UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. aprila 1979 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja &= ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: -Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22 207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravnl 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda KONGRES SOCIALISTOV V ŠPETRU Razpravljali so tudi o pravicah Slovencev "PRIMORSKA PRIE" PRVIKRAT V ČEDADU 13 pevskih zborov - Pozdrav prof. S. Venosija V Ristori je nastopilo Letošnji zadnji koncert zborovske manifestacije «Primorska poje», ki je bil v Čedadu, je jasno izpričal načelo o res enotnem slovenskem kulturnem prostoru, v katerem ravno ta najzapadnejši del slovenske zemlje doživlja najhujše krivice in šovinistične napade. Temu položaju pa se naši ljudje dnevno upirajo in se sedaj z oživljeno kulturno dejavnostjo pridružujejo širšim kulturnim pobudam, ki potrjujejo našo narodno zavest in trdno voljo za obstoj in razvoj. Revija našiti pevskih zborov, za katerega je bila dvorana gledališča Ristori pretesna, pa je zvenela tudi kot opomin vsem tistim nazadnjaškim silam, ki po naših dolinah pobirajo podpise proti slovenskemu jeziku, da bodo naši ljudje ostali zvesti svojim idealom in se bodo borili z.a priznavanje svojih pravic. V Čedadu je na prireditvi «Primorska poje», ki jo že deseto leto zaporedoma skupno prirejata Slovenska prosvetna zveza in Zveza pevskih sborov Primorske, nastopilo trinajst pevskih zborov, med katerimi tudi mešani zbor «Pod lipo» iz Barnasa, ki ga vodi Nino Specogna in pa zbor «Planinka» iz Ukev, ki ga vodi Mario Gariup. Program je v beneškem narečju napovedovala Bruna Dorbolo-Strazzolini, med sporedom pa je prisotne v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev iz videmske pokrajine pozdravil Salvatore Venosi. Venosi je v svojem kratkem nagovoru med drugim dejal: «Nostalgiki hočejo oropati Benečijo tega, kar ji je ob-vsem uboštvu še ostalo, to je njene identitete. Takemu ne- demokratičnemu početju se bo beneško ljudstvo uprlo z neizprosnim bojem na kulturnem in političnem področju, do polnega uresničenja najosnovnejših človekovih pravic. Ves potek in razplet dogodkov govori v prid nam, kajti nikoli v preteklosti ni problematika naše narodnostne skupnosti v videmski pokrajini bila deležna tolikše pozornosti na vseh ravneh javnega življenja». Svoj pozdravni nagovor je Venosi takole zaključil: «Ni je kulturne, javne ali politične organizacije, ki ne bi bila postavljena v pogoje, da se o naši prisotnosti in na-daljnem razvoju izreče za nas ali proti nam. Zato gljemo z velikim zaupanjem v bodočnost, ker nismo sami, vedno več imamo prijateljev med itialijanskim in furlanskim narodom in trdno sem prepričan, da nas bo tudi matični narod vsestransko podprl v našem pravičnem boju». Triurni koncert se je zaključil z mogočno pesmijo boja in odporništva, ki jo je izvajal znani Tržašwi partizanski zbor, ki je moral ob navdušenju številnih prisotnih svoje izvajanje še dvakrat ponoviti. V nedeljo 25. marca so se zbrali na svojem kongresu, v hotelu «Belvedere» v Špetru socalisti iz nadiških dolin, Čedada in Manzana. Področni kongres PSI je zaključil poslanec Loris Fortuna. V svojem važnem posegu e ponovil stališča svoje stranke glede vprašanja slovenske narodne manjšine. Upoštevati je treba predvsem tradicionalno navezanost socialistov na boj za državljanske svoboščine, ki jih_gre zajamčiti prav vsem državljanom. Vprašanje zaščite narodnostne manjšine je torej potrebno povezati z vprašanji stanovanja in dela. Nekatere dejavnosti, ki se tod razvijajo, pa so v bistvu zanikanje svobode, ki je temelj vsake zaščite, je polemično ugotovil Fortuna, najbrž misleč na nedavno razvito protislovensko kampanjo. Fortuna je poudaril, da je podpisal zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine, ki postaja aktualna sedaj ipo podpisu osimskega sporazuma. Prav tako je sedaj aktualno vprašanje investicij tudi v vzhodni Furlaniji. Kongresno skupščino je vodil Mario Bergnach, podžupan v Dreki in predsednik ANPI za Nadiške doline. Uvodno poročilo je prebral področni tajnik PSI Gasparutti. V razpravo so, med drugimi, posegli Giuseppe Crainich iz Grmeka, župan iz Corna di Rosazzo Visintini, Mario Bergnach in Firmino Marinig. Vsi so spregovorili tudi o vprašanjih Slovencev. Crainich je poudaril, da morajo politične sile priznati neko «posebnost» vzhodni Furlaniji prav zato, ker tod žive L’onorevole Loris Fortuna, intervenendo a conclusione del congresso di zona del PSI, di Cividale, Manzano e Valli del Natisone, ha espresso il pensiero dei socialisti sul problema della minoranza slovena richiamandosi ai principi ispiratori del partito e sopratutto a quello di libertà, che va garantita a tutti i cittadini. Certo il problema Slovenci. Nuditi temu področju neko kulturno vlogo, da se premostijo zgodovinski pritiski in protislovja pa pomeni organizirati slovenske šole, kamor ne bo nihče prisiljen zahajati, bodo pa — s svojim obstojem — na razpolago tistim, ki si to želijo. Bergnach pa se je vprašal, kakšno neko zapreko naj bi predstavljal Nadaljevanje na 2. strani della tutela della minoranza va collegato alla tutela del territorio, al problema della casa e del lavoro, e certe attività non sono che negazione dell’idea libertaria in fondo. Fortuna ha ricordato di esser stato lui stesso presentatore di un progetto di legge di tutela degli sloveni, tutela che il trattato di Osimo rende attuale, così come rende attuale il problema che ci siano investimenti anche nel Friuli orientale. Su questi problemi ed altri ancora (zona industriale, tutela dell’ambiente, rapporti con i partiti) Fortuna ha richiamato i socialisti ad una rinnovazione operativa e slancio. L’assemblea congressuale, presieduta da Mario Bergnach, vice sindaco di Dren-chia e presidente dell’ANPI delle Valli del Natisone, era stata aperta dal segretario zonale Gasparutti che ha svolto la relazione introduttiva, politica ed organizzativa. Dopo di che si sono svolti i numerosi interventi, fra cui quelli di Giuseppe Crainich di Gri-macco, Visintini, sindaco di Corno di Rosazzo, Mario Bergnach. e Firmino Marinig. Tutti hanno fatto riferimento alla minoranza slovena: Crainich per affermare l’esigenza che venga affermata una sua specialità alla fascia orientale del Friuli, derivante dalla presenza degli sloveni: dare un ruolo culturale per superare le frustrazioni della storia significa organizzare un’istruzione slovena che non obblighi alcuno ad accedervi, ma che consenta, con la sua esistenza, l’accesso di chi la desidera. Bergnach si è chiesto quale ostacolo potrebbe mai rappresen- (Contlnua In 2* pagina) EX MINATORI! IL PATRONATO I.N.A.C. DI CIVIDALE in collaborazione con la sezione EX-MINATORI dell’UNIONE EMIGRANTI SLOVENI F.V.G. organizza Sabato 21 aprile 1979 alle ore 15 nella sala del cinema IMPERO corso Mazzini - Cividale INCONTRO con il sindacato belga «CENTRALE SYNDACALE des MINEURS» F.G.T.B. tema PENSIONI DI VECCHIAIA, INVALIDITÀ’, MALATTIE PROFESSIONALI, RIVERSIBILITA' E MODALITÀ’ DI PAGAMENTO Introduzione: ADO CONT responsabile dell'I.N.A.C. di Cividale Interverranno: LUCIEN CHARLIER segretario della F.G.T.B. - Belgio avv. RICCARDO TOME’ assessore regionale deM’Emi-grazione. Lavoro ed Assistenza sociale dr. LUCIANO PROVINI esperto nel Comitato Regionale dell'emigrazione in materia previdenziale e sociale (INPS) Saranno presenti: Il Direttore provinciale dell’I.N.A.C. DANTE BELTRAME Il Presidente dell’UNIONE EMIGRANTI SLOVENI F.V.G. dott. CLAVORA Il rappresentante degli EX-MINATORI NEL VOSTRO INTERESSE SIETE INVITATI A PARTECIPARE! Per ulteriori informazioni rivolgersi al PATRONATO I.N.A.C. - via IX agosto, 8 - tel. 0432-71386 ODLOČNO PROTI UGOTAVLJANJU MANJŠINE Predstavniki KPI, PSI, SSK, SKGZ, SSO in predstavniki kulturnih organizaciji v videmski pokrajini, člani enotne slovenske delegacije, so se v ponedeljek 26. marca sestali s slovenskimi člani posebne vladne komisije, ki je zadolžena za proučitev vprašanj Slovencev y Italiji. Na sestanku je bilo potrjeno odklonilno stališče do kakršnegakoli predloga o ugotavljanju manjšine in povezovanja z izvajanjem morebitnih zaščitnih norm s številčnostjo slovenske narodne skupnosti v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. Enotno predstavništvo Slovencev v Italiji je v tem okviru poudarilo pomen široke politične akcije v podporo zahtevi po čimprejšnji pozitivni rešitvi vprašanj globalne zaščite vseh Slovencev v deželi Furla-niji-Julijski krajini. ENOTNA SLOVENSKA DELEGACIJA '°)2àem ienelfùm Otaveneem doma in fio àuetu màcima VESELO VELIKO NOC S. Pietro al Natisone 25 marzo ’79 socialisti al congresso di zona V imenu kulturnih društev Benečije |e pozdravil množico udeležencev in pevce, ki so prvič nastopili v Čedadu v okviru zborovske revije «Primorska poje», prof. Salvatore Venosi iz Kanalske doline LA LETTERA DELLA ”SIORA MESTRA,, Kongres socialistov . . . (Nadaljevanje s 1. strami slovenski jezik, posebno še na mejnem področju, kjer uveljavljamo politiko mednarodnega sodelovanja. Marinig pa je v svojem posegu opozoril na nujnost povezanosti politike zaščite slovenske kulture z družbenimi in gospodarskimi posegi. V tem smislu nosijo velike odgovornosti krajevne uprave, ki se sploh niso potrudile za obnovo. «Manjšina je nekaj zelo resnega — je poudaril Marinig — zato pa moramo vzporedno obravnavati vsa vprašanja: slovensko šolstvo, obnovo hiš, vprašanja dela in gospodarskega načrtovanja». Kongresu je poslal pismeni pozdrav področni tajnik KD Bevilacqua, medtem ko je v imenu KPI pozdravil Pavel Pe-tricig, ki je izrazil željo, da bi napredne sile, navzlic potrebni samostojnosti, bile enotne, ko gre za reševanje vprašanj slovenske manjšine. Kongres so zaključili z izvolitvijo področnih vodilnih organov stranke. Congresso PSI . . . Continuazione dalla 1a pag. tare una lingua, dato che viviamo sui confini ed abbiamo ragioni di cooperazione internazionale. Marinig svolgendo un intervento organico sulla minoranza, ha insistito sulla necessità di collegare il problema economico a quello culturale ed ha criticato le amministrazioni che hanno fatto poco o niente per la ricostruzione. «La minoranza è un discorso serio — ha affermato il Marinig — e non possiamo fare un discorso parallelo per l’istruzione slovena, la casa, il lavoro e la programmazione». Il Congresso in apertura aveva ascoltato un messaggio del segretario della DC Bevilacqua, impedito a partecipare, ed il saluto del PCI espresso da Paolo Petricig con un messaggio per l’unità delle sinistre nella reciproca autonomia politica, anche come premessa per risolvere i problemi della comunità slovena. I lavori sono quindi proseguiti per eleggere gli organismi dirigenti di zona. Su iniziativa della Comunità Montana Vaili del Natisone ha a-vuto luogo lunedì Z aprile un convegno pubblico con la partecipazione del presidente della Giunta Regionale avv Antonio Comelli e del Consigliere regionale Romano Specogna. I due relatori hanno trattato il tema delle LINEE PER LA FORMAZIONE DEL PIANO DI SVILUPPO E PIANO FINANZIARIO REGIONALE 1979-82. Numerosi gli interventi. Un servizio più ampio potrete leggere nel prossimo numero. KULTURNA AKTIVNOST V KANALSKI DOLINI Iz Kanalske doline še dalj časa ni bilo glasu, s tem pa še ni rečeno, da smo zaspali ali obupali, nasprotno, delo se nadaljuje na izobraževalnem in kulturnem področju. Pred dobrim mesecem se je za naše otroke iz Ukev in žabnic začel pouk slovenščine. Za uporabo učilnic v osnovni šoli v Ukvah je bilo treba čakati 2 meseca. Starši so bili čakanja naveličani in so zahtevali sestanek z županom. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do zasedbe šole. Skupno je udeležencev tečaja slovenščine 45 za obe vasi. Učence je bilo treba porazdeliti na 6 skupin in se je prvotni pouk dvakrat tedensko raztegnil na 6 ur. V materinem jeziku se poučuje tudi verouk. Redno se tudi odvija pouk na naši glasbeni šoli. Učenci so iz Ukev in iz Žabnic, pri- 0 načelu globalnosti v zakonu za zaščito slovenske manjšine in specifično o problematiki Benečije, je v okviru Benečanskih kulturnih dne-vov v Podbonescu predaval dr. Karel Šiškovič, ravnatelj tržaškega SLORI - ja. Predavatelj je začel z analizo definicij narodnostnih in drugih manjšin in to izhajajoč iz uradnih dokumentov in listin Združenih narodov, ki zlasti poudarjajo objektivna dejstva (jezikovne in kulturne posebnosti, avtohtonost in teritorij), ne pa subjektivna, ki torej večkrat prikrivajo asimilacijski pritisk določenih političnih krogov. Pri tem pa je Šiškovič posebno poudaril razliko med pojmom narodne pripadnosti in državljanstva. Proti identifikaciji narodnostne skupnosti, se namreč nekateri poslužejejo «znanstvenih» metod, kot sta številčnost in subjektivna pripadnost, ki pa jih mednarodni krogi in predvsem manjšine stalno zavračajo. Pri globalnem gledanju na manjšinsko skupnost je treba upoštevati tako individualne pravice (predvsem jezik in šolstvo) kot tudi kolektivne pravice (socio-ekonomske in splošno teritorialne), ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. V drugem delu svojega posega, pa se je dr. Šiškovič specifično zaustavil pri problemih Slovencev v videmski pokrajini in dejal, da danes ni toliko v diskusiji obstoj Slovencev v Trstu in Gorici in pa «slovenske» posebnosti v Benečiji, kolikor pa povezanost med tema skupnostima, ki torej avtomatično izključuje vsako globalno rešitev manjšinske problematike javili pa so se že prvi iz Trbiša. V sredo 14. februarja, je prvič bil na obisku naše glasbene šole ravnatelj Glasbene matice iz Trsta prof. Sveto Grgič, ki je prisostvoval pouku in se zanimal za potek pouka in za metodo učenja. Ravnatelj Glasbene matice je bil tudi prijetno presenčen nad visokim številom učencev. T udi slovenski kulturni praznik ni šel mimo neopazno. Na vabilo «Zveze kulturnih organizacij» iz Jesenic, so se pevci zbora «Planinka» udeležili osrednje Prešernove proslave, ki je bila v soboto, 10. februarja, v kulturnem domu v Zabreznici. V večernih urah so predstavniki zbora Planinka in prosvetnega društva «Lepi vrh» položili šopek rdečih nageljnov pred pesnikovo rojstno hišo. Prvo nedeljo v marcu so pevci iz Ukev pod vodstvom župnika Gariupa nastopili v Celovcu, na osrednji reviji «Koroška poje». 23. marca so se na Jesenicah udeležili «Občinskega srečanja pevskih zborov», 25. marca pa v Čedadu v okviru pevske revije «Primorska poje». Za demokratičen in samostojen razvoj manjšine je torej potreben globalni zaščitni zakon in dolžnost vseh demokratičnih sil je v tem trenutku zelo odgovorna, ker kot je zaključil predavatelj, «morajo te zavrniti vsak poskus omejevanja pravic manjšine, pa čeprav bi morale pri tem kaj izgubiti. V demokratični družbi niso dovoljeni in ne smejo biti dovoljeni kompromisi na račun državljanov in njihovih pravic». Predavnju je sledila živahna debata v katero so posegli Michele Carlig, Angelo Sal-vagno, Giuseppe Blasutig, Bruna Dorbolo, Mario Dugaro ter Pavel Petricig; moderator pa je bil predstavnik beneškega kulturnega centra Nediža prof. Beppino Crisetig. Patek zanimive razprave je dokazal, da primanjkuje še veliko objektivnih informacij, ki bodo omogočile, da se bo diskusija in primerjanje mnenj in idej o manjšinski problematiki v bodočnosti pozitivno razvila. Važno vlogo pri tem imajo vsekakor demokratične sile in napredne kulturne organizacije. Ob zaključku pa moramo poudariti nujnost, da se čim-prej objavijo vsi referati Benečanskih kulturnih dnevov, tako da ibo čim večji krog ljudi seznanjen s pobudo, ki se bo zaključila v maju s srečanjem z odbornikom Colo-nijem, podpredsednikom deželnega odbora in s predsednikom komisije za gospodarske stike s tujino SR Slovenije, Jernejem Janom. Al Sig. Direttore del giornale NOVI MATAJUR Cividale del Friuli Via B. De Rubeis, 20 Egregio Sig. Direttore, penso di non dovermi appellare alla Sua ben nota correttezza professionale nel chiederLe di pubblicare il seguente mio scritto in risposta alla «Lettera aperta alla Siora Mestra» apparsa sul giornale da Lei diretto del-Tl-15 marzo 1979, a firma di Ferruccio Clavora, quasi noto esponente della presunta minoranza slovena che alli- Okrogla miza v Teru V Teru je bila v prejšnjih dneh zanimiva okrogla miza, na kateri so obravnavali probleme družbenega in kulturnega značaja ozemlja, ki ga je hudo poškodoval potres. Udeleženci okrogle mize, Valentin Noacco, Renzo Cal-ligaro, Viljem Černo in Piero Zanfagnini, so poudarili vse družbene in gospodarske aspekte področja in o-svetlili vse težave, katere ne gre vse prepisati posledicam potresa. Terska dolina je namreč podvržena osamelosti, izseljeništvu in gospodarski nerazvitosti, ki jih je potres toliko bolj razkril. Živa in nujna je torej potreba po globalnemu načrtovanju, ki bo ohranil in primemo valoriziral celotno etnično in kulturno dediščino tega področja. V tem okviru so prisotni poudarili potrebo po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in po valorizaciji vrednot slovenskega prebivalstva Tterskih dolin, kar bi še bolj obogatilo moralno in kulturno zakladnico Furlanje. DOL. BARNAS Prebivalci Barnasa so s posebno peticijo opozorili občinske, pokrajinske in deželne oblasti, na slabo stanje v katerem se nahaja po-krajnska cesta med mostom nad Nedižo med Špetrom in Barnasom pa vse do trga v tem kraju. Cestni asfalt je namreč precej poškodovan, zato prebivalstvo upravičeno zahteva popravitev omenjenega dela ceste. gna nelle Valli del Natisone, perchè sono certa che farà di tutto per esaudire la mia a-spettativa. Grazie. Antonia Birtig Caro Ferruccio, di quello che ho fatto in difesa dell'italianità della mia gente (tu diresti del mio popolo) e della terra delle Valli del Natisone non ho niente di cui vergognarmi. Ho agito in piena libertà di coscienza senza speranza di ricompensa alcuna, morale o materiale, o sperando nell'assegnazione di una poltrona in uno dei tanti organismi politico-amministrativi che proliferano nella Regione Friuli-Venezia Giulia. La mia vita trascorsa al servizio della scuola e della diffusione della cultura italiana, faro di civiltà e di progresso in ogni angolo della terra, è un esempio che si aggiunge a quello dato da migliaia di altri maestri che dall'istituto magistrale di San Pietro al Natisone hanno a-vuto quegli insegnamenti che hanno consentito loro di uscire da quella situazione di segregazione e di inferiorità cui sorebbero stati costretti senza tale istituzione Non penso che possa essere tu, dalia tua pur alta cattedra di «dottore in sociologia» a dirmi se nella mia vita ho sbagliato o se ho agito contro gli interessi della comunità cui mi onoro di appartenere, perchè non hai le qualità che possono darti il diritto di giudicare su ciò che è bene o su ciò che è male in un campo tanto complesso e delicato. Ciò che ho fatto per i giovani che sono stati affidati alle mie cure non devi giudicarlo tu, perchè il giudizio mi viene da quei tantissimi giovani, oggi uomini, che ancora, dopo decenni, vengono a salutarmi e a ringraziarmi per tutto quello che ho fatto per loro compresa anche la multa che davo, e con me tanti altri insegnanti, per una parola prò nunciata in dialetto sloveno (e la parola pronunciata in dialetto sloveno non era amore per la cultura slovena, ma semplicemente per quel lo spirito di contestazione che è una caratteristica degli scolari in o-gni tempo e in ogni luogo). Signora maestra, La ringrazio infinitamente per la lettera inviataci. La ringrazio pure per aver riconosciuto la nostra correttezza professionale e Le assicuriamo che avremmo pubblicato il Suo scritto, anche se ci fosse giunto senza la raccomandata, con ricevuta di ritorno. Senz’altro avremmo pubblicato il Suo scritto, perchè contiene affermazioni molto significative. Riconosciamo Signora maestra, che Fdla è persona di grande coraggio. E’ da trent’anni che sosteniamo il fatto doloroso e deplorevole che alcuni «zelanti» insegnanti delle nostre Valli imponevano delle multe ai nostri scolari per ogni parola pronunciata in dialetto sloveno, nelle scuole. Nelle pubbliche assemblee, persone molto vicine a Lei, hanno cercato di smentire questo fatto, e ci accusano di averlo inventato di sana pianta. Ed ecco che oggi la Sua lettera ci conferma quanto andavamo sostenendo da anni. La stimo, Signora, per a-ver avuto il coraggio di confessare il Suo crimine, coraggio che ad altri Suoi colleghi manca. Dopo la mia riconoscenza, però, Le debbo esprimere anche il mio profondo dolore, perchè Ella non si pente per il crimine commesso, ma si vanta di averlo compiuto in nome di una civiltà superiore. Nemmeno si rende conto di averlo compiuto e perciò La compiango. Fino ad oggi non ho minacciato i miei parenti di disconoscerli perchè avevano sottoscritto la richiesta di referendum nè ho firmato al posto di una madre perchè il figlio partecipasse ad un corso di lingua slovena con la conseguente veemente protesta della madre per questa falsità. E' facile riempirsi la bocca di parole di difesa dell'emigrante, ma sarebbe opportuno dire anche che per qualcuno l'emigrazione non è stata una dura necessità ma una libera scelta come per quel tale che, forse per spirito di avventura o col miraggio di maggiori guadagni, ha lasciato il posto sicuro vicino casa per recarsi all'estero. E' un singolo episodio, ma anche questo è capitato. Sono d'accordo con te che nessuno deve tentare di impedire ai tuoi figli di avere il diritto di studiare ed apprendere lo sloveno, ma vivaddio non potrai pretendere di imporre alla quasi totalità del «tuo popolo» di imparare tale lingua perchè tu vuoi affermare un diritto dei tuoi figli che, tra laltro, sarebbe opportuno lasciarli decidere da soli quando avranno l'età della ragione. Per adesso insegna loro il nostro caro dialetto, con tanto amore, poi quando sarà l’ora imporrai anche a loro lo studio della lingua slovena. Non si costruisce qualcosa di serio e di veramente duraturo con il populismo e la demagogia; occorre tanta ma tanta umiltà quando si difendono i valori della libertà e della democrazia. Soprattutto non bisogna determinare ingiustizie più vistose di quelle che ci si propone di eliminare. Tieniti in buona salute e non te la prendere perchè tanto la raccolta delle firme continua in piena libertà che ci viene assicurata da questa cara Patria italiana. Si dice che tale raccolta di firme abbia determinato per adesso l'aggiornamento a tempi migliori delle riunioni della speciale Commissione, ministeriale per i problemi delle minoranze linguistiche nelle province di Trieste e Gorizia e di quella presunta nella provincia di Udine. Anche il consiglio provinciale di Udine ha aggiornato la conclusione del dibattito iniziatosi l'altra settimana. Pulfero, li 19 marzo 1979 «La Siora Maestra» Signora maestra, Ella non meritava questa mia durezza, anche perchè ha usato gentili parole nei miei confronti, ma i fatti sonno fatti. L’uomo, anche cristianamente parlando, ha sempre tempo di ravvedersi, di fare un esame di coscienza sull’operato della propria vita e di trovare la retta via. Ho il sentore che Ella si è già incamminata su questa via, visto che raccomanda a Ferruccio Clavora di insegnare ai propri figli il dialetto sloveno, per il quale dava in passato le multe agli scolari. Se avrò la fortuna di incontrarla su questa retta via, Le stringerò la mano con tanta stima e con tanto affetto. Intanto accolga, gentile Signora, i miei più distinti saluti. Izidor Predan 3EKIE6/JA ^ £3 • >*s»ohvajO«1 /Ì9 HMh/OÒ MI S£UTO UN oc £)l i/o F/WAltASU'c u. <Òja/cumo mi CPie de UN AUTb La Comunità delle assemblee comunali di Gorski Kotor e del litorale croato, ha proposto ufficialmente di introdurre in tutte le scuole dell’lstria l'insegnamento della lingua italiana come materia obbligatoria. Lo scopo di tale proposta è di approfondire la conoscenza della lingua italiana e di fermare il calo del numero degli studenti, verificatosi negli ultimi anni, nelle scuole italiane dell’lstria. Se tale proposta verrà accolta, dovranno studiare l’italiano anche gli studenti di lingua slovena e croata. E pensare che da noi si impedisce l’insegnamento dello sloveno anche a chi lo desidera! Skupina Beneškega Gledališča, ki je urpizorila na Lesah komedijo Brune Dorbolo-Strazzolini «Ne vič sama doma» BENEČANSKI KULTURNI DNEVI LA NOSTRA BENEČANSKI KULTURNI DNEVI v Siškovič sulla minoranza slovena Beneški partizan IVAN BATTISTA OBIT jih je slavil 78 Sarà utile uno sforzo perchè le relazioni dei Benecanski kulturni dnevi vengano pubblicate al più presto possibile, per poter mettere a disposizione del pubblico più vasto i risultati dell'iniziativa che si concluderà con l’incontro del prossimo maggio dell’assessore Coloni, vice-presidente della Regione e il presidente della commissione per i problemi economici con l’estero delia Slovenia, Jernej Jan. La terza lezione ha portato un contributo di chiarezza e obiettività scientifica sul tema «Il principio della globalità nella tutela della minoranza slovena, il problema della Benecia»: l’oratore, il dott. Karel Siskovic dell'Istituto Sloveno di ricerche di Trieste, è partito da premesse di carattere generale contenuti nei documenti dell'ONU per trattare quindi in modo specifico alcuni argomenti «caldi» (portati in sala soprattutto dall’ex-sindaco di Pulfero, Salvagno) per la minoranza slovena nel suo complesso, sia a Trieste che a Udine, sottoposta ad un attacco convergente, sia pure con aspetti differenziati. Vale senz’altro la pena di addentrarci un po' più diffusamente nei contenuto della conferenza. Dopo u-na chiara distinzione fra i concetti di stato e nazione, Siskovic ha esposto i criteri invalsi, in base appunto ai documenti internazionali, per la identificazione delle minoranze, avvertendo che i criteri oggettivi (particolarità di lingua, di parlata, cultura, tradizioni, origini e terrilo-rio) vengono tenuti nella massima considerazione di fronte a quelli soggettivi (volontà comune), desiderio, assenso e coscienza espressa di appartenenza alla minoranza), perchè questi ultimi sono esposti all’azione delle maggioranze in presenza di interessi politici di queste. Per negare l’identificazione delle minoranze, si sollevano anche argomentazioni di ordine «scientifico» che — a questo punto — non sono altro che argomenti politici per la negazione: teorie sui dialetti e sulle parlate sull'isolamento geografico, sulle differenze terminologiche delle definizioni, sulle differenze culturali e di tipo storico, sulla coscienza di appartenenza, sulla libera volontà sul patriottismo, sulla consistenza numerica. Soprattutto si solleva, ed è il caso nostro, la questione della verifica della consistenza numerica e della volontà soggettiva, le quali non sono condizioni necessarie per l'identificazione delle minoranze. C'è quindi tutta una scala di passaggi per negare un trattamento particolare alle minoranze proprio perchè manca il criterio oggettivo che caratterizza la democrazia linguistico-culturale. Una volta che questa sia affermata ed il criterio oggettivo accolto, come lo è senz’altro nelle risposte dei 18 comuni del Friuli orientale i quali hanno affer mato che in quel territorio si parlano dialetti o parlate di origine slovena (dato oggettivo), esso va affermato nella legislazione, in base alla Costituzione, e ci troviamo così in presenza di espliciti diritti che devono essere tutelati. Si tratta di diritti individuali (soprattutto lingua e istruzione) e diritti collettivi (socio-economici e territoriali), che si integrano a vicenda in una globalità di visione. Diritti, ha avvertito Siskovic, alla cui attivazione è necessaria l’espressione di una libera adesione del singolo cittadino, come avviene: in questo non esiste alcuna forma di coercizione, nè verso i membri della minoranza, nè tantomeno verso quelli della maggioranza! Oggi non è in discussione l’identificazione degli sloveni di Trieste, nè si contesta la particolarità «slava» nella provincia di Udine. Si contesta invece il legame fra le due realtà e ci si oppone alla globalità della soluzione, usando tutte le argomentazioni di cui sopra. Constatiamo però di trovarci di fronte ad una offensiva che agita nel triestino lo spauracchio del bilinguismo e nell’udinese quello della scuola, e che mostra che la democrazia non è ancora calata nella coscienza della maggioranza, specie quando si denuncia una pretesa prevaricazione da parte della minoranza. Questa vuole invece solo a portarsi ad un adeguato livello di sviluppo con la lingua, la scuola, la cultura, la valorizzazione del terrio-rio e lo sviluppo socio-economico. Si tratta dunque di realizzare, attraverso una legge che tracci le linee dei diritti particolari entro un territorio storicamente ben individuato, condizioni di libertà che possano portare, un domani, anche alla libera espressione della volontà individuale e soggettiva. Siskovic ha concluso: «Le forze democratiche hanno una grande responsabilità: debbono respingere o-gni tentativo di limitazione anche andando contro corrente, anche a costo di perdere momentaneamente qualcosa, perchè in tema di democrazia non ci possono essere compromissioni sulle spalle dei cittadini». Nel dibattito sono intervenuti Michele Carlig, Angelo Salvagno, Giuseppe Blasutig, Bruna Dorbolò, Mario Dugaro e Paolo Petricig. Moderatore alquanto impegnato, il prof. Beppino Crisetig. Lo svolgimento del dibattito ha messo in luce quanto sia ancora rimasta indietro una obiettiva informazione ed un valido confronto sulle posizioni in merito ai problemi della minoranza slovena. Di chi è il compito di superare questa situazione, se non di ogni forza democratica e culturalmente aperta. VERNASSO BARNAS Petizione per una strada dissestata I cittadini di Vernasso, frazione di S. Pietro al Nati-sone, hanno sottoposto alla attenzione delle autorità amministrative comunali, provinciali e regionali lo stato del tratto di strada provincia che va dal ponte sul Na-tisone fra S. Pietro e Vernasso e la piazza di questa località: il manto stradale si presenta in pessimo stato per la presenza di fosse, crepe e tratti scoperti di asfalto. Chiedono un sollecito interessamento e un adeguato intervento per il completo risanamento della strada in questione. In attesa hanno sottoscritto e sottoposto all’attenzione delle suddette autorità una petizione in merito. Tavola rotonda nella Val Torre Sabato 17 marzo si è svolta a Pradielis-Ter, nell’alta Val Torre, una tavola rotonda sui problemi di rinascita economica, sociale e culturale di questo territorio, disastrato dal terremoto, che genera un’area linguistica slovena. I relatori, dott. Valentino Noacco, don Renzo Calliga-ro, prof. Viljem Cerno e l’aw. Piero Zanfagnini, hanno evidenziato gli aspetti socio-economici e culturali, nonché la situazione di disagio non attribuibili esclusivamente ai fattori sismici, ma anche ad una preesistente situazione di abbandono e di emarginazione che il terremoto ha forse esasperato. E’ stata quindi sotto-lineata la necessità di prefigurare una programmazione globale e privilegiare la organizzazione territoriale in una coerente prospettiva di sviluppo e di salvaguardia del patrimonio etnico e culturale delle popolazioni. In questo quadro è stato ribadito l’impegno di curare, valorizzare e risvegliare tutti quei valori umani e linguistici delle Valli slovene del Torre per vitalizzare con apposite norme di tutela e con ima legge globale quel humus sociale, quelle risorse culturali e umane di questa comunità di lingua slovena del Torre che ha sempre contribuito ad un arricchimento del patrimonio morale e culturale del Friu- li. številka sama zase ne pove dosti, če pa pomislimo, kako daleč za nami je tista pomlad, tisti 3. april 1901, ko se je rodil naš partizanski starešina, imamo občutek, da je to že kar cela davnina. Oseminsedemdeseta leta Batiste Obita iz Gorenje Mjerse so potekla vsa v znamenju težkega dela, znoja in trpljenja, iz česar je izšel prekaljen kot švedsko jeklo. Ivanovo prvo in najbolj sveto načelo je: biti pošten in «mož beseda». V teh svojih vrlinah slovi neoporečno daleč, daleč naokrog. Med nacifašistično vojno je Obit med prvimi v Beneški Sloveniji zgrabil za orožje in se postavil tujemu okupatorju po robu, da bi ga za vedno izgnali z naše trpinčene, a vselej ljubljene zemljice Benečije. Slovenskemu osvobodilnemu po-kretu je ostal trdno zvest do popolnega razsula barbarskega nacičašističnega vojnega stroja. Po vojni je bil Batista vselej v prvih vrstah pri ustanavljanju naprednih organizacij v Benečiji: med prvimi je tudi postal aktiven član partizanskega združenja ANPI. Našega najstaréj-šega partizana iz Gorenje Mjerse pri šentlenartu imajo beneški Slovenci zelo radi; posebno rada ga ima beneška mladina, verjetno tudi zato, ker ji zmeraj rad pripoveduje kake vesele in težke dogodivščine iz partizanskih časov. Obit je bil vedno sodela-ven in borben povsod tam, kjer se je godilo kaj revolucionarnega. Zadnje leto ali dve pa ga videvamo v javnosti le redkeje, kajti mož je prileten, zgaran od težkega dela in bolehen, posebno trdo ga stiskajo zime, zato se najrajši drži doma. Kot takega ga je pred dnevi obiskala delagacija partizanskega združenja ANPI Nadiških dolin. Sestavljali so jo: Paskal Pittana, Lojzka Bajt in Anton Birtič. še veliko čilih let mu je iskreno zaželela v imenu naprednih organizacij Benečije in v imenu zavednih beneških Slovencev. Gorečim voščilom beneških Slovencev za Batistovih 78 delovnih in borbenih let življenja se pridružujeta tudi Uredništvo in Uprava NOVEGA MATAJURJA. Hlodova vas, 14-3-1979. A.B.M. (Anton Birtič - Mečana) Najstarejši partizan Benečije Obit Battista 8 Moia vas 1979 Al fine di rafforzare nei ragazzi l’interesse e l’amore per i valori culturali della Slavia italiana e suggerire l’utilizzazione del dialetto sloveno, il Centro Studi Nediža indice il 6° Concorso « Moja vas » (Il mio paese), per un tema libero nel dialetto sloveno locale. Possono partecipare al Concorso « Moja vas » i bambini ed i ragazzi dai 6 ai 15 anni. Una sezione speciale è riservata a giovani studenti e adulti. Il tema è libero. A titolo indicativo si suggeriscono i seguenti argomenti: il paese, la famiglia, il lavoro, gli animali, il gioco, le feste tradizionali, e poi: filastrocche, fiabe e racconti della tradizione popolare. Si consiglia I illustrazione dei testi, anche con un disegno 0 pittura a parte. 1 bambini più piccoli possono presentare il solo disegno con una semplice scritta dialettale. Studenti e adulti possono presentare un testo dialettale di narrativa, poesia o teatrale. E’ raccomandata l’assoluta spontaneità dei testi e l’uso del dialetto parlato locale, senza preoccupazioni di grafia. Verrà designata una qualificata giuria, composta di cinque personalità della scuola e della cultura. Tenuto conto dei livelli di età, la giuria indicherà per la premiazione i temi più rispondenti agli scopi del presente Concorso ed ai caratteri di spontaneità ed autenticità sopra espressi. La giuria attribuirà i premi, consistenti in oggetti audiovisivi e didattici. Per la sezione speciale (studenti e adulti) verrà attribuito un premio di cinquantamila lire. A tutti verrà rilasciato un diploma di partecipazione. I lavori, cui sarà apposto il nome, età e indirizzo dell’autore, dovranno pervenire entro il 15 maggio al seguente indirizzo: «Moja vas» - 33049 S. Pietro al Natisone. La premiazione avrà luogo domenica 1 luglio 1979 a S. Pietro al Natisone. I lavori resteranno al Comitato organizzatore, il quale curerà di pubblicarne il maggior numero oossibile. GORSKA SKUPNOST: OBNOVA IN RAZVOJ Pred kratkim je bil v Špe-tru, v prostorih gorske skupnosti sestanek upraviteljev iz Nadiških dolin, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik Biasutti, da bi poročal o popravkih zakonov 30 in 63 glede popravil in dograditve hiš, ki jih je poškodoval potres. Odbornik Biasutti je najprej orisal kriterje, ki so letos vodili deželo pri dodeljevanju finančnih sredstev. Dejal je, da je dobršen del sredstev dodeljen tistim krajem, ki so bili med potresom najbolj prizadeti, kajti prav tu je nevarnost, da bi se dela prekomerno zavlekla. Medtem pa se je pojavilo tudi novo vprašanje, in sicer to, da so cene v zadnjem času močno poskočile, tako da bo zaradi tega prizadeta tudi vsota, ki jo je dal na razpolago Furlaniji italijanski parlament. Razvila se je diskusija, v katero je poseglo veliko število prisotnih upraviteljev, ki je zahtevalo od Biasuttija predvsem pojasnila o upravno tehničnih zadevah. Tako so spregovorili Sabbadini, Marseu, župan iz Št. Lenarta Osgnach, ki je med drugim potožil, da se o Nadiških do- linah govori le takrat, ko se zgodi kaka katastrofa, Mari-nig, Battocletti, Brescon in sovodenjski župan Zuanella. Spregovoril je tudi pokrajinski svetovalec Pavel Petrieig (KPI), ki je najprej kritiziral dejstvo, da niso bili na sestanek povabljeni pokrajinski svetovalci, nato pa je svetoval, naj se upravni organi aktivneje zanimajo za razvojni načrt, ki ga je treba povezati z rekonstrukcijo in ki ne sme ostati samo na papirju, ampak postati realen dejavnik. Ob tem, je nadaljeval Petrieig, je treba pomisliti na nevarnost, da bi znale nove cestne zveze popolnoma odcepiti Benečijo od razvojnega načrta in razvoja sploh, h kateremu pa vsi stremimo, saj bi pomenil delovna mesta za ženske in mladino, pomenil pa bi tudi vrnitev izseljencev domov. Po posegu komunističnega pokrajinskega svetovalca je spregovoril tudi deželni svetovalec Specogna (KD), ki je predlagal takojšnjo porabo skladov iz leta 1978, ki so ostali še nedotaknjeni. Tudi Specogna je izrazil mnenje, da bi bilo treba povezati zakone o rekonstrukciji z razvojnim načrtom. Predstavnik 13 pjesmi iz Sv. Lenarta U petak 23. marca zvečer je bla u škrutovem velika kulturna manifeštacion. U dvorani (sala) bar «Centrale» je kulturno društvo (circolo culturale ed assistenziale Valli San Leonardo) pred- stavilo (presentalo) bukvi-ca trinajstih narodnih pjesmi, ki jih je prepisu u italijanski jezik predsednik društva, meštri Egidio Scau-nich. So to starodavne slovenske pjesmi, ki so se izročale iz roda u rod in so še zmjeraj žive, se še zmjeraj prepjevajo u dolini Sv. Lenarta pa tudi po drugih vaseh Benečije. Publikacija teh pjesmi u slovenščini in u italijanskem traducionu je dobar kontri-but za zbliževanje dvjeh kultur. Italijani in Furlani bojo lahko spoznali tradicije in vrjednost našega pesniškega in glasbenega zaklada. O teh tradicijah in vrednostih je govoriu tudi predsednik Egidio Scaunich, ko je predstavil bukvice zbranih pjesmi, katere je harmo-niziru Antonio Qualizza iz Srednjega. Za kulturni večer sta po-skarbjela pevski zbor «Rečan» in «Nediški puobi». Za to parložnost se je zbralo u sali puno predstavnikov slovenskih in italijanskih kulturnih organizaciji in ljubiteljev beneških pjesmi. Bukva, ki so okusno urejene, koštajo 1000 lir in jih lahko dobite tudi na redakciji Novega Matajurja. KD je dejal, da mora osimski Neva Godnič sporazum zadevati tudi Na-diške doline in ne samo Trsta in Gorice ter je pozval Gorsko skupnost, naj spremeni svojo linijo, kajti v današnjem času ima nove naloge. Razpravo je zaključil deželni odbornik Biasutti z mislijo, da se morajo Nadi-ške doline polnokrvno vključiti v deželni razvojni načrt in s tem potrditi svojo funkcijo v deželi sami. VUKOV SLOVAR IZ slovenska imena na-ar LETA 1864 Trst. 1978 Josip Vuk se je rodil leta 1802 v Gorici in tam umrl leta 1881. Kot duhovnik je bil nekaj let za kaplana v Vilešah in v Isola Morosini ter poučeval verouk na goriških šolah; leta 1864 je izdal vzporedni COMUNITÀ' MONTANA : RICOSTRUZIONE E SVILUPPO L'assessore regionale Biasutti è intervenuto ad una riunione di amministratori presso la Comunità Montana per informare sulle modifiche delle leggi 30 e 63 sulla riparazione e la ricostruzione delle case colpite dal terremoto Nella sua introduzione ha esposto i criteri e le priorità che hanno presieduto alla ripartizione dei fondi per quest’anno: la scelta di operare prioritariamente nei centri più colpiti e stabilire un «tetto» per le riparazioni si è rivelata necessaria dal momento in cui si è presentato il rischio di gravi ritardi e inadempienze. Si sono anche presentati fenomeni di gonfiamento dei prezzi e del costo del lavoro che, assieme all’inflazione, colpiranno la quota messa a disposizione del Friuli da parte del Parlamento italiano: le forze politiche italiane hanno dato mezzi importanti per ricostruire. Molti gli amministratori intervenuti, per chiedere chiarificazioni di ordine tecnico-amministrativo: Sabbadini, Marseu, il sindaco di S. Leonardo Osgnach (che si è lamentato perchè delle Valli si parla solo quando succede qualcosa e non per provvedere alle opere utili), Marinig (che ha posto lo scottante problema dei piani particolareggiati e delle infrastrutture), Battocletti (che ha raccomandato una gestione seria delle priorità e la riforma delle Comunità Montane), Brescon (che ha lamentato i criteri di distribuzione dei fondi) e il sindaco di Savogna Zuanella (la realtà di oggi è quella del piano di sviluppo. Ha preso la parola anche il consigliere provinciale Petrieig (PCI) che ha criticato il mancato invito all’assemblea dei consiglieri provinciali (per le specifiche competenze nella ricostruzione) ed ha suggerito un interessamento più attivo degli organi amministrativi al piano di sviluppo che va collegato, come ha voluto il Parlamento, alla ricostruzione e non deve rimanere a livello di semplice enunciazione, ma diventare progetto, nel quale i comuni della fascia confinaria trovino modo di utilizzare le proprie caratteristiche e-conomiche. Basti pensare che i grandi collegamenti stradali rischiano di tagliare fuori la Slavia friulana dallo sviluppo, al quale invece aspira per l'occupazione femminile, giovanile e per il rientro degli emigranti. Il consigliere regionale Specogna (DC) ha ripreso i vari inter- Knjiga o Rižarni V videmski knjigarni «Rinascita» so pred dnevi predstavili knjigo Ferruccia Fòlkela «Rižarna pri Sv. Soboti» ki opisuje tragične dogodke med letoma 1943-44 v bivši tržaški rižarni, ki so jo nacisti spremenili v koncentracijsko taborišče. Kot je znano, so v Rižarni, ki je bila edino tovrstno taborišče v Italiji, so nacistični rablji umorili nad 5.000 ljudi različnih narodnosti. Fòlke-lova knjiga skrbno opisuje tragedije internirancev in ravnanje krvnikov ter kritično ocenjuje današnji povojni čas, ki ni še osvetlil vse odgovornosti v zvezi s taboriščem. Morda je imel prav interniranec v Rižarni, ki je malo pred smrtjo v pismu zaročenki napisal «imam vtis, da se je človeštvo že privadilo živeti v krvi». Avtorja knjige je predstavil posl. Lizzerò, predstavitvi pa je sledila živahna razprava. venti ed ha suggerito l’immediato utilizzo dei fondi del 1978 non ancora spesi. Anche secondo Specogna è necessario che le leggi sulla ricostruzione si colleghino al piano di sviluppo. Anche il trattato di Osimo, che ha dato un notevole contributo finanziario, non deve rimanere operante solo a Gorizia e Trieste perchè i provvedimenti economici debbono interessare anche le nostre zone, Specogna ha anche richiamato la Comunità Montana ad una azione più incisiva con una rotta diversa, perchè i compiti sono nuovi. L’assessore Biasutti ha concluso sostenendo che le Vaili del Natisone debbono chiarire quale sia la loro vocazione per lo sviluppo e che esse debbono inserirsi nel piano regionale utilizzando anche i benefici del trattato di Osimo. Le preoccupazioni per la ricostruzione non debbono impedire di iniziare il di scorso sullo sviluppo, ma è necessaria un apolitica di rigore per non subire una ulteriore perdita di credibilità. Buon riposo a Eligio e Carletto Gli impiegati postali del Cividalese hanno organizzato recentemente una festicciola in onore del loro collega e nostro valligiano Eligio Floreancig, che è andato in pensione idopo un lungo e lodevole servizio nelle PTT. In questa occasione gli è stata consegnata una bellissima piastra d’argento del presidente del Dopolavoro PTT di Udine, Carlo Brignis di Sanguarzo, anche egli andato in meritata pensione. A Eligio e Carletto augurano buon riposo e lunga vita i colleghi ed amici. Na sliki Carletto in Eligio ali paralelni slovar v sedmih jezikih (italijanski, furlanski, nemški, angleški, latinski, grški in slovenski) ki vsebuje imena raznih poklicev, obrti, civilnih in cerkvenih služb itd. Neva Godnič je iz te besedne zakladnice izbrala slovenska imena, ki imajo pripono na -ar; pripona- ar, kot piše avtorica, je v tesni zvezi z latinskim — arius, gotskim — areis, stsn — ari in označuje pretežno delujoče osebe, ki imajo stalno službo ali zaposlitev. Ta seznam je sestavljen iz približno 500 imen, kar je zelo veliko. Dandanes je večji del dejavnosti, ki so bile žive v preteklem stoletju, že izumrlo in še danes opazujemo kako izumirajo poklici, ki so nekoč uspevali v okviru stare agrarne strukture. Sedanji način življenja in delovanja je izpodrinil marsikatero obrt, kajti z urbanizacijo, industrializacijo in mehanizacijo so nastale nove službe m so padle v zaton tiste stare in nerentabilne. Posledica take korenite spremembe se je pokazala tudi v pogovornem jeziku, ki je opustil rabo določenih besed. Kar smo zgoraj zapisali velja tudi za Benečijo. Beneška Slovenija je bila revna dežela, njeno gospodarstvo je slonelo predvsem na kmetijstvu, tu se niso mogle razviti tercialne dejavnosti, ker ni bilo komercialnega in administrativnega središča: iz teh razlogov bi morali zaslediti v beneškem narečju razmeroma maloštevilna imena na -ar. ato smo z zanimanjem pogledali v Godničev seznam teh imen, da bi jih konfrontirali s tistimi, ki so še v rabi v vsakdanjem pogovornem jeziku vsaj pri starejših ljudeh; znano je namreč, da se manjša iz teta v leto leksikalni fond našega dialekta pod uplivom sredstev javnega obveščanja, monolingvistčne italijanske šole v vsakdanjih stikih s fur-lani in Italijani na delovnih mestih. Če k temu dodamo še opuščanje slovenskega dialekta pri otrocih in mladini, imamo verno sliko sedanje jezikovne situacije pri nas. V tem seznamu smo odkrili nad petdeset imen, ki so še žive pri nas ali so bile v rabi pred kratkim. — brusàr, cesar, cùniar, dacàr, gòbar, gospodar, gove-dàr, jajčar(ica), komisàr, kuhar, lùmpar, maščtar. misijonar, mlekar, mlinar, modàr, pekàr, prìdgar, pùntar (tako nekateri Benečani označujejo slovence onstran meje), rùomar, sejmàr (tist, ki se je udelževal «sejma» — praznika farnega patrona), sekretar, ùrar, vikàr, zidàr, zlatàr, žagar, žganjar, tičar, gràbar, destar. Nemške izposojenke na -ar: Žnidar, šuoštar, suolar, šuol-nar (čevljar), mežnar. Imena, ki so ostala samo v toponomastiki, v prijimkih ali pri hišnih imenih: konjàr, kràvar, klabuèàr, kopitar, krà-mar, sitar, rùtar, ràkar. Imena, ki so šla v pozabo: dòhtar, ròvbar, grùntar, mà-lar, zandar. Lokalne tvorbe in furlanske izposojenke, ki jih ni v seznamu: Budgàr (trgovinar), kuò-tar (oglar), bečšr (mesar), prasetàr (skopivec), veterinar (živinozdranik), pètjar (berač) itd. Ta seznam, seveda, ni popoln, ker nisem nameraval raziskati cele besedne družine na -ar v beneškem dialektu; kljub temù že ta bežen pregled dokazuje čistost našega slovenskega dialekta in odpornost, ki jo je imel do zdaj pred tujimi vplivi. Ali bomo pa lahko ohranili in zapustili bodočim rodovom to jezikovno bogatijo v sedanjih razmerah, ko se je družbeno življenje tako spremenilo in ko naši skupnosti grozi fizično izumiranje? Odgovor je lahko pozitiven, ako se bodo upoštevali določeni pogoji. Je treba takoj programirati n uskladiti soco-ekonomski razvoj na o-snovi modernega poljedelstva, domačega obrtništva in o-menjene industrijalizacije, da se čimprej zaustavi emigracija in pospeši naravni prirastek prebivalstva; istočasno je treba vpeljati v šole slovenski jezik, ki bi sproti revi-taliziral, bogatil in ščitil naš dialekt pred kontaminacijo bodisi furlanščne kot italijanščine. Drugih zdravil, ki bi nas rešila pred kulturno in fizično smrtjo žal ne poznamo in smatramo, da je novi recept, ki nam ga ponujajo Ciceri in njegovi somišljeniki, dobro in učinkovito sredstvo za počasno, gotovo izumiranje naše jezikovne skupnosti. B.Z. UKVE Zbor "Planinka,, na Jesenicah Sodelovanje s kulturnimi organizacijami jeseniške občine je, po daljšem premoru in zatišju le spet oživelo. Za pogostejše stike so se, novembra lani, na srečanju v Kranjski gori, domenili predstavniki slovenskih kulturnih društev iz Kanalske doline in delegacija «Zveze kulturnih organizacij z Jesenic. V petek, 23 marca je mešani pevski zbor «Planinka» sodeloval na pevski reviji «Srečanje z našimi zbori», ki je bila na sporedu v mestnem gledališču «Tone Čufar». Zbor je pod vodstvom Marija Gariupa zapel tri koroške narodne. Pevci so nastopili v slikovitih narodnih nošah in jeseniško občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano, jim je navdušeno ploskalo. Zato so se pevci morali vrniti na oder in zapeti še «Rož, Podjuna, Zila», ki je v izvedbi koroškega zbora pri občinstvu vzbudila poseben čar. Po koncertu je predsednik komisije za sodelovanje z zamejstvom pri ZKO Jesenice, Jože Sušnik, povabil Ukljane v restavracijo «Kozina». Pozno zvečer so se Kanal-čani vračali domov s trdnim prepričanjem, da se med Gorenjske brate spet kmalu vrnejo. Salvatore Venosi Predsednik kulturnega društva (Circolo culturale e assistenziale Valli S. Leonardo Egidio Scaunich med svojim govorom ob prestavitvi brošure zbranih pesmi iz Sv. Lenarta blizu njega sedi sekretar dr. G. Osgnach domačih Predstavitev pesmi v Škrutovem Mario Gariup Pevski zbor «Planinka» iz Ukev, ki ga vodi don svojim nastopom na «Primorska poje» v Čedadu Društvo Rečan ima deset liet Deseta obljetinca našega društva «Rečan» iz Ljes je pred vrateh! Zdi se nam, da je bluo učera, adar smo se parvi-krat zbral in se pogovarjal, kaj bo z nam, kaj z našo Benečijo, kam puode kon-čavat use djelo naših te starih. Use je utjekalo z vali-žo, usak je teškua čaku, ka-da bo imeu zadost ljet, sa-muo za iti po svjete, obe-dan nie imeu tu pamet, da se je bluo moglo naprvt tudi kjek druzega ku «passa-port». Iz tiste tragične mizerie, nih trideset od nas, vič al manj, an dan smo usi bli za-tuo, da se začne kjek novega za nas in za naše ljudi. Donas muormo gledat na tiste «momente» in se upra-šat puno reči, na use tiste, ki smo napravli u telih desetih ljetih; puno dobrega, an kjek slavega, pa adne reči muormo bit šigurni: naše djelo je bluo hnucu, puno hnucu nam in usiem našim ljudem, tudi tistim, ki so nam bli zmjeram pruot, zak, če ne druzega, nas je še tar-kaj ostalo u naših dolinah, da moremo še se kregat in djelat za naprej. Lansko ljeto na adni «as-semblej» smo se prašal usi kupe al je še hnucu djelo našega društva takuo kot smo ga djelal do sada, in usi smo jal de ja, da donas je še buj potrjeba djelat za naš rod, kjer parvikrat moremo reč, da ne djelamo u zgubo in de par djelo za sigurno bo dobrò; če se bomo le naprej dan drugemu pomagal. Zatuo, in ne samua za deseto obljetinco, smo napravli an dobar program za ljetos in za naprej. Kuraža za vič parpravt, je par šla narbuj, kadar smo dal «tessere» za ljetos in smo vidli, da nas je vič ku trikrat vič ku nas je bluo, kadar smo začel pred desetimi ljeti. Smo pomislili, da parvo djelo, ki bi muorli parpravt, je biu an dokument, u katerim bi bli muorli usi kupe povjedat, kar mislimo mi, od društva «Rečan», o slovenski manjšini v Italiji. Tel «dokument» je par-pravjen in ga bomo arzdajal tele dni; u telim pismu, ki se troštamo, da ga bojo prebrali usi naši vasnjani, mi nečjemo obednemu parma-lat naše idee, čjemo, de usi nam dajo no roko za pripra-vt an «program» za naše djelo za naprej. Smo prepričani, da če se povemo usi, kar mislimo o naših problemih, bo buj lahko jih rešit; za tuole, če maj bomo mogli, bomo gledal se zbrat po usjeh vaseh in ljeuš povjedat naše misli in poslušat, kar druz imajo za nam povjedat. Potle smo parpravli program za navadne kulturne djela in smo se aspartili težave na šest kraju. Adni so se uzel djelo, da napravijo eno fotografsko razstavo od fotografij, ki so ble narete po naših dolinah. Drugi se bojo potil za na-pravt, parvi krat u dolinah, eno majhano sezono za gledališče, kupe z Beneškim gledališčem, in z biblioteko garmiškega komuna. Potle smo mislili tudi na poezijo in na Senjam beneške pie-smi, takuo bo adna skupina naših ljudi parpravla adne majhane bukva naših djel in an konkors poezije naših krajev. Bomo še parpravli kako gito po Italiji in uon, an za tuole djelo je na druga komisija. In še zadnja skupina ljudi, ki djela za obljeušat naše vasi. Usi vemo, kuo so naše žene zmjeram djelale u gruntu in doma za pomat preživjet svoji družini, pa tudi, vemo, da njeso maj pozabile bit tudi žene in tuole so nam pokazale zmjeraj, če ne drugjet, po svojih pajuolah, po svojih oknah in usjerod oku svoje hiše. Za tuole je društvo Rečan pomislilo, dat eno majhano skazilo tudi usjem telim našim ženam in je parpravlo no malo majhanih, pa simpatičnih premiu, za tiste žene ki bojo imjele narljeuš rože. Se njesmo pozabili tudi na te narbuj majhane in za te mlade, za tuole bomo pri-pravli kake take «cinefonim» za use; od usega tuo-lega po bomo še guoril za ljeuš povjedat, kadar bomo naprav j al. Use tele djela so u programu in še se jih more doluo-žt, pa use tuole se bo moglo narest, če nam bojo usi pomagal za ljeuš živjet po naših dolinah. Aldo Clodig BENECANSKI KULTURNI DNEVI 4. lezione 4. predavanje 20 aprile 1979 20. aprila 1979 prof. Darko Bratina Docente di sociologia economica alla Università di Trieste Docent za ekonomsko sociologijo na univerzi v Trstu I MOMENTI FONDAMENTALI PER LA TUTELA DEI VALORI AMBIENTALI ED ETNICI NELLA PIANIFICAZIONE LOCALE OSNOVNI MOMENTI ZA ZAŠČITO KRAJINSKIH IN ETNIČNIH VREDNOT PRI KRAJEVNEM NAČRTOVANJU Smo sodelovali na "Primorska poje,, Smo vidli tele zadnje dni po naših dolinah velike plakate (manifeste), ki so nam pravli, da u Čedadu bo za parvi krat, Primorska poje, za beneške Slovence. Kaj je tuole? So se upra-šal dost naših ljudi. Primorska poje je na «associa-zion», ki zbjera puno pevskih zborov blizu meje Italije in Jugoslavije in usako lieto, teli zbori, se predstavijo ljudem v vaseh in mje-stah, na adnim kraju an na te družim. Tole zbjeranje, parbližno nih deset zboru v usakim prestoru, pomaga, da se spoznamo med nami in da ostanemo parjatelji, ker je dost buj lahko se spoznat in ostat parjatelji z adno piesmjo ku, z drugimi ljepimi besjedami. Pa ne moremo mislit, da tuole djelo ima samuo tele obietiv: tudi kultura, ki se D'S'MlRt m Mi smo buj progresisti kot komunisti: uzeli smo kjer je bluo previe in dali, kjer je bluo premalo! Beneško gledališče je šlo na vasi Beneško Gledališče je bilo ustanovljeno pred štirimi leti od mladih amaterjev in se je dobro afirmiralo tako med beneškimi Slovenci, kakor na gostovanjih v Trstu in Gorici ter med slovenskimi izseljenci v Belgiji. Do sedaj je za beneške Slovence gledališče lahko nastopalo samo na Dan Emigranta v teatru Ristori v Čedadu, ker v dolinah Benečije so manjkali primerni prostori, odnosno dvorane. Sedaj obstojata dve dvorani, ena na Lesah, občina Grmek, druga v Gorenjem Trbilju, v občini Srednje. Zato se je sedaj Beneško Gledališče odločilo, da stopi na vas, da ponese med ljudi ljudsko kulturo, to se pravi v naravne prostore, iz katerih ta kultura izhaja. V sodelovanju društva Rečan, ansambla Narodna klapa ter pevca Keko in Ana je pripravilo gledališče dva nepozabna kulturna večera, prvega v petek 30. marca v župnji-ski dvorani v Gorenjem Trbilju, drugi v nedeljo prvega aprila v telovadnici na Lesah. Uprizorili so Predanove komedije «žganjari» (Grap-paioli) in «Modrega hlapca» (Il servo scaltro), ki ju je režiser Adrijan Rustja iz Trsta majstrsko povezal v eno komedijo. Kulturni pro- gram so povezovali med sabo ansambel Narodna klapa ter pevca Keko in Ana. Na obeh nastopih je občinstvo napolnilo dvorane, se zabavalo in navdušeno ploskalo igralcem ter izvajalcem glasbenega programa. Po teh uspehih ima Beneško Gledališče v načrtu še razne nastope v dolinah Benečije, povsod tam, kjer bo koli-čkokaj dvorance na razpolago. ČEDAD U petak 16. marca se je rodila čedajskem špitalu Elena Tortul. Srečna mama je Dorina Chiabai, tata pa Ettore Tortul. Mala Elena, kateri želimo uso srečo u življenju, je «nardila nonul-na» Ettorja Chiabaia, ki ima znano oštarijo v Prešnjem in ki je sada na djelu u Libiji. Mala Elena je parva hči mladega para. Na zborovski revij «Primorska poje» je prvi nastopil mešani pevski zbor «Pod lipo» iz Barnasa pod vodstvom Nina Specogne s takimi srečanji mješa, ne more bit ku na dobra rječ za use. Mi storemo spoznat naše nove pjesmi, ali tudi te stare drugim, drugi pa nam, in kar je ljepega, ni nikdar škoda čut an se navast. U saboto 17. marca se je Primorska poje ustavla u Kobaridu, gor je šu pjet tudi zbor Rečan iz Ljes, njeso bli usi, pa so zlo lepuo za-piel njih tri pjesmi in ljudje iz Kobarida so dobrodušno sparjel našo skupino. So bli zbori od vič kraju in ne bomo tle štjeli, keri so pjel, pa muormo reč, da use skupine so pripravle tajšan program, da so bli usi veseli, kadar so se varnil na svoj duom. Pa pridimo na čedajsko Primorsko poje. Obedan nie biu mislu, da se zbere tar-kaj ljudi, takuo tud obedan ni biu mislu, da tale manifestacija bo imjela tajšan ljep uspeh. Maloman tri ure so ljudje poslušal zbore od Kopra do nadiških dolin in tudi do Kanalske doline in vičkrat so uprašal, da bi zbori ponovil kakopiesaman še bi jih bli poslušal, če so jim bli piel tudi celo nuoč! Kar je ljepega, usak bi teu daržat za se buj na duzim, ki more. Veseli so šli iz dvorane naši ljudje in še enkrat so se varnil u doline in njeso mogli zastopit, kuo u tistih urah kajšan njih va-snjan morebit se je šele lovil, za zbrat še kake podpise, za de takih ljepih reči se bi ne smjelo imjet po naših dolinah. A.C. PISE P ET AR MATAJURAC Modrost otroka Kmetuška družina je dje-lala pod grofom in grof jo je takuo stisku, da je živjela u mizerji, da je bla zmjeraj z njim zadužena, da mu njeso mogli plačjat, kar so mu bli dužni. Njek dan je paršu grof (conte) tjerjat družino, da mu plačja douge. Paršu je na konju. Vrata od hiše so ble odparte in konj je pokuku z glavo skuoze vrata u hišo. Mož na konju je ostu zunaj. U hiši je biu samuo dvanajstletni otrok. «Dobar dan!» zarjuje grof na konju pred vrati. Na ognjšču se je nekaj kuhalo u loncu. Dober dan želim!» je slišu iz hiše otroški glas. «Si sam doma?» «Ne, konjska glava an pu moža!» «Kaj kuhaš?» «Čevin čeva, edan gor, drugi dol» «Kje je tata?» «Je nesu to snjedene u ma-len! » «Kje je mama?» «Je šla parpravjat hišni prostor!» «Pa bratje, kje so?» «So šli na jago!» «Kam?» «U host. Kar ubijejo, tam puste, kar ne ubijejo, parne-sejo damu». Grof se je spustu dol iz konja in stopu u hišo. «Puobič, mu je jau», jaz vam odpustim use dolgove, če mi ti obrazložiš, če mi povješ, kaj pomenijo tvoji odgovori. Pridi jutre na moj dom!» je ostro ukvazu, se obarnu in šu iz hiše. Drugi dan je otrok šu do grofa. «Si par prav j en mi pojasnit tvoje odgovore od učeraj?» ga upraša grof. «Sem» odgovori otrok. «Kadar sem te uprašu, če si sam doma, si mi odgovoriti: «konjska glava an pu moža!» kaj tuo pomeni?». «Pomeni, da jaz, ki sem otrok, veljam za pu moža in konjska glava se je pokazala skuoze vrata». «Uprašu sem te, kaj kuhaš» «Ja, in jaz sem Vam odgo-voriu Čevin čeva, adan gor, adan dol. Tuo je fižol. Kadar se kuha u loncu, ropota: čevin-čeva in Ijeta gor in dol. Kaj ste me uprašu potle?» «Uprašu sem te, kje je tata?» «Ja, in jaz sem vam odguo-riu, da je nesu to snjedene u malen. Mi imamo puno djela doma, zak muormo djelat za vas in za nas. Od vasi dol u dolino, kjer je malen, je du-ga pot in njemamo saldu caj-ta, da bi nesli u malen. Kadar zmanjka moka u hiši, gre mama do bližnjih hiš prosit, da ji posodijo moko. Takuo djelajo tudi druge gospodinje. Če ejeu tjedan ješ moko od druzih, posojeno moko, kadar neseš u malen, neseš to snjedeno, ker muo-raš posojeno varniti. Takuo je nesu tata to snjedeno u malen». «Mi ni jasno. Kaj pa jeste potle, kadar parnesete to snjedene iz maina?» upraša grof. «Jemo tisto moko, ki jo vračajo druge gospodinje, katerim jo je bla prej posodila mama. Takuo se živi par nas». Pojasni otrok. «Učeraj sem te uprašu tudi, kje je mama in ti si mi odgo-voriu, da je šla hišni prostor parpravjat. Kaj pa tuole pomeni?» «Šla je u host runat metlo!» «In kaj ima metla skupnega s hišnim prostorom?» «če ne pometeš smeti iz hiše, se hišni prostor stisne». «Kadar sem te uprašu, kje so bratje, si mi odgovoriu, da so šli na jago. Jau si mi, da kar ubijejo, puste tu host, kar ne ubijejo parnesejo pa damu». «Rjes je. Dol varžejo puno dreves in jih ne parnesejo damu, jih prodajo». «Kaj pa je tiste, ki ne ubijejo in parnesejo damu?» «Uši!» «Bistra, modra je tvoja glava. Odpustim vam use dolge in od sada naprej bom skarbeu, da se boš učiu u šoli!» je objubu grof pridnemu otroku. KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE DEMOGRAFSKO GIBANJE U UETU 1978 Lansko leto smo zapisali z velikim vesejam, da se je u Sovodnjah ustavla emigracija. Ko smo pisali o demografskem gibanju za lje-to 1977, smo ugotovili, da smo imjeli samuo eno osebo (persono) manj. kot u ljetu 1976. U lanskem lje-tu, na žalost, smo šli spet na manj za 22 ljudi. Dne 1. januarja 1978 je šteu naš komun 1115 ljudi, 590 moških in 525 žensk. Na dan 31. decembra 1978 pa je šteu 1093 ljudi, 575 moških in 518 žensk. Rodilo se je 13 otruok, umarlo pa 26 ljudi, glih na doplih. Šlo jih je proč 9. Rodili so se: Dus Damiano-Kovaču iz Mašer; Martinig Lionello -Mašerukin iz Ceplašišč; Stu-ram Sonia - Zetova iz Str-mice; Medveš Fabio - Ba-štjanu iz Matajurskih Barde; Vogrig Nadia - Piskulnova iz Gabrovce; Carlig Daniele - Pinku iz Barde; Carlig Albina - Pinkova iz Brdc; Qualizza Filippo - Briazu iz Sovodnjega. Martinig Elisa -Nadaljova iz Gabrovce; Go-lop Federico - Mežnarju iz Trčmuna; Martinig Leano -žefacu iz Čeplešišč; Gujon Matteo - Podru iz Podra; Gorenszach Andrea - Pinku iz Matajurja. So umarli: Pierig Luigi - Pieničju iz Ložca (77 ljet); Zabrieszach Faustino - Ljenartu iz Barde (66); Martinig Luigi - Me-štu iz čeplešišč (44); Batti-stig Mario - Markulinu iz Pečnjega (41); Golop Giuseppe Attilio - Flipnju iz Je-ronišča (75); Loszach Angelo - Zejcu iz Ložca (76); Jel-lina Eugenio - šuolarju iz Sovodnjega ( 58 ) ; Cudrig Antonia - Mohorova iz čeplešišč (83); Massera Vittorio -Ruskin iz Mašer (82); Golop Vincenzo - Tomažinu iz Polave (61); Slunder Maria - Pilacova iz Mašer (69); Martinig Giovanni - Tonšič iz Trčmuna (64); Slunder Valentino - Pilacu iz Mašer (74); Golles Pia - Tumicjova iz Strmice (75); Cicigoi Maria - Breškonova iz Sovodnjega (66); Coren Gino -korenu iz Sovodnjega (44); Podorieszach Giovanni - Zetu iz Sovodnjega (83); Pe-tricig Isidoro - šimanu iz Podra (55); Dus Ermenegilda - Kašinova iz Strmice (68); Trusgnach Teresa - Vi-gionova iz Barde (66); Medveš Andrea - Kozu iz Strmice (90); Martinig Stefania -Klancarjova iz čeplešišč (12); Golop Pierina - Polav-kina iz čeplešišč (80). Poročili so se: Golop Giovanni - Mežnarju iz Tarčmuna in Martinig Giovannna - Kagonova iz Polave; Gorenszach Vitale -Pinku iz Matajurja in Franz Luciana - Suosova iz Matajurja; Cantarutti Luigino iz Čedada in Vogrig Giuliana -Lješčakova iz Trčmuna; Bordon Claudio iz špetra in Chiabai Velia - Uršina iz Sovodnjega; Loszach Giuliano - Luku iz Jelin in Bruna Dus - Tomažova iz Duš; Zua-nella Faustino - Ruončjanu iz Matajurja in Oviszach Pia iz Poštaka; Martinig Silvano - žefacu iz čeplešišč in Cicigoi Vanna iz Dreke; Franz Marcello - Katrin iz Strmice in Birtig Irene iz špetra; Golles Paolo - Ceku in Cernoia Anna (poročila sta se u Vidmu); Duriavig Paolo - Drejužu iz Dolenjega Tarbja in Cudrig Patrizia -Bujonova iz Blažina: Mucig Aldo iz Tarčeta in Ros Anita - Lahova iz Barde; Chiueh Desiderio iz Sv. Lenarta in Podorieszach Vilma - Pera-nova iz Strmice; Podorieszach Giorgio - Peranu iz Strmice in Coren Elvira iz Podbonesca; Bertolutti Pio -Maciku iz čeplešišč in Domeniš Chiara iz Špetra; Morsale Renato iz Corno di Ro-sazzo in Podorieszach Dina - Zetova iz Sovodnjega. Usem rojenim otrokam in usem mladim parom, ki so se poročili, želimo uso srečo u življenju. ČEPLEŠIŠČE 2. februarja je umarla u čedajskem špitalu Cudrig Feliza (Kospacova) iz čeplešišč, stara 70 liet; malomanj 50 ljet je bla bolna, zatuo lahko zapišemo, da je bluo njeno življenje ana dolga križova pot. Pokopali smo jo 4.2 v Čeplieški britof. MAŠERA Nieka laška impreža je začela dielat na ciesti Maše-ra-Jeronišče, ki nie še asfaltirana. Sada šierijo ciesto in gradijo podpuorne ziduo-ve; če use puojde od rok, bo ciesta asfaltirana že pred polietiem. Asfalta bojo narbuj veseli ljudje iz Duš in Jelin, ki bojo povezani z dolino in z Mašero z moderno ciesto. Dokjer ne bo asfaltirana, ostane ciesta zaparta usak dielunik od 8. ure zjutra do 5. zvečer. BARDCA (BARZA) U srjedo 28. marca je u-maru u Švici Ezio Carlig. Imeu je samuo 38. ljet. Rajnik Ezio je biu sin znanega beneškega godca, rajnkega Vigiona Karliča. Komaj leto dni, od kar je umarla mama Terezija. Rajnik Ezio je biu eno ljeto u nezavesti (in coma) zavoj o možganske karvavitve. Njega smart-ne ostanke so parpeiali da-mu in njega pogreb je biu u Sovodnjah, u petak 30. marca. Zapušča mlado ženo Ra-mono, dva otroka in brata Renata. Naj gre žalostni družini usa naša tolažba. TARCMUN 12. februarja je umarla u čedajskem špitalu Martinig Mimica iz Tarčmuna stara 73 liet. Mlada se je priženila iz Jevščeka pri Livku na Tarčmun v Piskulnovo hišo; imiela je 10 otruok od katerih je še 8 živih. Vsi so paršli na mamin pogreb, ki je bil 13. februarja pri Sv. Ivanu. Sinu Beponu, ki je sam ostal doma in ostalim bratom in restram, ki so arstreseni po sviete (Milan, Bologna, Francija) naj gre naše sožalje in naša solidarnost. SPETER PETJAG Umaru je hitro potlè ko so ga spustili iz špitala U nedejo 11. marca so podkopali u Špetru Antona Serafinija. Imeu je 81 ljet, je umaru par dni prej, za nekaj ur potle, ko so ga odpustili iz čedajskega špitala. Rajnik Toni-Lahu je biu rojen u Gemoni in je paršu še mlad živet u Petjag. Biu je oče 10. otrok, ki so skor usi po svjetu. Samuo u Av- Rajnik Antonio Serafini straliji ima 16 navuodov in tri sinove. Adan živi u Belgiji, drugi u Švici, aden doma. Hčera so se poročile po vaseh naših dolin. Toni je biu tast znanega godca Liža Jussa in nono profesorja Giacinta, ki uči na slovenski šoli u Gorici. Interesant je, da usi njega sinovi govorijo lepo po slovensko. Biu je velik vojni invalid in Cavaliere di Vittorio Veneto. Manjkalo mu je an del pljuč in mu njeso nikdar dali penziona. Sinovam, hčeram in žlah-ti izražamo naše globoko sožalje (condoglianze). NOKULA U soboto 24. marca je umarla u čedajskem špitalu, Antonia Dorbolò, uduova Dorbolò. Imjela je 81. ljet. Nje poreb je biu u Dolenjem Barnasu u pandejak 26. marca. Naj u miru počiva. Barnas U srjedo 7. marca smo podkopali u Barnasu mlado ženo, Mirello Borgnolo, udo-vo Urli. Imjela je samuo 35 ljet. Rajnka Mirella je ostala mlada udova in morebit. da ji je žalost za možem pomagala u prerani grob. Družini in žlahti naj gredo naše globoke sožalje. ŠPIETAR 22.3 je umaru u Puoji na naglin Ezio Blasutig (Pišta-cu) star je bil 31 lit. Biu je zidar in zadnje 2 lieta je djelu pod domačo imprežo, ki postraja cierkve v Bene-čij, zatuo ga je poznalo veliko ljudi. Materi, ki je ostala sama doma, naj gredo naše sožalje in naša solidarnost. ŠPETER U pandejak 26. marca je umaru naš vasnjan Severino Rossi. Imeu je samuo 53 ljet. Njega pogreb je biu u špetru, u četartak 29. marca popudne. Hudo prizadeti družini in žlahti izražamo naše globoko sožalje (con-dolianze). Mečana Na hitro je umaru na svojem domu Romeo Cernoia, star 70 ljet. Njega pogreb je biu u Špetru, u nedejo 11. marca. Ohranili ga bomo u ljepem spominu. Podbonesec GORENJI MARSIN Umarla je mati desetih otrok U torak 27. marca je u-marla na svojem domu Maria Gosgnach-Lukejova po domače, stara 73 ljet. Rajnka Maria je bla pametna, poštena žena in dobra mati. Sam Buoh ve, kaj-šne težave so, zrediti deset otruok u gorski družini, kakor jih je ona. Skoraj usi nje sinovi so po svetu, pa je imjela srečjo, da je videla use, prej ko je za venčno zatisnila oči. Rjes ganljivo, usi so paršli in jo spremljali k zadnjemu počitku u srjedo 28. marca. Usem sinovam naj gre naša tolažba. ŠČIGLA U čedajskim špitalu je umarla Antonia Plata, uduova Gusola. Učakala je visoko stamost: 92 ljet. Nje pogreb je biu u Laziču (Lasiz), u srjedo 28. marca popudne. Ohranili jo bomo u ljepim spominu. SV. LENART KOSCA U torak 6. marca je umaru po kratki boljezni u čedajskem špitalu Obit Antonio (Niklo). Imeu je 63 ljet. Rajnik Niklo je biu dobar zidar in bajsar, poznan po usjeh dolinah. Njega pogreb je biu u Kosci, u četartak 8. marca. Ohranili ga bomo u večnem spominu. PODUTANA U čedajskem špitalu je umarla Rosa Višin, uduova Paravan. Učakala je lepo staruost: 86 ljet. 'Nje pogreb je biu u Sv. Lenartu, u ne-djejo 4. marca. Ohranili jo bomo u ljepim spominu. HLASTA U četartak 29. marca je biu u Sv. Lenartu pogreb za rajnko Ciljo Zottig, poročeno Camuniaro iz naše vasi. Imjela je 88 ljet. Zadnja lje-ta je živjela par hčeri u Sar-ženti. Naj u miru počiva. Škrutovo-Čedad Dr. Trainiti je ratu nono U soboto 3. marca se je rodiu u čedajskem špitalu Igor Trainiti. Igorju tata je Alessandro, sin od dr. Renata Trainitija, konzorcij-skega zdravnika iz Sv. Lenarta, Srednjega, Grmeka in Dreke. Mama, ki je dala na sv jet Igorja pa je Angela Birtig. Vesela sta mama in tata, veseli so noni, posebno pa tata od Angele, Giovanin Birtig. Malemu Igorju želimo puno sreče u življenju, ki ga ima pred sabo. Rajnik Anton Durli U sobotto 24. februarja je po kratki boljezni umaru u videmskemu špitalu Durli Anton-Karneu iz Gorenje Merse. Imeu je 64 ljet in je živeu z družino v Čedadu. Rajnik Durli je biu eden izmed parvih partizanov u šentlenartski dolini. Njega pogreb je biu u Čedadu, u nedeljo 25. februarja popudne. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Novi Matajur in bivši Antonovi soborci izražajo ženi in sinu Claudiju svoje globoke sožalje. GRMEK ZVERINAC U nedjejo 25. marca je umarla pridna mati in gospodinja, Trusgnach Gilda poročena Vogrig - Peginova iz naše vasi. Rajnka Gilda se je rodila u Arbidi, u Mar-talonovi družini pred 65 leti. Bla je žena znanega in poštenega komunskega moža, Riccarda Vogriča-Pegino-vega, ki je biu maloman trideset let komunski konse-lir. Nje pogreb je biu na Lesah in puno ljudi jo je spremljalo k zadnjemu počitku. Naj gre žalostni družini naša tolažba. Rajnka Gilda Trusgnach iz Zverinca TOPOLOVO Na dan 5. januarja je umarla u čedajskem špitalu Irma Mastrello. Imjela je samuo 46 ljet. Zahrbtna bo-Ijezan jo je spravla u prerani grob. Rajnka Irma je bla doma iz Chioggie (Ve). Poročila je bla Serafina Lo-szacha - Martinknega. Bla je poštena in simpatična žena. Čepru je težko življenje u gorskih vaseh, se je popu-noma udomačila in postala naša dobra vasnjanka. U veliki žalosti je zapustilamoža, hčere Sandro in Carlo in sina Valeria. Ohranili jo bomo u ljepim spominu. SREDNJE U torak 13. marca je umaru u čedajskem spitaiu Chiabai Giovanni, rojen u Srednjem 4.5.1907. Ni biu oženjen. U zadnjih ljetih je živeu u počitniškem domu (casa di riposo) u Čedadu. Naj u miru počiva. VIDEM PODSREDNJE U pandejak 26. marca se je rodila u čedajskem špitalu Cristina Martinig. Veselo novico naznajajo mama Bruna, tata Aldo in bratrac Luca. Bruna in Aldo sta igralca Beneškega Gledališča in u-pamo, da bosta imjela taj-šan dobar talent tudi Cristina in Luca, katerim želimo use dobro u življenju. MANZAN Rodila se je Predan Miche-la-Carol U nedjejo 18. marca je za-gledada u čedajskem špitalu luč sveta Predan Michela-Carol. Tata je Mario Predan-Štefanu iz Gorenjega Brda, mama pa Lucia Marotta iz Manzana. Michela je parva hči mladega para. Mario se hvali, da mu je usa njemu podobna, pa ne bo use dar-žalo, ker je sigurno podobna tudi Luciji. Naj bo takuo al drugače, želimo mali Micheli puno sreče in zdravja u življenju, ki ga ima pred sabo. Želimo ji tudi, da bi mogla takuo močnuo uekat, da bi kmalu parklicala na svjet še bratraca. Zlati volan (volante d’oro) za dobre šoferje Zavorovalna druza LLOYD Adriatico je pred kratkem šenkala u Čedadu 32 zlatih volanov tistim šoferjem, ki njeso imjeli obednega incidenta u zadnjih desetih ljetih. Med premianimi je tudi 7 beneških Slovencev, katerih imena so: 1) Cornelio Pietro iz špetra; 2) Dorbolò Venusto iz Pra-potnega; 3) Kranjec Mariano iz špetra; 4) Rudi Valerio Beniamino iz Dolenj anega; 5) Succaglia Giulia iz špetra; 6) Vogrig Giovanni iz Oblice, predsednik društva beneških likovnih umetnikov; 7 ) Zabrieszach Marco iz Sovodnjega.