljenju Božjemu. Kadar je Sin Božji, na križu viseč in od vseh zapuščen, britkost svojih ran, sramoto svoje osebe, grozo-vitnost svoje smerti kazal svojemu nebeškemu Očetu, takrat je molil za nas, v lastnem zapuščenji prosil in molil, da bi ne bil zapuščen v nas, v svojih udih. In kakor je ta njegova prošnja vsled neskončne ljube zn
Očetove bila usliiana, tako tudi na« Se tolikih grešni-kov Bog vendar popolnoma ne zapusti z ozirom na Jezusovo neskončno zasluienje na križu. — Pot k spre-obernjenju nam je tn4i v bolezni odperta, stol milosti Božje celo na smertai postelji blizo; usmiljenje Božje je vedno pripravljeno nam odpustiti naše dolge, nas sprejeti, rešiti in zveličati.
Pogled na sveti križ daje resnično tolažbo v hudi bolezni. Gospod Bog je vse nase krivice naložil svojemu Sinu na rame. Približuje se mu poslednja ura, poslednje trenutje; smert zmaga njegove ude, oči se temnijo, usta blede, glava se k persom naklanja, tedaj zakliče Jezus z velikim glasom: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo"!
„Kdo d4 glavi moji vode in očem mojim studenec solz, da jokam noč in dan?" (Jerem. 9, 1.) Bog rešitelj, zveličar, naš največi dobrotnik umira na lesu svetega križa; umira za nas, kterih grehe je on vzel na svoje rame, in daroval sebe samega Očetu. Na križu umira on, kteri nas je iz nič vstvaril; za naše hudobije je terpeti hotel naj groznejši smert; zavolj naših krivic visi ves v ranah na križu, da bi z njegovimi ranami ozdravljeni bili mi, ki smo kakor ovce bili zašli, slehern po svojem potu. Od pete do glave ni ga zdravega uda na Kristusu: glava je s ternjera preprežena, obličje od udarcev zateklo in ranjeno, usta žeje zamorjene, roke in noge z žeblji prebodene ; vse telo njegovo — nima je na sebi ne človeške podobe ne lepote (Izaij. 53).
V neki bolnišnici so čuli nekega starčeka jokati. Duhoven, ki je bil v njej predstojnik in je slišal njegov žalostni glas, meni, da ima kako potrebo, ga po-prašuje: Kaj vam je? Kaj se vam je zgodilo? Ali vam je kdo kaj naredil? Jaz sem zato tukaj, da popravim". Ali mož ne odgovori, le joka in plaka se. Gospod ponovi vprašanje, ali mož le joče in zdihuie, pa besedice ne reče. Nato mu predstopnik ukaže, da brez odloga pove, zakaj se joka. „Ljubi Gospod, vi nočete, da bi jaz jokal? Doslej sem se imel za naj nesrečnišega človeka in vseskozi sem memral nad tem, kar sem mogel terpeti; ali pridigar, kterega sem danes slišal govoriti, mi je pa prav očitno pokazal, da je terpljenje pot v nebesa, da nas terpljenje podobne dela Jezusu Kristusu ; da bodimo kakor on; nekaj časa terpimo, in potem bomo srečni celo večnost. To me je tako prevzelo, da se od veselja ne morem zderžati solz. Kadar premišljujem vse te lepe nauke, kar sem jih slišal, ne jokam več nad svojo nesrečo, temuč čutim se ginjenega od veselja".
Poglavitne čednosti dobrega otroka.
(Dalje.)
Ljubezen do Matere Božje.
Ljubezen do prečiste Device Marije je z ljubeznijo do Boga neločljivo sklenjena. Kdo bi ne ljubil Božje Matere, Pomočnice kristjanov, visoke nebeške Kraljice, ktero Bog sam tako serčno ljubi?
Otroci ljubijo mater in jo serčno radi imajo, koliko bolj še le Božjo Mater, nar bolj sveto Mater! Bila je tudi ona nekdaj otrok, samo da je bila popolnoma čista, brez madeža in zato tako nezmčrno ljubeznjiva. Ali naj se dobri otroci ne vesele, da imajo tako čist, svet in popolnoma zgled v Mariji? Bila je Marija Bož jemu Sinu Mati, je pa Mati tudi vsem dobrim otrokom. Hoče jim biti Mati polna ljubezni in milosti, Mati polna blagoslova in moči, Mati polna skerbljivosti in modro-
•ti. O kako potrebujejo vsi ljudje, posebno pa ljuba mladost take Matere!
Zato jo ljubite in častite, posnemajte njen veličastni zgled. Poslušajte sv. Cerkev, ktera vas tako pogosto in živo spodbuja k češenju preblažene Device.
Ljubezen do angelov.
Priserčna ljubezen do ss. angelov, posebno do angela varha, se otrokom ne more dosti priporočati. Veste ljubi otroci, kaj nam delajo dobri angeli?
Angeli nas varujejo v telesnih nevarnostih. Tako so peljali angeli Lota iz pregrešne Sodome, preden ie to hudobno mesto pokončal žepleni ogenj. Angel je obvaroval tri mladenče v ognjeni peči v Babilonu. Sv. Petru se je prikazal angeli v ječi, je razvezal njegove verige in ga je iz ječe peljal.
Angeli nas varujejo v dušnih nevarnostih. Ko se ie bil krivi prerok Ballaam napravil, da bi bil Božje ljudstvo preklel, se je vstopil predenj angelj z mečem v roci. „Prišel sem", je rekel, „da ti nasprotujem, ker tvoja pot je napačna in meni zoperna". Tudi v smert-nem boju bodo nam angeli pomagali. Tako je bil pristopil angel k terpečemu Zveličarju na Oljski gori in ga je poterdil. Angeli so nesli dušo ubozega Lazarja v Abrahomovo naročje.
Angeli za nas prosijo. Rafael je rekel Tobiju: ,,Ko si ti med solzami molil, sem jaz prinašal tvojo molitev pred Gospoda". To se pravi po mnenji razlagovcev sv. pisma: Angel je zedinil svoje prošnje s Tobijevimi in jih je podpiral s svojim besedovanjem.
Angeli nas opominjajo k dobremu. Rafael je podučil mladega Tobija, kako naj s svojimi starši vred Boga moli in hvali. Angelske trume so oznanovale bet-lehemskim pastirjem rojstvo ljubega Zveličarja. Zaznamovali so jim čisto natanko rojstni kraj in so jim veleli iti k jaslicam božjega Zveličarja. Angel je opominjal rimskega stotnika Kornelija, naj poiše Petra in se mu d£ podučiti v veri. Neštevilni so zgledi iz življenja svetnikov, kteri varstvo in pomoč sv. angelov določno pričajo.
Kličite toraj, ljubi otroci, sv. angele in zlasti svojega angela varha na pomoč, kolikorkrat vam pretč hude skušnjave ali velike nadloge. Povzdignite glas: „Reši me; če ne, poginem!" Poslušajte svčt sv. Bernarda, ki pravi: Kličite svojega angela pogosto in polni zaupanja. Prosite ga zjutraj, da po dnevu varuje vaše stopinje in vas odvrača od hudobnih ljudi. Dobro si zapomnite ta le izrek:
Moj angelček, me vari Na duši, na teles';
Pred hudim me posvari, Pripelji do nebes!
5. Ljubezen do svetnikov.
Sveta vera uči, da svetnikom v nebesih moramo čast skazovati; oni so prijatelji in ljubljenci Božji. Ca-stite toraj svetnike, svetnice, svoje presvitljene brate in sestre. Častite jih v njih podobah in svetinjah. Obiskujte s pobožnostjo in vernim zaupanjem cerkve in svetiša, kjer se posebno častč sveti Božji. Zlasti častite svoje kerstne pomočnike (patrone).
Vaše češenje naj se skazuje prav posebno v tem, da posnemajte njih čednosti. Zakaj za svetnike ni nič bolj častitljivega, kakor da po njih zgledih ravnate svoje življenje. Gotovo svetnikom in svetnicam ni nič ljubšega, kakor da si prizadevate njim podobni biti v ljubezni Božji, v nasledovanji Jezusa Kristusa, v vsih najlepših čednostih.
Češenie svetnikov je silo dobro in koristno. Ali se ne spodbuja častiveo sam k tistim delam, zavoljo kterih druge časti ? Prav gotovo. Pa kdo bo štel čudeže in dobrote, ki so se na klicanje svetnikov zgodili in se vsaki dan še godč? Le eden naj se tukaj omeni, ki se je zgodil 1. 1828 na priprošnjo zveličane Germane. (L. 1853 je bila od papeža Pija IX zveličanim prišteta).
Jakobina Katala iz Tuluza (Toulouse), komaj 18 mescev stara, je bila vsa bolna in pohabljena. Gležnja in kolena so bile zatekle; noge so se ji bile tako posušile, da se je koža tako rekoč le bolj kosti deržala; poslednjič so se ji bije noge po strani skrivile.
Uboga deklica je bila tako oslabela, da je mogla ležati v postelji, ali pa biti na stolu privezana. Poleg tega jo je silo terpinčila merzlica in hudi bodljaji. Upanja na človeško pomoč že davno niso več imeli.
Pride pa pobožni materi na misel k zveličani Germani pribežati. Bila je obljubo storila in toraj je popotovala s sedemletno nadložno hčerko v Pribrak k grobu imenovane zveličane Germane. Tje pride in pod£ se v cerkev; bolno je posadila poleg sebe in j«? bila pri sv. maši. Zazvončkd k „Sanktusu", kar otrok za-kliče.
Mati zasliši neko pokanje iz udov otročiča, in misel jo ob! aja, da je hčerka ozdravela. Ko je pristopila k mizi Gospodovi, uide Jakobinica svojemu bratu, ki je imel med tem na njo paziti, in gre za materjo. Ni je nihče deržal, nobeden peljal. Kakor mati, tako je tudi otrok prijel obhajilni pert, kakor bi bil tudi hotel biti obhajan. Kadar se je mati vernila na svoje mesto, gre za njo Jakobinica, se vsede in brez vse podpore in pomoči je sama ravno sedela. Noge so bile zopet ravne. Priserčno veselje se ji je svetilo na obličji. I£o so verni pri mašnikovem blagoslovu pokleknili, je vstala brez pomoči in je tudi pokleknila.
Po kterih sotskih postavah uci satan
preganfavce sv. Cerkve.
Uči jih po novih in starih, ima pa po vsih deže lah in delih sveta eno samo podlago: laž, sleparstvo, obrekovanje. Bral sem v poslednjih poročilih Detinstva (od 1. apr. 1872 do 31. susca 1873), kako prekanjeno človeška hudobija, podpihovana od satana, dobro reč zatira in preganja, in nehote sem se spolnil na zvijačnosti, laži in ostudne potuhe naših sovražnikov po Evropi.
Primere naj čast čitatelji sami delajo; podam jim tukaj le samo posnetek kaj tehtnega naznanila, ki ga je poslal preč. g. Sohier iz severne Kohinkijane v Evropo.
Glasi se tako-le:
Previdnost Božja, ki je nam pripustila sprejeti veliko število otrok, je nam tudi preskerbela primčrno število rejenic, in ker so skoro vse ajdinje, se pod-učujejo v keršanskih resnicah in vse se spreobernejo.
Tako se zgodi, da ta občudovanja vredna družba sv. Detinstva ni samo otrokom v blagor, ampak tudi odrašenim. Treba nam ni govoriti o vplivu, ki ga ima ta družba do vsih sedanjih občin; zakaj ta družba je naj glasnejši pridigar, ki serca naj bolj gine in naj bolje daje spoznati ljubezen, s ktero keršanstvo napol-nuje človeške serca.
Akoravno kerševanje otr6k tu še ni močno razširjeno, je vendar napredovalo vkljub nasprotnim za-deržkom. Morebiti ste že slišali od grozovitega upora, ki so ga namerjali vsi „učeniaki", naši zakleti sovražniki, da bi nas pomorili, in od nesramnega obrekovanja,
da bi nas spravili pri ljudstvu v sovraštvo. Trosili so namreč govorico, da misijonarja, ki sta prišla s preč. g. Gauthier jem iz Evrope, sta 400 zabojev strupa pripeljala, da ga jaz delim vsem misijonskim duhovnom, kteri ga potem po beračih v vodniake mečejo in jedi ostrupujejo.
To neslano obrekovanje so vsi „učenjaki" razširjali in podpirali. Znano je bilo na enkrat po mojem in
f. Gauthier jevem misijonu, in po nekem delu g. Char-onnier-jevega misijona. Im^i so kristjane za ostudne ljudi, s poti so se jim ogibali, ajdje jih niso pustili v svoje hiše, ter jim niso hotli nič prodati in nič od njih kupiti.
Kerševanje je bilo tedaj ustavljeno. „UČenjaki" so pravili, da vse osiročene otroke sežigam, da se umerli ne pokopujejo, ampak nasole, in tisuč takih bedastih reči. Mnogi mandarini (kitajski vradniki), ki so bili z „učenjaki" v zvezi, so poterjevali to sovražno obrekovanje na besede nekterih zaverženih ljudi, ki so djali, da jih je ta ali uni kristjan najel, da naj ostrupo-vanje izveršujcjo. Obdolžene kristjane so zapirali, neusmiljeno trrpinčili, raztepali z bambusom (indijanskim terstom/, meso so jim z razbeljenimi klešami tergali z ledij, naj bi pritcrdili, da sem jih jaz najel strup raz našati.
Namen naših sovražnikov je bil, da se ljudstvo razkači, ter nas z vsemi kristjani pomorijo. Po vaih ajdovskih vaseh so napravili „narodno stražo", jo pre skcrbeli z or« žjem in vadili, in povsod je gospodoval upor in zmešnjava.
Prestrašeni kristjani so čakali od dne do dne, da bodo pomorjeni.
Neki polten mandarin, ki sem ga od davno poznal, mi je povedal, da je devet sosednjih krajev določilo dan, ki bodo prišli, bojo našo hišo oblegli in nas pomerili. To je imelo biti znamnje splošnje morije v mojem misijonu. Bili smo kot šibke ovce med temi de-rečimi volkovi brrz vsakterega pripomočka ; pa prosili smo preserčno Boga in sveto Devico, naj nas reši preteče nevarnosti. Bili smo kmalo uslišani, zakaj v teh okolišinah je dospela pod admiralom Obier om kanonir ska ladija, ki je prinesla kralju daril od odbora velike razstave pariške od 1. J 867.
Prihod te ladije je razdjal vse morivske naklepe. Nam so biii požgali samo en samostan ; v Tang-King-u so pa oropali in požgali ajdje veliko keršauskih vasi.
Kar je imelo to obrekovanje slabih nasledkov, so vsi padli, hvala Bogu, na obrekovavce same, kterih vendar kljubu temu niso nič kaznovali. Društvo sv. De-tinstva je kakor popred v časti in ljubljeno od naroda, ter je upati, da se bo množilo od dne do dne. Pred nekterimi mesci je bil kralj poslal dve dvorjanki k nam, naj naše naprave natanko pregledate, in sporočili ste nj. veličanstvu prav koristno. Ena teh pri dvoru zelo veljavnih žensk nam je izročila 121etnega dečka, ki ga je sama sprejela za otroka.
Našo sirotišnico tudi mandarini večkrat obiščejo in jo zadovoljni zapuste.
L. 1868 smo omožili 11 naših deklic in 2 mla-denča oženili. Tri teh deklet so se s kristjani blizo tu prav srečno omožile. Druzih šest se je omožilo z re-jenci sv. Detinstva in kakih šest, ki pri sirotišnicah služijo, in ti hočejo celo življenje ostati v službi sv. Detinstva. Naredili smo jim male koče okoli verta. Po dnevu delajo v delavnici, predejo svilo, pletejo mrežice (špice) in Šivajo, jedo pa z drugimi otroci; razun živeža in obleke ne dobivajo nikakoršnega plačila; ravno tako tudi drugi služabniki sv. Detinstva ne. Ukljub teinu jih ne prištevam otrokom, ki imajo pravico do
sirotnišnic, ne v šolah, ne v delavnicah. Poslal sem tudi dva naj zmožnejših naših dečkov v misijonsko šolo. Neki drug se nči tam že več let; je brez ugovora naj verlejši učenec. Njegov oče je bil nekdaj deželni namestnik, njegova mati se je spreobernila.
Zopet drug je v vstavu v Pielleg u in bo kmalo končal svoje učenje. Sin je nekega velikega mandarina. Njegova mati je tudi sprejela keršansko vero po smerti svojega moža.
Pred nekterimi mesci sem poslal okrožnico do vsih svojih duhovnov, da naj se povsod napravi družba sv. Detinstva. Poveljnik ladije s kanoni je naši sirotnis-nici, ktero je prav skerbno ogledoval, podelil znesek 54 fr. Njegov milodar me je toliko bolj ginil, ker ni katoličan. Naj mu prinese srečo.
Iz poročila preč. g. Paginier-a, apost. vikarija v severnem Tong-King-u od družbe sv. Detinsta sledeče povzamemo:
Bodite zagotovljeni, da moji misijonarji in jaz sam smo pač spoznali, kako važno nalogo ima to društvo v oziru na spreobračanie ljudstev, in da z vso močjo za-nj skerbimo.
Dobro, kar dela vsak dan in od česar Vi le pri-povedati slišite, vidimo mi vsako uro in čutimo čuda polne nasledke. Hvala sv. Detinstvu, vidimo vsaki trenutek nebeške vrata se dalje odpirati, in prizadevamo si, kolikor duš bo mogoče rje spraviti. Število sprejetih otrok je veliko veče kakor prešnje leta, ukljub ovirom zavoljo nevoščljivosti, ktero nam hudobni sovražnik vedno nasproti obuduje. Mi pa tudi vemo, da je delo toliko bolje, kolikor močnejši si peklenski duh prizadeva ga zavirati. Oterčeni z zaupanjem na B>ga nadaljujemo toraj svoje priza ie vanje, in se ne pustimo m /titi sovražnim nasprotovanjem. Dražbi sv. Detinstva se že razširja po dveh deželah Nin biih in Cnanh hod-u, kakor tudi po ostanku miiijoniša. Dalj časa sem se v teh krajih mudil, da bi malih otrok iskal. Pri tem delu mi je zlasti pomagal eden misijonarjev in več domačih mašnikov, ki so se vsi pridno pečali s tem po svojih duhovnijah.
Iz teh naznanil zamorejo udje sv. Detinstva spo-spoznati, koliko dobrega store s svojimi darovi v daljnih deželah Azije in Afrike, in t » jih bo spodbudilo, da bodo z novim veseljem molili in darovali za rešenje ubogih ajdovskih otrok in za razširjanje Božjega kraljestva na zemlji.
klic.
„Treba bo skerbeti, da dobimo dnevnik, kteri bode vstrezal potrebam našega naroda, ne pa ga v njegovi veri žalil, dobro razdiral, kar duhovni s težkim trudom zidajo, in ne razpora delal med rojaki". —
Danica, tečaj XXVI., list 29. stran 232.
Dokler smo na Kranjskem vsi imeli program: „Vse za vero, dom, cesarja", zmagovali smo vedno. Zdaj nam pa „Sl. Narod" skuša zmage storiti dvomljive (vide Kosarja!), ko hoče z neslišano surovostjo vsiliti program: ,,Za omiko in svobodo!" — izpušča pa naj pervo točko: vero. S tem brezverskim programom naj gre delovat med opice, ki nimajo vere. Mi Slovenci hočemo poslance, ki bodo delovali za „vero, dom, cesarja"; kratko in malo ne potrebujemo tacih poslancev, ki za „dom" sicer godejo, vero pa iu njegove duhovne hujše od Turčinov sovražijo, tako da
jim je ljubši nemškutar, kakor klerikalen Slovenec (vide Kosarja!)
Ali bodemo duhovni na to pačenjanje še dolgo gledali nemarno? Ali bodemo še puščali, da se slovenskemu narodu vera jemlje iz serca? Ali bodemo še dolgo roke deržali križem, ko sovražniki delajo na vse pretege, da bi narod okužili?
Kot duhovni, ki imamo veliko dolžnost bojevati se za svobodo: moramo z vso resnostjo in močjo na domači zemlji stopiti v boj tudi zoper domače liberalce, ki teptajo versko svobodo, dasiravno svobodo v programu imajo in v svojem listu dan na dan godejo o svobodi; ki v svojem listu malo drugega razkladajo, kakor to, kako je konservativna stranka „mračnjaška"; ki v svojem listu od perve do zadnje verste, kamor morejo kaj vtakniti, išejo dokazati, da so duhovni zaničevanja in psovanje vredni ljudje, ki omiki in svobodi predor zavirajo z vsimi štirimi.
Za boj zoper te liberalce pa katoliško-političnega dnevnika potrebujemo kakor riba vode. Sej še premiro-ljubna:) Danica meseca julija piše: „Treba bo res sker-beti, da dobimo dnevnik, kteri bode vstrezal potrebam našega naroda, ne pa ga v njegovi veri žalil, dobro razdiral, kar duhovni s težkim trudom zidajo, in ne razpora delal med rojaki".
,.Vestna" reč in potreba je, da se duhovni in vsi katoličani ustavimo nadaljni povodnji ter vstano vimo katolišk dnevn-k. Duhoven, kteri bere in ve, kaj se godi, pa bi te potrebe ne spoznal ter zadovoljen bil s takim okuževanjem ljudstva, bil bi najemnik in ne pastir.
Ali ne bi bilo tedaj potrebno, da se na slavne ljubljanske pervake obernemo, da v-itanove dnevnik, ki bo zagovarjal program : ,.Vse za vero, dom, cesarja!"? — Naši pervaki, ktere pa „Narod" prav neotesano napada, so storili že toliko, gotovo store še to. Ali se motimo?
Konservativna stranka, delaj dokler je čas! Če ne, dan na dan bomo bolj zgubivali tla spod nog. Mlado-slovenci so z dnevnikom razderli slovenski tabor; glejmo, da ga z dnevnikom — z boljšim dnevnikom zedinju-jemo, ali saj ohranimo, kar se d&.
Uni so si svojo, če tudi piškavo moč priborili z glavami skoro kervavimi; ako hočemo katoličani svojo dosedanjo moč ohraniti, od unih narodu že vsekane rane celiti, moramo več delati, kakor doslej; „več" pa delati komaj moremo, če nimamo dnevnika.
Zato: dnevnik vstanovimo!
Duhoven in narodnjak.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Razpor in njegov zagovor. Občutek zadolženja se giblje, zadolženec se izgovarja in zagovarja. „Narod" seje razpor po deželi in zdaj ga je pričel očitno zagovarjati, češ, da ne bode več mogel kdo naroda strašiti, da je narodna stranka „mračnja-ška", „klerikalna", „sovražna svobodi". Meni toraj, da „razvivši odločno liberalno narodno zastavo" so mlado-slovenci „orožje nemškutarjem iz rok zbili (??), in uni morejo proti Slovencem delati in agitirati samo še z nemškega stališča". (Tedaj v ničimur drugim ne ? Nikar ne
#) Očita se nam, da po nasprotnikih premalo bijemo; toda naše orožje so na vero in resnico zastavljeni razlogi. Klepetanje je babursko, kamenje pobalinsko, koli ponočnjaški, za-sramovanje plašursko, laž in obrekovanje satansko. Ako nasprotniki po takem orožji grabijo, s tim ravno kažejo, kako po krivici so „omiko<( dj&li v svoj program.	W.
pozabite, kar ste tukaj rekli!) „Oni (nemškutarji) nimajo druzega proti nam", pravi „Nar." dalje, „nego to, da mi ljubimo jezik matere in šego očetovo", — Ali res? K šegam očetovim se menda vender šteje tudi očetova vera, njegova bogoljubnost, njegova vdanost do matere sv. Cerkve, njegovo veselje do cerkvenih opravil, — ali ne? Vse to pa „Nar." razdira, in vendar pravi, da ljubi „očetovo šego". Vidite, kako se tiček vjame, na kaj se naslanja človek, kadar se mu je izmuznila naj perva podpora? Toda „Narod" se pogre-zuje še globokeje v svoji nedoslednosti. Pravi namreč:
„Težko in le posamezno se bode našel človek, ki bo vedoma narodne svetinje zatajil in zasramoval" .. Ali niso to predrage besede? Samo, da bi jih „Narod" v vsakem listu desetkrat sam ne prejedel! Kavno zat^>, ker se le težko in poredkoma najde človek, ki bi „na-rodne svetinje vedoma zatajil in zasramoval", — ravno zato je po vsi deželi velika nejevolja zoper „Narod" in njegov „Tedoik", ker on narodne svet>nje taji in zasramuje, ker njegova iz tujstva posneta roba naj pervo svetinjo našega naroda, sv. vero, našemu narodu skrutii, gerdi, psuje in zasmehuje , kakor delajo u. pr. luteranski od vsih omikanih grajani „traktetlein s". Ln-terani so bili sv. pismo poslovenili, pa pokazili, da bi tako bili naš narod osleparili; le ti pa že tudi to zasmehujejo, kar je v sv. pismu, in le za jezik «'bvi-seli na domaei zemlji. Da to počenjajo „nevedoina", kdo jim bo verjel? — l*ri»li so kakor vidite, res v tako sotesko s svojo doslednostjo že zdaj, da se morajo sami sebi smiliti iu suiešui zdeli. ,,Sprejeli določno so liberalni program, izrekli so se za svobodo", kakor pravijo; ob enem pa v vsem pisanji kažejo, da njih svoboda je „gloritK'iranje" mesenih strast in zattraoje verskega in nravnega čutila pri našem narodu. Boj«; se biti „mračnjaki", postali so pa ravno s tem „mrač-nj»ki*', ker ugasuje;o sebi in ljudstvu luč sv. vere in vžigajo sovraštvo zoper sv. 1 'erkev, delajo ostuden razpor med lastuim narodom.
In kaj so njih ,,narodne svetinje", s kterim se hvalijo?"'... Vera ne več, zato ni čudo, da so zagrizeno jezni na katoliško duhovstvo, na procesije m razne cerkvene opravila, celo na podobe svetnikov po poslopjih.
Je mar nravnost slovenskega naroda njih svetinja? Poglejte, kako pišejo, kako klafajo, da mora poštenega Slovenca sram biti. — Ali pa so „Narodova" svetinja verli domoljubi, ki so se ostarali v delu za nas narod? Ko bi to bilo, bi ne iskali ti lažnjivi „osrece-valci" jih pred vsirn svetom umazati in očerniti. — Pa vender lastni oče, mati, bratje, sestre so jim „svetin je"? Vsim tem je sv. vera „svetiuja", ki so jo pa oni iz svojega gesla zbrisali in jo išejo pristuditi svojim domačim, kakor sploh Slovencem, zato z njo tako pometajo brez vsega spoštovanja. V 1. 3. avg. n. pr. se tista baptiskovska duša spakuje ravno našim slovenskim svetinjam; najprej citira eno naj gerših ponočnjaskih „kla-faric", potem pa tako le kremljači: Oče, „stari oče moder mož", kranjski kmet, ga je poslal (sina) ven med svet, da študira za „gospoda", to se pravi, da preskerbi svojej žlahti vstopne liste v nebeško kraljestvo, kateremu bode sv. Peter, spoznavši sorodnike maziljenega kolege, z veseljem svoj „vidi" pritisnil itd.
Ker ta stranka povsod nadležno vsiluje ljudem svoje zanikarne liste, toraj je dolžnost, ljudi svariti pred lažnjivimi preroki.
Iz Ljubljane. Sv. Oče Pij IX so v nagovoru 25. mal. serpana (ki naj ga tukaj po domače nekoliko pojasnimo) vesoljni keršanski svet prav goreče povabili k molitvi. Ozrejo se ob kratkem na tolovajsko novo italijansko postavo, ktera zatira katoliške redove (kloštre)
tudi v Rima, kakor bo bili po enaki postavi zaterti že poprej po dragi Italiji. V novo opomnijo, da postava nima nič veljave, da vsaka prodaja in kupovanje cerkvenih posestev in premoženja nima Čisto nobene postavne pravice in kupovalec bi bil dolžan toraj bogo-skrunsko pridobljeno reč nazaj dati. Vsi vdeležniki ta-cih postav zapadejo kar precej v izobčenje, ni se le trebs, da bi jih v cerkvi ali kjer si bodi za izobčene naznanili. Akoravoo take roparske postave obsojuje in zaverže tudi zdrava človeška pamet ter pravoslovje, jo je vender laška zbornica s senatom vred sprejela, glasovala, in kralj jo je poterdil. (Bomo vidili, koliko časa bo še sedel taki kralj na svojem sedežu, kteri lastnike iz njih posestva tira!)
Ne le strahovite krivice take tatvine sploh, ampak zlasti tudi ljubezen do hudodelnih zadolžencev, njih pogubljenje, nagiba Kristusovega namestnika, da vsim, ki so postave svetovali, kovali, itd., in kteri jih kakor koli epolnujejo, vsim bogoskrunskira barantačem s cerkvenimi posestvi naznanujejo, da je barantija neveljavna, oni pa so zapadli v veliko izobčenje in druge cerkvene kaznovanja, ter so si nakopali maševanje Božje, kakor uči trienški cerkveni zbor z drugimi cerkvenimi vsta-novili vred.
Zdaj pa preganjavci Kristusove Cerkve grejo dalje na to, da bi djanje papeža in sv. Cerkve zmiraj bolj vtesnili ; vse kar je svetega, spoštovanja vrednega, bodi si reči ali osebe, išejo v zaničevanje in zasramo-vanje spraviti in v tem nagnjusnem djanji se zmiraj bolj zedinjajo ter se išejo vterditi. Njih postave, njih djanja in pehanja so obernjene na to, da bi Cerkvi vse žilice in živce podvezali, Cerkvi ubranili, da bi ne mogla svoje od Boga dane moči in oblasti skazovati in spolnovati. Celo na to že prežč, ako bi sedanji sv. Oče oči zatisnili, kako bi ubranili, da bi kardinali ne mogli prosto, po cerkvenih postavah ter po Božji volji voliti novega papeža; temuč radi bi na stol sv. Petra vsilili kacega najemnika, misleči, da tudi v Božjih in Cerkvi-nih rečeh se da slepariti, češ, kakor pri človeških poče-njanjih in kovarstvih.
Po takem kratkem pregledu del naj večih hudobij Pij IX zavrača na preslavno edinost vsih škofov in vse katoliške deržine s središem Edinosti. Pij IX med divjim viharjem človeških strast dvigne oči v nebo in kliče: Vsi skupajy kolikor nas je na Širokem svetu, glejmo , da storimo Bogu bogoljubno silo. Vsi visi pastirji naj k temu spodbud ujejo svojih škofij dušne pastirje; vsi duhovni pastirji pa povsod svoje ljudstvo. Vsi pokle-kujvto r jtoniznosti pred altarje Gospodove in kličimo: Pridi GospodPridi, in nikar se več ne mudi!
Ta glas sv. Očeta bojo tudi slovenski verniki veliko rajši poslušali, ker že tako s toliko gorečnostjo molijo za papeža in sv. Cerkev, za odvernjenje toliko hudega, za spreobernjenje nesrečnih grešnikov in za-peljevavcev keršanskega ljudstva, kteri veliko hudo bližnjemu delajo, še nar strašnejši nesrečo pa sami sebi nakopujejo.
Sklep nagovora je zopet veličansko upanje, v kte-rem je velik Pij IX, kakor v veri in v ljubezni.
- ls mesečnega shoda katol.-politiskega društva
v Ljubljani v nedeljo 3. avg. t. 1. — Zarad raznih cerkvenih slovesnost je bilo mnogo družnikov s podpredsednikom vred nepričujočih; toraj je predsedoval starosta g. DraŠler, kteri je v pervo naznanil, da so se sveršili sklepi družbeni. Oddale so se prošnje: do slav. mininsterstva zastran jezuitov, do si. mestne gosposke zastran varnosti po mestu itd., in do slav. vodstva ljubljanske hranilnice v zadevah stanovanja za uboge.
Od zadnjega zbora sta pristopila nova družnika preč. gospoda Al. Košir, župnik v št Rupertu, in mil. prošt. dr. An t J are.
O narodnih zadevah je nato govoril gosp. mojster Regali, omenil Staro- in Mladoslovencev. O per-vih, da imajo vterjeno zaslugo za narod že od davno, ker trudili so se in delali zanj še preden so nekateri mladih beli dan zagledali, ki pa zdaj prederzno zahtevajo, da bi se vse po njih ravnalo. Program „mladih" se glasi za „omiko", pod ktero omiko pa dostikrat ne tiči kaj veliko druzega kakor neomikano brezverstvo. — Oziroma na zbor graških dijakov meni govornik, da 8 pridnim pripravljanjem na svoj prihodnji poklic bi mladina domovini več koristila, kakor pa z nezrelim svojim politikovanjem.
Radi se naši „omikani" sklicujejo na nekdanje nejeverske »jomikance", toda pri Spartanih n. pr. so mladi v pričo starih molče poslušali; pri nas pa hoče mladost pervo besedo imeti in se v vse vtika, le to rado zanemarja, kar ji je za njeno dobo naj bolj potrebno. Marsikteri starši britko obžalujejo, da nj;h sinovi toliko rogovilijo zoper vse, kar je staršem sveto. Že zarad tega je želeti, naj bi včlike šole imeli v svoji domovini, in bi se mladina, blizo svojih staršev, kolikor toliko obvarovala. Navzamejo se na tujem zaničevanja sv. vere in hvalijo se potlej s svojim domoljubjem, kar pa je le prevečkrat tuja ljulika.
Dalje odvrače neslani ugovor „mladih", da smo mi odpadli od „narodnega" programa, ter skazuje, da oni sami so odpadli od starega slovenskega programa in so si skovali novega. — Meni tudi, da se mladi motijo, ako dr. Razlaga k svojim prištevajo, in dvomi, da bi on prevzel mandat, ker je javno izrekel, da ga ne prevzame, dokler svojega ravnanja ne opraviči. Pravi kandidat za notranjce je gr. Hohenwart, strah vstavovercem in drugim. — Strinja se nadalje s politiko dr. Bleiweisovo in obžaluje neomikano napadanje mladih v „Nar." Skupščina mu poslednjič priterdi resolucijo, da raji kakor s politiko naj se mladina pečA s spolnovanjem svojih dolžnost, da bode kdaj domovini res koristila (ne, kakor marsikteri zgubljeni študentje, le razpor pomaga delati v domovini).
—	Nove maže se zdaj naglo opravljajo — potem ko je bilo 27. mal. serp. 12 novincev duhovskega stand posvečenih. Med drugimi je bila preteklo nedeljo, 3. vel. serpana, prelepa nova maša č. g. A nt. Jegliča v Begnjah na Gorenskem. Po odlični skerbljivosti in vljudnosti preč. gosp. dekana in po modri previdnosti gosp. primicijanta in njegove družine, pa po določni katoliški značajnosti ondotnih prebivalcev se je godilo vse tako lepo in spodbudljivo, da je to bila v resnici gotovo ena naj lepših novih maš, ktero je posebno povzdignila tudi čversta in času primerna pridiga gosp. špiritvala Heidriha o vojski katoliškega mašnika. Bog daj temu in drugim novim mašnikom obilnih darov sv. Duha, kterih bojo dandanašnji tolikanj potrebovali.
—	Velikanska slovesnost. V Pragi bode 28. in 29. velika slovesnost: 9001etnica vstanovljenja ondotnega škotijstva, k kteri bojo povabljene zastopništva vseh katol. družb po Avstrijanskem.
Program slovesnosti 900 letnega jubileja od vstanovljenja Praškega škofij stva9 kolikor se tiče 28. in 29. kimovca 1873. Dne 28. kimovca (s ep t.), v dan sv. VAcslava.
Dopoldne: O '/„8 jutranji veličasten obhod iz cerkve ss. aposteljnov slovanskih Cirila in Metoda v Ka-rolinu v Cerkev sv. Vida na Praškem gradu z zastopniki praškimi, pri kterem se bo vdeležilo memo Čehov in vsega Moravskega, tudi Šlesko in Kladsko, in tudi iz tujih krajev.
V št.-Vitskem svetišu, pa tudi zunaj v dvoru, se bojo opravljale slovesne ss. maše in posamezni pp. nn. gg. škofje bojo imeli slovesne ogovore.
Za popoldne je pripravljena razstava umetni-ških in zgodovinskih spominkov iu zakladov praških, imenito na kraljevskih Gradčanih; zvečer se bojo spevale slavnostne litanije Vidovske v semeniškem svetišu.
Dne 29. kimovca
bode v cerkvi sv. Salvatorja ^v semenišu) slavna pon-tifikalna sv. maša, pri kteri bode na koru glasbo vodil proslavljeni obnovitelj staroklasiške godbe rezenski umetnik F. Witt (med vdeleževanjem hvalno znanega skladatelja Moravana Križkovskega) t. j. Polestrinovo osrao-glasno mašo „Hodie natus est" z lastnim „Te Deum".
Po tem se zbero vdeleževalci v prostrani sobani, v kteri bodo slovesni govorniki, domačinski in drugi, vsestransko preslavljali jubilejno slovesnost.
Opoldne bode skupni obed.
Ker je program te verske, narodne in zgodovinske slovesnosti tako obširen in raznoteren, se nadja odbor obilnega vdeleževanja domoljubnih društev iz raznih krajev, zlasti iz čehoslovanskih.
—	Za Cerklje je gosp. Zadnikar izdelal prav lepo gotiško raoštranico, vso iz čistega srebra. Ta moštranica je namesto une, ki je bila pred nekaj časom bogo-skrunsko ukradena; 24 palcev je visoka in 7 liber težka. V lunici ima 11 pravih diamantov lepe cene. Ob straneh sta ss. Peter in Pavel, zgoraj ss. Mobar in Fortunat, in ob stojalu 4 evangelisti. Delo je prav lepo, vse v ognju pozlačeno. Skoraj dogotovljena je tudi nova posrebrena in pozlačena svetilnica za pred veliki altar, ktera bode domestovala poprešnjo ukradeno.
—	Duhovske vaje se približujejo; povemo naj toraj, da zopet pride znani ljubljeni in sloveči P. Luka. Za konzideracije pride sam provincijal karmeliškega reda. To je znamnje posebno spoštljivega pozora na našo deželo od strani tega reda in bode zaupljivo mnogo gospodov privabilo na duhovne vaje. Če kdaj, je sedanji Čas potrebno, da se oznanovalci besede Božje v ta-cih prilikah nravno obnove, pozive in poterdijo za vojsko v prid kraljestva Božjega, ktero zdaj v resnici „silo terpi, in le siini ga bodo nase potegnil iter toliko ložej tudi ljubim rojakom pomogli, da jim Božje kraljestvo ne bode odvzeto, zoper ktero tako silovito škripljejo peklenske vrata.
Na Jezici smo zvonik farne cerkve s kositarjem pokrili. Delo je bil prevzel znani kositrar Jakop Bele iz Šentvida nad Ljubljano, in ga je prav dobro, umetno in mojstersko doveršil, tako, da ga z dobro vestjo vsim cerkvenim predsedništvom smemo priporočiti. G. Jakop Bele je pravičen skoz in skoz, in nikakor ne prenapet, kar se tiče plače, in vse svoje sodelavce in pomagavce ima v lepem redu, tako, da se ni treba nobene sitnosti bati tam, kjer on dela. Na dober svet smo novo pokriti zvonik dali prevleči s kuhanim in vbeljenim lanenim oljem zoper rijo. Ta vbeljeni lak (laneno olje in sre-berna pena) ne vzame kositarju ne barve ne blišobe, in če ga nje obvaruje kaj več let, bo res velika dobrota; kajti, kositarske strehe so kaj lepe na zvonikih, dokler se jih rija ne loti. Farmani na Ježici so zopet pokazali, kako ljubijo svojo cerkev, kako imajo živo vero in so vneti za Boga in za olepšanje Gospodove hiše. Komaj je 3 leta, kar so še le zidali z velikimi stroški, in vender so lepi veliki darilnik v svojo farno cerkev napravili, ki je bil leta 1872 dodelan, letos pa so zvonik tako lepo pokrili. To je res hvale vredno. Oboje so pa zveršili brez sile, brez nakladov, samo z rado-
voljnimi darovi, kajti farna cerkev nima čez navadne potrebe nič prihodkov.
Iz Notranjskega, 3. vel. serp. Predraga „Danica" ! Kakor vsi katoliški listi in sodelavci katoliške Cerkve, tako se imaš boriti tudi ti z nekimi ljudmi, kteri djanje, stvarjenje in vladanje Vsegamogočnega v naravi radi le naravi pripisujejo. Se vč, da to so taki, ktere prava zavest že popuša, ki bi radi druge^ učili, pa so sami res podučenja kaj močno potrebni. Čital sem v nekem „listeku", da je iistekar zvonjenje vražam prišteval. Ni mar taki človek nevednež in podučenja močno potreben? Zakaj podučen človek (če tudi ob času hude ure zvoni) dobro ve, da zvon na znanje daje, naj bi ljudje Vsegamogočnega prosili za odvernenje hude ure; ne pa kakor B. piše: „da zavoljo vraž zvoni". Ti ljudje se nam za naj veči dobrotnike vsilujejo, pravijo : „Ni-smo v srednjem veku; svet je omikan, se ne da mračnjakom za nos voditi". In sami sebe varajo, da so ga oni izobrazili. Menda v tih kratkih tednih, odkar „SIov. Nar." in pa „Soča" ljudi motita! Ali se ne pravi to, druzih skoraj naj težavniši zasluge sebi prištevati? Ali niso to lažniki? Pa tudi vsak pameten ve, da kdor je res omikan, se ob krajšem zna odgovoriti, ne pa kakor naši liberalci, ki vsak dan izhajajočemu časniku tolike velike prostore vzamejo v porabo za pikanje drugih poštenih tedniskih listov. Ali je to olikovanje? Vsak lahko vidi, kteri so tisti, ki studijo sv. vero in niene častivce, toraj zopet lahko znamenje spoznati ljuliko in pšenico, ločiti, kje je čeda Kristusova, in kje volkovi. Zatoraj vsi pošteni katoličani pozor: „Za vero, dom, cesarja"!
Strašna suša nam žuga na Notranjskem. Tukaj naj omikani kaj svetujejo, ki mislijo, da imajo naravo v rokah.	Bivši vojak.
Razne slovenske novice. Iz Notranjskega se zanesljivo naznanuje, da bodo volili grofa Hohenwarta za poslanca. Od vsih strani se sliši, kako se vedno bolj vterjuje zaupanje do njega. Gotovo že tudi to veliko pomaga, ker ga „Narod" tako 1 juto odbija. — Iz več krajev se sliši, s koliko nadležnestjo mladoslovenski kroš-njači „Tednik" vsilujejo ljudem. Na Dolenskem jih je poštenemu možu celo reč kolportor v roke potisnil, kteri pa niso svojega namena dosegli, kakor nam je mož sam pravil. Na Gorenskem je pravil pošten gostilnik, da se je nadlegovan naročil, da bi imel za lOletno hčerko kaj berila. Ko ga pa pregleda, precej reče: ,,Kaj tacega otroku ne morem v roke dati"! — Piše se, da sredi tega mesca se razpusti deržavni zbor in nove volitve se razpišejo. V prihodnjem deržavnem zboru, pravi „Presse", bode glavna reč nadaljevanje ,,zoperver-skih postav". Ali mar zato starinarski „mladoslo-venci" tako tise, da naj se volijo ^ možje brezverskega programa za poslance ? Tudi na Stajarsko se ta Antikristov poslanec vsiluje, pa so ga precej siti, da ga le vidi o in njegov namen spoznajo, kakor piše „Gospodar". — V Celovci, kakor piše „Gospodar", so 28. jul. po-kladali pervi kamen za spominek pesnika Ume k-a. Povabljeni liberalni Slovenci pa niso hotli vdeležiti se slovesnosti; spotikali so se nad besedo „keršanskiu pesnik, ki je spominku vsekana. Ti ljudje se zmiraj bolj razodevajo, kdo in kaj da so. Ako bi bil kdo v mladoslovenskem pomenu, t. j. v meseni pohlepnosti spisal n. p. „Abuna Solimana", bi ga bili kovali v solnce in zvezde naj viši; ker ga pa je spisal spodobno, če tudi še tako izverstno, se prezira in „ignorira". — V Istri, kakor se piše v „Nov.", je letos žita malo, grozdje bolno, kakih 9 občin je pobila toča, pri morji je vse suša vzela. —
Hazgieti po sretu. Rimsko. Sv. Oče so 2. avgusta šli iz svojih poslo-
1}\\ v Pavlinsko kapelo, so ocdi maševali in lepo število ljudi obhajali. Bili so potem še pri eni maši in vdeležili so se „porcijunkuIskega odpustka", kterega so tudi to leto, kakor že poprej, prilastili tej kapeli. — V Rimu je menda naglo umeri kardinal Frrretti.
Kolera, naj občutljivši šiba Božja, je jela narode hudo tepsti. V več krajih na Ogerskem je pomorila šesti del vsega prebivalstva; po Hervaskem in Slavonskem v nekterih krajih hudo razsaja; imajo jo ca Laškem kakor na Dunaju. Ta nadloga utegne marsikoga tako zmodriti, kakor se iz notr. Bistrice v „Nov." piše o hudem neverniku. Nedavno je hudo zbolel, nevarnost zastran večnosti ga pretrese, pošlje po duhovna in prejme bv. zakramente. Neka žena ga praša: ,,Kako da ste še sami poslali po duhovna V" Odgovoril je: „Kar sem v ,,Tagblattu" bral, to sem govoril; ali ko zadnja ura pride, je to vse kaj druzega." Mož je umeri. Bog mu daj dobro!
Raznotere novice. Na Dunaju še zmiraj gospoduje kolera, naj bolj v znctranjem mestu, v Leopoldovem, Ilernalsu in po novem Lerchenfeldu. — Konec brezver-skega poba: V Klein Gmein-u na Solnograškem se je neki še !e 141etin dečak večkrat šopiril, da ne veruje ne na pekel ne na satana. Ta zanikarnež se je te dni obesil. Taki sad rodi novo brezverstvo. — Pred nekimi dnevi sta v okraju Karlsbadu prijatla Alb. Franc in Ferd. Trott pijana šla domu in sta se po potu skregala in stepla, puška se je med tem sprožila in Ferd. Trott je bil ubit. (Miihr. Bot.) Varite se pijančevanja. — Iz Bosne se vedno sliši, kolike trinoštva počenjajo brezvestni turški vradniki in drugi hudobneži s kristjani. Hinavska Evropa preganja tukaj zveste katoličane zlasti moralično po svojih Časnikih itd., trinoški Turk pa tam 8 svojim starin trinoštvom. — Novo-laška omika: Neka diabolska družba vlači menda po cele barke italijanskih otrok v novi York in po sužnjiško z njimi berantd, da ni govoriti. V enem samem tednu, pravijo ,.New-York Timesje 100 tacih otrok tje dospelo in tri enake barke so bile med potjo. Amerikanske in italijanske vradnije niso dozdaj nič storile, da bi to neznansko ostudnost odvernile. Pa sej je Italija ,,liberalna" deržava, ktero tudi naši ..liberalni" Časniki prehvalisujejo. Nauk: „Kjer se katoličanstvo tare, tam se rodi sužnost." — Moravsko ima 2.017,274 prtbivavcev, to je, 1,510,036 Slovanov in 507,238 Nemcev. —• Tudi za Moravsko, pravi ,,Miihr. Botseh.", ima duuajski borzarski polom silo žalostne nasledka.
Iz Ljubljane. Katoliškopolitiška družba je naslednjo prošnjo izročila slavnemu vodstvu Ljubljanske hranilnice.
Slavno vodstvo!
Očitna reč je, da revšina je čedalje veči, revežev do strahote veliko ; vsi se boje, kam bo to prišlo, ako se povod»?nj ne ustavi.
Bodi si, da je veliko lastnega zadolženja pri tem, da druzbinske in občinske okolišine te hude zadrege močno povikšujejo; med nami so le vender in utajiti se ne morejo. Ze samo vsakdanje nar bolj potrebne reči za življenje se tako podražujejo, da reveži ne morejo več izhajati.
K nar bolj potrebnim rečem za življenje, da je nekoliko spodobno, se mora neogibno prištevati zdravo stanovanje. Ne manjka se tacih stanovanj v našem mestu za tiste, ki so zmožni dobro plačevati; ali delavci in sploh revni, ki ne morejo dobro plačevati, so dostikrat po tacih kotih, ki 3e ne morejo stanovanja imenovati, če niso morebiti še tudi dostikrat cele tedne brez kacega stanišča.
Novi čas je sicer marsikaj poččl, češ, da hoče revežem pomagati; namen pa je bil tako malo dosežen, da bi se skoraj reklo, revežu se v njegovo Škodo hoče pomagati.
Kdo tedaj, kako naj pomaga? „Vsaki sam sebi, kakor ve in znd", bi se utegnilo ugovarjati. Gotovo je pa največ tacih revežev, ki si ne morejo kaj v svoji revšini, in v tacih okolišinah slehernega Človekoljuba veže sveta dolžnost, revežem in terpečim na pomoč pri-hiteti; pred vsim pa ni dvomiti, da so k temu poklicane dobrodelne družbe, kolikor uterpč in premorejo.
Katoliško politiška družba je toraj to reč preudar-jala in v seji 8. rožnika t. 1. sklenila oberniti se do znane blagoserčnosti pp. nn. gg. vodnikov in družnikov kranjske hranilnice, ter jih priserčno prositi, naj bi to tako tehtno reč tudi oni resno premislili in v posvet vzeli, kako bi se moglo tukaj pomagati.
Slavna hranilnica ima obilne denarne pomočke, storila je že neisrečeno veliko za ubogo in terpeče človeštvo in dela neprenehoma; kaj ko bi ta miloserčna naprava postavila posebne stanišča za ubožne in jih proti spodobni nizki najemšini*) oddajala revnim in delavskim deržioam? Kako hvaležni bi ji bili ti ubožni! Kako lep zgled bi bil to za vso deželo, in še za dalj-niši kraje ! Vsi, kteri bi tako lepo djanje slišali, bi bili prijetno ginjeni in razveseljeni s tim, da slavno vodstvo v resnici vč ceniti okolišine svojega časa, da zn& njih naj občutljivšim potrebam v okom priti.
Idrijska cvetrrorazredna šola v deških in dekliških 4razrednicah z nedel jsko in risalno učilnico vred je imela 627 otrok, slovenskih 617, nemških 7 itd. Sporočilo slovensko z nemškim vstrič ima zgodovinski spis g. Juvana o idrijski šoli, ki pripoveduje, da 1784— 1827 je bila tam tudi nekaka spodnja gimnazija s 3 razredi; 1823 — 1827 so pa duhovni (Praprotnik, Svab, Jož. Globočnik, Maj-nik) privatno podučevali za spod. gimnaz. O francoskem času so imeli še tehniko ; 1853—1863 preparandijo. Škofa Kavčič in Volf, bilec Hladnik itd. so bili učenci ider-ske šole.
Jiuhorshe spremembe.
V Lavant. škofiji: Umeri ječ. g. Anton Span, župnik v Ariičih, 26. julija t. 1. R. I. P.! — č. g. Jakob Planinšek je postal provizor v Articih. — Fara sv. Duha v Artičih je do 8. septemba t. 1. raz pisana.
MBobralni rtarori.
Za sv. Očeta: Z Lipoglave po č. g. duhovn. pastirji: „Bog pretergaj že skoraj verige, v kterih se znajdejo sv. Oče Pij IX!" 2 gl. — Za telesno zdravje P. Mr. 1 gl. - Za milostljivo sodbo Božjo. Naj Bog usliši molitev vernih in sv. Očeta, kakor nekdaj sv. Petra 1 gl. — Po g. kan. Urhu 1 gl. — Exurgat Deus, et dissipentur inimici ejus! iz št. Jerneja: J. V. 1 kri-žavec = 2 gl., J. K. 1 gl., V. K. 1 gl. - G. J. L. 5 gl. 30 kr. sr. — G. Ant. Čeme 3 gl. M. Lončar 3 gl. N. Smolec 1 gl. — G. Jož. Vodč 1 tolarček. — Po pr. kan. Urh u 1 gl. 5 kr. — Po g. Dolencu 1 gl. — C. g. A. K. 4 gl., dr. G. St. 3 gl.
Za Kalvarijo in cerkev s. Jožefa: Neimenovana oseba 2 gl. — G. Andr. Stritar duhoven v Mostah 10 gl. (za vsako 5 gl.)
Za misijon v Adrijanopeljnu. G. G. Jakelj 2 gld.
Za misijon g. Čebulja: iz št. Jerneja: Ana Cvel-bar 1 gl, Jera Kos 1. sr. dvajs., Neimen. 2 sr. dvajs. — Z Lipoglave 3 gl.
Za družbo sv. Bonifacija: Iz Lipoglave. . 1 gl.
Za viisijon v Bosni: . . ,, „ . . . 1 gi-
Za 00. Trapiste v Banjaluki „ ,. . . . 1 gl.
Za sv. Detinstvo	„ „ • • • 1 gi-
*) Se vč, da še bolje, ako bi se mogle ktere oddajati tudi brezplačno.	_Vr«
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznttovi dediči v Ljubljani.