številka 34 • cena 80 Шп СеЦе^ 2В^ ауџи$\а}Ш glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Na celjskem območju so se dobro pripravili na pričetek novega šolskega leta. Ceje bilo že z učbeniki nekaj težav, pa so vsakoletno prometno preventivno sikcijo povsod vzeli zares in otroci ter starši lahko mirno pričakujejo prve šolske dai, ko bodo budne oči prometnikov in drugih skrbele, da bo prva pot v šolo res varna. Kot je varna za žalske cicibančke na današnjem posnetku ljuba Korberja. Pa so bili wendarle lepi stari časi v Mali Brezi pri Laškem so zasukali kolo časa za nekaj deset let nazaj. Stran 12. Pred veliko predstavitvijo obrti XIX. mednarodni obrtni sejem bo od 10. do 21. septembra v Celju. Stran 2. Kratkoročna poslovna politika gospodarstva Na Celjskem z dosežki v prvem polletju res ne moremo biti zadovoljni. Stran 4. Merx za ozimnico Podobno kot leta nazaj, bo tudi letos sozd Merx iz Celja organiziral prodajo blaga za ozimnico. Osnov- ni nosilec in dobavitelj bo delovna organizacija Bla- govni center, TOZD Pre- skrba Celje, blago za ozimnico pa bodo proda- jali v vseh večjih malo- prodajnih enotah v sesta- vi sozda Merx, jabolka pa tudi na plantažah Dobji dvor (KZ Slovenske Ko- njice) in Slom pri Ponikvi kmetijski kombinat Šentjur). Seznam ozimničnega blaga je naslednji: paprika »šorok šari« v vrečah po 15 kilogramov, krompir igor v vrečah po 30 kilogramov, čebula v 10-kilogramskih vrečah, sveže zelje v 20 do 30-kilogramskih vrečah in jabolka različnih vrst v sadnih zabojih, približno po 20 kilogramov v zaboj č- ku. Temu seznamu predvi- dene ozimnične prodaje pa bo Merx dodal še konzervi- rano povrtnino iz kolekcij ETA Kamnik in svinjske polovice. Do vrednosti 50.000 di- naijev bo mogoče za ozim- nične nakupe dobiti tudi potrošniško posojilo z do- bo vračanja 10 mesecev, obresti pa bodo kar pre- cejšnje, 48 odstotne. V soz- du Merx zagotavljajo, da ne bo problema glede koli- čin, medtem ko nam cene do zaključka redakcije še niso znane. O času prodaje ozimnice in predvsem o ce- nah vas bomo skušali spro- ti obveščati, tako v časopi- su kot radiu, kar pa je, ra- zumljivo, odvisno pred- vsem od organizatorja ozimnične prodaje. MITJA UMNIK Več nomoči mladim za varno pot v šolo Prve dni pouka bodo šo- predvsem prvošolčki, deležni večje pomoči starej- ših v gostem prometu na ce- st3h in ulicah in tudi nekoli- ko temeljitejšega poduka o Pnmetnih predpisih in ob- našanju v prometu. »Varnost oirok in mladine v začetku šolskega pouka« je v večini občin oziroma šol že utečena akcija, kije letos marsikje le še malo bolj temeljito pri- pravljena. Priprave na prvi šolski dan so se začele že spomladi, ko so v nekaterih vrtcih ciciba- ni, ki bodo letos prvič pre- stopili šolski prag, poslušali predavanja o prometnih predpisih in obnašanju na cestah. Delavci Cestnega po- djetja in Ceste-kanalizacije so poleti obnovili prehode za pešce in drugo signalizacijo pred šolami, prve dni pouka pa bodo šolarjem na cestah pomagali člani svetov za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu, miličniki in pionir- ji rniličniki. Že sedaj pa poudarjajo - ponekod bolj, drugje na ža- lost manj - da skrb za pro- metno varnost otrok ni samo enkratna »horuk akcija« ob začetku šolskega pouka. Medtem ko bodo prve dni precej pomagali člani svetov in miličniki, pa bo kasneje največ odvisno od učiteljev in staršev. Na Celjskem so letos v prometnih nesrečah umrli trije šolarji. Vsak dan tudi ugotavljamo, da veliko mla- dih na kolesih, predvsem pa na kolesih z motorji krši pro- metne predpise in ogroža se- be ter druge udeležence v prometu. Vse to kaže, da je na marsikateri šoli skrb za prometno varnost še vedno enkratna akcija, kaže pa tudi na to, da starši s slabimi zgle- di in tudi drugače premalo pomagajo, da bi otroci še varneje hodih v šolo in nazaj domov. (Več na 3. strani) ^elje je v splošnem ^ano kot belo mesto, če- f.'^fv je na tej belini vča- p najti še dovolj made- - od nesnage ob kan- za smeti do umaza- "'n .oken. Okna nekate- javnih zgradb že zelo 5® go, kot kaže, niso vi- eia ne vode ne cunje. ¿ " je potem kaj čudno, . Je izza teh oken na ^arsikakšnem sestanku '«eti kakšna perspekti- ^ oolj meglena?! (NT 27. 8. 1969) Zdomci Ifupili gasilsifi avto Predali so ga gasilcem Iz Marila Reke Gasilci iz Prebolda, že zla- sti pa krajani Marije Reke, so lahko zares veseli, saj so tako rekoč zastonj dobili so- dobno gasilsko vozilo Uni- omog-Mercedes, ki je še zla- sti primerno za intervencije v hribovitem svetu, saj ima vozilo pogon na vse štiri ko- lesa. Vozilo je opremljeno tudi za tehnično reševanje na ce- sti, s škaijami za rezanje plo- čevine, 800 litersko cisterno za vodo, črpalko, napravami za lokalizacijo plinov ter dru- gimi potrebnimi stvarmi. Vozilo je vredno okrog 20 milijonov dinarjev, gasilcem pa so ga kupili zdomci, ki so na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji. Pobudni- ca za nakup tega sodobnega vozila je bila Marija Cicek, sicer doma iz Marija Reke, ki je že osemnajst let na delu v^ Zvezni republiki Nemčiji, v mestu Una pri Dortmundu. Vekrat obišče tudi Marija Reko in svojo sestro Bronko Lobnikaijevo. Nekoč je po- govor nanesel na to, kaj bi bilo, če bi v Marija Reki kje zagorelo. Od tod do odloči- tve za nakup avtomobila ni bilo več daleč in Cicejevi in njenemu možu so na pomoč priskočili tudi domači, nem- ški gasilci iz mesta Una. Vozilo so preboldskim ga- silcem predali v nedeljo pri domu pod Reško planino, (na sliki) najbolj zaslužni za novo vozilo pa so seveda do- bili tudi priznanja žalske ob- činske gasilske zveze. JANEZ VEDENIK Foto: DARKO NARAGLAV Alenka Oven na evropsko prvenstvo V Ljubljani je bilo repu- bliško prvenstvo za vse ka- tegorije v kotalkanju, kjer je nastopilo šest slovenskih klubov z okoli 100 tekmo- valci. S celjskega območja je največji uspeh dosegla Ve- lenj čanka Alenka Oven, kije postala republiška prvakinja med mlajšimi mladinkami, s tem pa se je tudi uvrstila v državno reprezentanco za mladinsko evropsko prven- stvo. Ekipno je bil velenjski Rudar drugi, celjska Cinkar- na pa četrta. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ Več denarja bo za krajevne skupnosti Javna razprava o samoprispevku na Šmarskem se nadaljuje Nekatere najpogostejše pripombe na prvotni osnu- tek programa zbiranja in koriščenja sredstev novega samoprispevka, ki ga načrtujejo v občini Šmarje pri Jelšah, so narekovale spremembe in dopolnitve osnutka, o katerem bo tekla nadaljnja javna raz- prava. Največ pripomb je bilo na delitev sredstev samopri- spevka, na razmeije med tako imenovanim skupnim programom in programi krajevnih skupnosti. Po novem osnutku programa celotnega samoprispevka naj bi se delež sredstev za programe krajevnih skupno- sti povečal za okoli pet odstotkov na račun skupnega programa. Ker je bilo v razpravah največ pripomb na program Spominskega parka Trebče, so sedaj nekatere naloge izločili, predvsem pa so ta del skupnega programa oziroma naloge konkretneje opredelili. Na novo pred- stavljeni program Spominskega parka Trebče je za občana vsekakor zanimivejši, saj mu ponuja jasnejšo podobo nadaljnjega razvoja oziroma vlaganj v tem delu občine. V skupnem programu samoprispevka ostaja še vedno izgradnja nove osnovne šole v Dobovcu, prav tako niso imeli občani pripomb na postavitev UKV oddajnika za Radio Šmaije pri Jelšah. Glede na številne naloge in več kot skromna sred- stva, s katerimi razpolagajo v krajevnih skupnostih, je sedanje predlagano razmerje 84,6: 15,4 v korist krajev- nih skupnosti, vsekakor za občana zanimivejše. Od začetka prihodnjega leta do konca leta 1991 naj bi z novim samoprispevkom v občini Šmarje pri Jelšah združili nekaj več kot milijardo 360 milijonov dinarjev. Delavci v združenem delu naj bi v tem obdobju prispe- vali dva odstotka od neto osebnega dohodka, obrtniki dva odstotka od osnov za davke oziroma prispevke, prav toliko tudi upokojenci od pokojnin. Ker je bilo v dosedanji javni razpravi precej pripomb na višino deleža kmetov v iztekajočem se referendumskem obdobju (1,15% od katastrskega dohodka), naj bi kmetje v novem obdobju prispevali 5 odstotkov od katastrskega dohodka. MARJELA AGREŽ Pred veliko predstavitvijo obrti XIX. mednarodni obrtni sejem bo od 10. do 21. septembra v СеЦи Celjski obrtni sejem je v zadnjih letih zrasel v naj- večjo sejemsko prireditev obrtništva v Jugoslaviji. Uspešno je presegel zgolj predstavljanje in uveljav- ljanje obrti in se usmeril v poslovno uveljavitev zaseb- nega in družbenega obrtni- štva. Takšen bo tudi XIX. mednarodni sejem obrti, ki bo letos od 10, do 21. sep- tembra na prostorih Zavo- da Šortno-rekreacijski cen- ter Golovec v Celju. Poslovna dneva bosta 10. in 11. septembra, ko sejem še ne bo odprt za vse obiskoval- ce, temveč le za povabljene. Razstavljalcem in poslovnim partnerjem so se namenili razposlati 20.000 vabil. Kot novost letos načrtujejo še možnost poslovnega dogo- varjanja v obliki borze. Za vse obiskovalce bo se- jem odprt od petka 13. sep- tembra do nedelje 21. sep- tembra. Sejem bo odprt od 9. do 19. ure, del, ki je name- njen zabavi in gostinski po- nudbi, pa do 22. ure. Razstavni prostori bodo največji doslej, saj so eno iz- med treh dvoran povečali za 900 kvadratnih metrov. Tako bo razstava skupno na 18.240 kvadratnih metrih, od tega bo 7600 pokritih površin. Na njih bo svoje izdelke pred- stavljalo skoraj 800 razstav- Ijalcev. Posebej bodo pred- stavili les, lesne " izdelke in obdelovalne stroje, tekstil, tekstilne izdelke, usnje in krzno, domačo in umetno obrt, izdelke cementninar- jev, gradbenikov in gradbe- ne materiale, drobno kmetij- sko mehanizacijo ter izdelke, povezane s človekom in zdravjem ter človekom in prostim časom. Posebej bo- do pripravili razstavo inova- cij in razstavo s ponudbo iz- delkov za kooperacijo. Že uveljavljeno obrtniško ulico, namenjeno predstavi- tvi poklicov v obrtništvu, bo- do letos pripravile slovenske šole usmerjenega izobraže- vanja. Poklice bodo pred- stavljale v dvajsetih paviljo- nih, tako da bodo imeli os- novnošolci, ki so pred izbiro poklica, kaj videti in spoz- nati. Sejem spremljajo zadnja leta številna pomembna sre- čanja, ki pomagajo obUkova- ti odnos do obrtništva in nje- gov razvoj. Med drugim bo- do letos spregovorili o obrt- nih zadrugah v Sloveniji in Jugoslaviji, o jugoslovanski organiziranosti obrtništva, o kooperacijah ter delu in pro- blemih posameznih sekcij obrtnikov. Zadnja dva dneva sejma bosta namenjena predvsem našim delavcem na začasnem delu v tujini. Osnovna tema predvidene okrogle mize je vključevaje teh delavcev v uresničevanje srednjeročnega plana 1986-1990, od nje pa priča- kujejo nove ideje o možno- stih vzpodbujanja gospodar- stva za vključevanje in sode- lovanje zdomcev. Celjski sejem pa je tudi priložnost za srečanje delav- cev, zaposlenih pri obrtni- kih. Že nekaj let se v času sejma skupno z obrtniki p^^ merijo na športnih srečanjli^ letos pa bo že tudi četrto dç' lovno - tovariško srečanje obrtnih delavcev Slovenija na Teharju. Na sejmu bo tudi letoj mogoče marsikaj kupiti Prodajalci bodo ponujali svoje izdelke na obrtnišitj tržnici v 292 paviljonih, bor pa je bil letos še strožjj kot prejšnja leta. Sestankom in posvetova. njem bo namenjen petek 12 septembra, tovariškemu sre! čanju s podelitvijo letošnjih priznanj republiškega odbo- ra sindikata delavcev obrti Slovenije pa sobota 13. sep. tembra. MILENA B. POKLIČ Preveč ljudi v negospodarstvu ŠmarskI IS o polletnih rezultatih gospodarjenja Ko je izvršni svet skupšči- ne občine Šmarje pri Jelšah na zadnji seji obravnaval letošnje polletne rezultate gospodarjenja v občini, je kot pozitivni premik izpo- stavil zaustavljen trend ra- sti porabljenih sredstev nad celotnim prihodkom, s tem pa je bil ustvarjen raz- meroma dober dohodek. Dobri so tudi rezultati indu- strijske proizvodnje, ki je v tem obdobju porasla za oko- li 20 odstotkov. Ugodne rezultate beležijo tudi v turizmu, kjer se nada- ljujejo ugodna gibanja s po- rastom števila gostov in no- čitev, zlasti tujih gostov. Skrbijo izgube. Teh je bilo v gospodarstvu ob polletju za 355 milijonov dinarjev. Najbolj problematična je tre- nutno izguba v Slovinovem tozdu Vital Mestinje (182 mi- lijonov) ter izguba 62 milijo- nov din temeljne organizaci- je Topra v Šmarju. Vitalova izguba po zaključnem raču- nu preteklega leta je pokrita, izvršni svet pričakuje dopol- nitve sanacijskega programa za kratkoročne rešitve, do konca leta pa naj bi v Slovi- nu oziroma Vitalu izdelali sa- nacijski program za celotno srednjeročno obdobje. Izvoz se je v primerjavi s preteklim letom povečal za dobrih 11 odstotkov, ker pa je večina šmarskega izvoza na dolarsko tržišče, seje le-ta realno zmanjšal za skoraj 14 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom je v občini Šmarje pri Jelšah skoraj 6 in pol kratna. Kot poseben problem je šmarski izvršni svet izposta- vil prehitro rast zaposlova- nja v družbenih dejavnostih in sklenil, da bo temu po- dročju posvečal posebno po- zornost. M. A. Ziatarsica delavnica izziv oblikovalcem Nakit kot modni dodatek vse bolj dopoli^uje tako- imenovani klasični nakit. Modni nakit pa terja od zla- tarskih oblikovalcev vedno nove, sveže in izvirne ideje. Zlatarne se z zlatarskimi delavnicami skušajo klju- čevati v modna gibanja, jim slediti in jim celo narekova- ti smeri oblikovanja. Takšen izziv oblikovalcem pomeni tudi sodelovanje v mednarodni zlatarski delav- nici, ki jo letos, že drugič za- pored, organizirajo Celjske zlatarne. Letos kot samostoj- no prireditev, medtem ko je lani bila spremljajoča prire- ditev mednarodne zlatarske razstave. V njej sodeluje de- vet domačih oblikovalcev in štirje priznani oblikovalci iz tujine. Vodja delavnice je Sepp Schmölzer, oblikova- lec z mednarodnim slove- som, iz Celovca. Letos je delo mednarodne delavnice zastavljeno širše. Pod mentorstvom udeležen- cev delavnice dela še 25 najmljajših zlatarjev in obli- kovalcev celjske zlatarne. »Zlatarna se preusmerja iz velike v maloserijsko in uni- katno proizvodnjo,« pravi Anica Brglez, direktorica tozda Zlatarna. »To je naša dolgoročna usmeritev. Takš- na usmeritev pa terja predv- sem dober zlatarski kader, ki bo s svojimi idejami in kako- vostjo izdelkov omogočil zla- tarni še večji prodor na zah- tevno tuje tržišče. Ocenjuje- mo namreč, da smo z dele- žem nakita na svetovnem tr- gu še premalo prisotni. Sodi- mo namreč med največje to- varne zlata v svetu, naš delež nakita paje le 0,5 odstoten.« Ob otvoritvi mednarodne delavnice so odprli tudi nov center za oblikovanje. Tu le- tos poteka mednarodno de- lovno srečanje zlatarjev. Center pa je namenjen do- datnemu usposabljanju zla- tarjev in kadrov s področja marketinga. Tudi mednarodna zlatar- ska delavnica je le ena izmed številnih spodbud in možno- sti. Kako so udeleženci izko- ristili ta izziv pa bomo lahko videli jutri, ko bo zaključek mednarodne delavnice z modno revijo in prikazom kolekcije, ki jo je žirija izbra- la za zlatarsko razstavo. Ta bo jeseni v Celju, Ljubljani, Beogradu in Münchnu. VIOLETA V. EINSPIELER Dolgo pričalfovana selitev ¥ ponedeljek bodo zaživele specialistične ambulante v novih prostorih celjske bolnišnice v ponedeljek 1. septem- bra bodo pričeli z delom v novih specialističnih ambu- lantah osrednjega objekta posodobljene bolnišnice v Celju. Poleg preselitve iz neustreznih kletnih prosto- rov, kjer so bile te ambulan- te doslej, to pomeni tudi no- vo organizacijo dela za bol- nike pa predvsem hitrejši dostop do specialistov. Po- membnih kakovostnih sprememb seveda ne bo mo- goče uveljaviti naenkrat, kot pravi vodja nove poli- klinike primarij dr. Janez Jenšterle, pa so neločljivo povezane z odobritvijo do- datnih zaposlitev. Novo ustanovljena polikli- nika bo organizacijsko pove- zala sedaj po temeljnih orga- nizacijah razdobljene speci- alistične ambulante. Polikli- nika bo od ponedeljka delo- vala v starih kletnih in v no- vih prostorih. V novih pro- storih so oblikovali blok za nujno specialistično pomoč. Tu bosta dve internistični ambulanti, ena kirurška in skupna reanimacijska dvo- rana. Tu bo mogoče dobiti pomoč neprekinjeno 24 ur na dan. V novih prostorih bosta poleg tega še dve inter- nistični ambulanti, ambu- lanta za kirurgijo roke in pla- stiko, ambulanta za otroško kirurgijo, pediatrične speci- alistične ambulante z različ- nimi usmerjenimi ordinaci- jami, ortopedska ambulanta s posebnim prostorom za in- tervencije, travmatološka kontrolna ambulanta in mavčarna. V starih kletnih prostorih bodo zaenkrat še ostale am- bulanta za kirurgijo ožilja, ambulanta za kirurgijo no- tranjih organov, ena interni- stična ambulanta, diagno- stični laboratorij za obolenja srca, laboratorij in ambulan- ta za bolezni krvotvornih or- ganov, urološka ambulanta, elektrokardiograf za potrebe bolnišničnih oddelkov in en- doskopije. Vse to bodo pre- selili v nove prostore postop- no z dograjevanjem polikli- nika v novem objektu. Čeprav želijo čimprej usposobiti večino ambulant za delo od 7. do 19. ure, pa bodo sprva ambulante odpr- te, razen urgentnega bloka, le do 15. ure. V Zdravstve- nem centru pričakujejo, da bodo to lahko spremenili z novimi zaposlitvami, o kate- rih se morajo izreči že izvršni svet in občinske zdravstvene skupnosti območja. Koordi- nacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ter svo- bodno menjavo dela pri Me- dobčinski zdravstveni skup- nosti Celje pa je v petek že izrekel svoj pristanek k za- poslitvi dodatnih 36 delav- cev. Čakalne dobe se bodo po pričakovanjih zmanjšale v nekaj mesecih, v kirurških in internističnih ambulantah pa bi jih naj v celoti odpravi- li. Sredi oktobra bodo odprli tudi popoldansko ortoped- sko ambulanto, kjer so zaen- krat čakalne dobe najdaljše- samo za otroke jih ni, za bol- nike v bolniškem staležu so en mesec, za ostale tri mese- ce. Tudi z novo ambulanto jih ne bodo povsem odpravi- li, ker je zaenkrat premalo ortopedov. Poleg skrajšanja čakalnih dob obetajo v novi specialistični polikliniki še eno prednost za bolnike - namenjeno jim bo več časa za pogovor z zdravnikom kot jim je bilo doslej, to pa je gotovo kakovost, ki si je vsi želimo. A preden bo vse to zaživelo, bo treba še malo potrpljenja. MILENA B. POKLIC Trojno pobratenje lašklli invalidov Invalidnost-življenje. Tako geslo so invalidi laške občine zapisali v delovni program sreč» nja pobratenih društev. Da je temu res tako, so pokazali v soboto na prireditvi v Laškem, ki se je je poleg domaći' invalidov udeležilo tudi okrog 200 gostov iz občin Izola, Domžale, Nova Gorica, Ljubljana Moste Polje in Žalec. V več kot dve uri traj^očem programu z bogatimi kulturnimi vložki so pokazali кдј invalidi lahko postorijo za dobrobit svojih članov. Na prireditvi so svečano podpisali listino o trojnem pobratenju z invalidi iz Izole, Domžal f Nove Gorice. Društvo invalidov občine Laško pa se je pred tremi leti že pobratilo z društvom i občine Ljubljana Moste-Polje. Ivan JapeU, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije je v svojem govoru orisal invalidski problematiko v SR Sloveniji in dejal, da invalidska društva opravljajo veliko poslanstvo P( premagovanju težav invalida-posameznika, za katerega marsikje še nim^o dovolj posluha. Izrazi je zadovoljstvo nad uspešnim delom Društva invalidov občine Laško, ki je po številu članov i" svoji dejavnosti med najuspešnejšimi v Sloveniji. Podelil pa je tudi dve republiški priznanjij sicer Krajevni skupnosti Jurklošter in Francu Радки iz Sedraža. VLADO MARÍ^ «g avgust 1986 novi tednik - stran 3 več pomoči mladim za varno pot v šolo y oHčInah celjskega območla so se dobro pripravili na prve šolske úneve Svet je preventivo in vzgojo v cestnem prometu v ^ jjski občini se je sestal že orejšnji teden. Dogovorili so se, da bo posebna komisi- ja še enkrat pregledala vse nrehode za pešce in drugo signalizacijo pred šolami. Cestno podjetje in Ceste- Kanalizacije pa naj bi do za- ¿etka šolskega pouka odpra- vila ugotovljene morebitne pomanjkljivosti. Dogovorili go se tudi, da bodo letos po- novno postavili večje znake za omejitev hitrosti na 40 ki- lometrov na uro na najbolj nevarnih odsekih pred šola- mi na Polulah, Frankolo- vem, Ljubečni in Ostrož- nem. Takšne znake so ob za- öetku šolskega pouka prvič postavili lani, izkazalo pa se je, da so potem vozniki na teh odsekih vozili precej bolj previdno, s tem pa je bila tu- di pot šolarjev v šolo in do- mov varnejša. K večji varnosti otrok v celjski občini bo pripomoglo tudi 6 kilometrov peš poti, ki so jih v zadnjem letu zgradili na Ljubečno in ob Ljubljan- ski cesti ter pločnik na Fran- kolovem. V vseh šolah so pred začet- kom pouka še enkrat pregle- dali najvarnejše poti v šole in začrtali nove poti tam, kjer so se spremenili šolski okoli- ši. V šolah tudi zagotavljajo, da bo letos v prvih dneh po- uka manj težav z rumenimi ruticami za prvošolce kot lani. Sicer pa so bili prvošolčki poleg prometne vzgoje v vrt- cih spomladi deležni tudi treh predavanj o prometnih predpisih, skupaj z vzgojite- ljicami pa so si že ogledali najvarnejše poti v šolo in na- zaj domov. Vendar pa v vrt- cih ugotavljajo, da bodo mo- rali naslednje leto to akcijo nekoliko drugače organizira- ti, saj precej otrok hodi v vrt- ce v enem naselju, šolo pa bodo obiskovali v drugem naselju. V celjskih šolah tudi ob- ljubljajo, da bodo pregleda- li kolesa, s katerimi se bodo šolarji vozili v šolo. Prav ta- ko bodo organiziral izpite za kolesa in skrbeli, da bodo na šolsko dvorišče smeli s kolesom res samo tisti, ki bodo takšen izpit opravili. Zagotavljajo tudi, da se ak- cija ne bo ustavila že v pr- vih šolskih dneh, ampak bo- do poskrbeli za ustrezno prometno vzgojo skozi vse leto. Prve dni pouka bodo po- leg miličnikov in pionirjev prometnikov skrbeli za var- nejšo pot v šolo tudi člani ZSAM Celje, AMD Šlander in srednješolskega centra Boris Kidrič. V šolah bodo nekaj ur pouka namenili poznavanju prometnih pred- pisov in obnašanju v šolah, krajšega poduka o prometni varnosti pa bodo deležni tu- di starši, ki lahko učiteljem pri prometni vzgoji veliko pomagajo. Že z dobrimi zgledi. Miličniki so že nekaj dni pred začetkom pouka poo- strili nadzor nr. najnevarnej- ših odsekih pred šolami, po- dobno pa bo tudi prve dni pouka. Prav tako bodo poo- strili nadzor nad avtobusi in drugimi vozili, ki prevažajo Šolarje in morajo biti pravil- no označeni, ter seveda teh- nično izpravni. V žalski občini se bodo v akcijo prve dni šolskega po- uka poleg sveta za preventi- vo vključili tudi mihčniki, sveti za preventivo v krajev- nih skupnostih in člani Žal- skega ZŠAM. Menijo, da so akcijo dobro pripravili, zago- tavljajo pa, da bodo šolarji deležni ustrezne prometne vzgoje tudi kasneje med šol- skim poukom. V žalski obči- ni se lahko pohvalijo, da svet za preventivo zelo dobro so- deluje z vodstvi šol in starši. V mozirski občini te dni pregledujejo prometno sig- nalizacijo pred šolami, da bi lahko pravočasno odpravili morebitne pomanjkljivosti, prejšnji ponedeljek pa sta se sestala tudi svet za preventi- vo in vzgojo v cestnem pro- metu in delavci Postaje mili- ce v Mozirju. Miličniki bodo pomagali pionirjem promet- nikov na prehodih za pešce v prvih dneh pouka, na rodi- teljskih sestankih v šolah pa bodo miličniki seznanili starše in otroke, kje so naj- varnejše poti v šole. V Slovenskih Konjicah je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu namenil največ pozornosti šolarjem v Tepanju in na Stranicah, kjer morajo na poti v šolo prečkati magistralno cesto, kot je že v navadi, bodo tudi v tej občini prve dni pouka priskočili na pomoč člani ZŠAM in AMZ, v vseh šolah pa so izdelali podrobnejše načrte o najbolj varnih poteh v šolo. Šolniki hkrati obljub- ljajo, da bodo na prometno vzgojo mislili skozi vse šol- sko leto. V Šmarju pri Jelšah bodo za večji varnost šolarjev v pr- vih dneh pouka skrbeli pi- onirji prometniki, miličniki in narodna zaščita. Poskrbeli so za rumene rutice za prvo- šolčke, prve ure pouka pa bodo namenili prometni vzgoji in seznanjanju z naj- varnejšimi potmi v šole. Svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu v šent- jurski občini seje odločil, da bodo prve dni pouka skupaj z miličniki nadzorovali vse prehode za pešce ob večjih šolah v občini. V Šentjurju so tudi pripravili predavanja o prometni vzgoji za starše, na ostalih šolah pa bodo uči- telji opozarjali starše, da mo- rajo prvošolčki nositi rume- ne rutice. V vseh razredih bodo tudi govorili o varni poti v šolo. Laška občina je prišla zad- nja na vrsto pri obnavljanju prometne signalizacije pred šolami, vendar delavci Cest- nega podjetja Celje obljub- ljajo, da bo vse urejeno do začetka pouka. Sicer pa kakšnih bistvenih spre- memb, kar se prometne sig- nalizacije tiče, v občini ni. Letos so postavili le utripajo- či viseči semafor pri zdravi- lišču Laško, kjer prečka ce- sto veliko šolarjev iz Debra. Prve dni pouka bodo na večjih križiščih miličniki in člani avto moto društva La- ško, ob manjših prehodih za pešce pa pionirji prometniki Celjsko Cestno podjetje bo pred začetkom šolskega leta obnovilo signalizacijo na nekaj več kot sedemde- setih prehodih za pešce pred šolami, v celjski obči- ni pa bodo večino prehodov za pešce obnovili delavci Ceste-Kanalizacije. Brigadirji zapuščajo Kozjansico Na Kozjanskem bodo jutri zaključili letošnjo zvezno mladinsko delovno akcijo. V ponedeljek pa se je v Gorici pri Slivnici sestalo predsedstvo akcije, da bi se dogovorilo o njeni nadaljnji usodi. Največ so razpravljali o obnovi brigadirskega doma v Šentvidu pri Planini, ki jeletos burilduhove brigadirjev inorganizatorjev. Srečanja so se udeležili tudipredstavniki regijske mladine, ki se skupaj s štabom akcije zavzemajo za nadaljnjo obnovo doma. Ta naj bi bila kvalitetnejša kot doslej, hkrati pa so opozorili, da se v prihodnje s takšnim programom in pogoji dela, kot so bili letos, nebodo sprijaz- nili. Na seji predsedstva so tako sklenili, da bodo zbrali potrebna sredstva za nadaljevanje del, čeprav predstavniki laške občine tarnajo nad pomanjkanjem denarja. Tako bi pridobili še štiri nove spalnice, več prostora za štab in dejav- nosti v prostem času. Opozorili pa so tudi na pravočasno pripravo programa del in interesnih dejavnosti za prihodnje leto. Deloma so že lahko ocenili letošnjo akcijo, ki programa del ni mogla v celoti uresničiti, saj sta bih dve brigadi nepopolni, v zadnji izmeni pa dveh sploh ni bilo. Tako niso naredili vsega, kar so načrtovali v šentjurski občini, kljub temu pa so ocenili, da je bila letošnja akcija uspešna. TC POGLED V SVET V Harareju gospodarstvo v osprediu v glavnem mestu Zimbabveja, Ha- rareju, potekajo intenzivne priprave na vrhunski sestanek šefov držav in vlad 101 članice gibanje neuvrščenih. Zdaj zasedajo izvedenci, sledili jim bodo zunanji ministri, v ponedeljek pa se začne vrh sam. Najbrž ne pretiravamo, če trdimo, da bo gospodarstvo ena osrednjih tem vrhunskega sestanka neuvrščenih. To je tudi razumljivo. Neuvrščeni skoraj brez izjeme sodijo med dežele v razvo- ju aH, kakor jim še pravijo, v svetovni Jug, veljajo za revne in zelo revne, vsaj v primerjavi z razvitim svetov- nim Severom. V triletnem obdobju med dvema sestankoma na vrhu so nekatere države v razvoju - zlasti ve- lja to za del azijskih članic gibanja - gospodarsko napredovale. Velika ve- čina - to pa velja zlasti za Afriko - pa se je ubadala s čedalje hujšimi gospo- darskimi, s tem pa tudi socialnimi kri- zami. Dežele v razvoju so se znašle v prime- žu naraščajočega bremena dolgov (in predvsem odplačevanja le-teh), strmo padajočih svetovnih cen surovin (nji- hovega glavnega izvoznega blaga), za povrh pa še naravnih katastrof, kakrš- na je bila večletna ^uša v mnogih afri- ških državah. V osnutku dokumenta za vrh v Ha- rareju so zapisali med-drugim vrsto kritik na rovaš »naraščajočega priti- ska iz nekaterih razvitih držav in ne- katerih mednarodnih finančnih usta- nov, predvsem svetovne banke in mednarodnega denarnega sklada (IMF)«. Ti, je rečeno, želijo vezati po- sojila revnim državam na politične pogoje. IMF še posebej dolžijo, da ni ustrezen instrument za odstranitev problema dolgov, »ker ne upošteva dolgoročnih razvojnih perspektiv dr- žav v razvoju.« Kot je znano, so dolgovi držav v raz- voju narastu na velikanski znesek ti- soč milijard dolarjev. Že breme odpla- čevanje obresti, kaj šele glavnice, je strahovito težko za mnoge države. Ra- zen tega, opozarjajo v osnutku doku- menta, pogajanja o dolgovih zadevajo tudi vprašanje suverenosti držav. Zla- sti še, ker je s tem ogrožena »neodtuj- ljiva pravica vsake države, da svobod- no izbere lasten gospodarski sistem in da se sama odloča za politiko, ki jo ima za pravilno spričo krize in v do- bro lastnega razvoja, vštevši odplače- vanje dolgov.» Tako bodo šefi držav in vlad neuvrš- čenih v Harareju prav gotovo sprego- vorili o zamisli, sproženi že na prejš- njem vrhu v New Delhiju, o sklicu mednarobne monetarne konference, na kateri naj bi govorili in sklepali o reformi mednarodnega monetarnega sistema. Prejkone bodo tudi pozvali razvite države, naj dokonča tega de- setletja izpolnijo obveznost, sprejeto v OZN, da naj bi dajale 0,7 odstotka vrednosti lastnega družbenega proiz- voda za pomoč državam v razvoju. V Harareju bo prav gotovo tudi go- vor o čedalje bolj protekcionistični politiki razvitih držav, ki praviloma močno ovira izvoz držav v razvoju, s tem pa jim tudi zaostruje težave pri odplačevanju dolgov. Ne nazadnje bodo v Harareju spre- govorili o medsebojnem gospodar- skem sodelovanju neuvrščenih samih. Znano je, da le-to močno zaostaja za možnostmi, še bolj pa za potrebami, povezanimi tudi z zmanjševanjem hu- de odvisnosti od razvitega sveta. Upajmo, da bodo tokrat šefi držav in vlad določnejši v sklepih in da bodo prihodnja leta prinesla večji napre- dek na tem področju. Piše Jože ŠIrcelI 4. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ Kratkoročna poslovna politika gospodarstva Statistični potiatld niso nalboUši otiraz dejanskega stanja v gospodarstvu Osnovna ugotovitev po- nedeljkove tiskovne konfe- rence o polletnih rezultatih gospodarjenja združenega dela celjskega območja, ki sta jo pripravili službi druž- benega knjigovodstva iz Ce- lja in Titovega Velenja je, da so rezultati, kljub varlji- vosti statističnih podatkov in neprimerljivosti le-teh, letos realnejši kot lani. Ka- korkoli že, čeprav statistič- ni podatki niso najboljši odraz dejanskega stanja v gospodarstvu in čeprav smo že krepko v tretjem tri- mesečju, nedvomno drži ugotovitev, da s polletnimi rezultati regijskega gospo- darstva ne moremo biti za- dovoljni. Da je temu tako pričajo tu- di izvozni rezultati, saj se je skupni izvoz regijskega go- spodarstva zmanjšal v pri- merjavi z enakim obdobjem lani za 6 odstotkov, konverti- bilni izvoz pa kar za 12 od- stotkov. Čeprav se je ob tem klirinški izvoz povečal za 16 odstotkov, gre bolj kot ne za boren dosežek, ker je gospo- darstvo celjskega območja v veliki meri odvisno od kon- vertibilnega uvoza. Pokri- tost uvoza z izvozom se sicer v primerjalnem obdobju ni bistveno poslabšala, vendar lahko vse večja usmerjenost gospodarstva na klirinško tr- žišče kaj hitro povzroči mot- nje pri oskrbi z repromateri- alom in opremo. Najslabše izvozne rezulta- te so, po podatkih Medob- činske gospodarske zborni- ce Celje, zabeležili v žalski, šentjurski in celjski občini. rriedtem ko so v občinah Šmarje, Slovenske Konjice in Laško povečali tako skup- ni kot konvertibilni izvoz. Za regijskim povprečjem naj boj zaostaja gospodarstvo žalske občine, ki tako pri skupnem kot konvertibilnem izvozu zaostaja za dobro četrtino v primerjavi z enakim obdob- jem lani. Najboljše izvozne rezultate je ob polletju dose- glo šmarsko gospodarstvo, vendar velja tokrat izposta- viti laško združeno delo, kije v primerjalnem obdobju po- večalo kupni in konvertibil- ni izvoz za 11 odstotkov. Da statistika nemalokrat odpove, tokrat priča ravno primer Cinkarne, kjer so ob polletju izvozili manj kot so načrtovali, ker jim tuji part- nerji niso pravočasno odprli akreditivov. Tako so načrto- vani junijski izvoz uresničili prve dni julija in povečali na- črtovani julijski izvoz kar za 60 odstotkov. V prvih sed- mih mesecih so izvozili za 24 milijonov dolarjev blaga, kar je le nekaj manj kot dve tret- jini načrtovanega letošnjega izvoza. Zato v Cinkarni raču- najo, da bodo letošnji izvoz povečali za več kot 10 odstot- kov, kolikor so sicer načrto- vali. Večje izgube in medsebojno zadolževanje Porabljena sredstva so bila v prvem polletju letos za 91 odstotkov večja kot v pri- merjalnem obdobju, kar po- meni, da so za rastjo celotne- ga prihodka zaostajala za 3 indeksne točke. Pri tem so najbolj naraščali stroški obračunane amortizacije, kar je pozitivno, ker to po- meni, daje združeno delo na- menilo več lastnih sredstev za financiranje reprodukcije. Zaradi ugodnejšega razmer- ja med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi je porastel tudi dohodek in si- cer za 111 odstotkov. Najbolj je porastel v laški, celjski in šmarski občini, najmanj pa v žalski občini, ki tudi sicer beleži najslabše polletne re- zultate gospodarjenja. Ob tem Služba družbene- ga knjigovodstva ugotavlja, da se povečuje delež obresti v celotnem prihodku, kar pomeni, da se delovne orga- nizacije vse bolj medsebojno zadolžujejo. Delež obresti v celotnem prihodku se je ta- ko povečal iz 2 in pol na ne- kaj več kot tri odstotke. Če- prav se tudi osebni dohodki gibljejo hitreje od dosežene- ga dohodka, se je razmerje pri razporejanju dohodka v primerjavi s prvim letošnjim trimesečjem izboljšalo, ven- dar je še vedno slabše kot v enakem obdobju lani. Zakon o revalorizaciji za- log, po katerem lahko kolek- tivi prevrednotijo zaloge ozi- roma jih uskladijo s trenut- nimi tržnimi cenami ob vsa- kem trimesečju in ne le ob zaključnem računu, je marsi- kateri delovni organizaciji omogočil, da ne prikaže iz- gube slovenskega gospodar- stva za 25 milijard dinarjev večje, če vrsta kolektivov ne bi izkoristila te zakonske možnosti. Sicer pa je sloven- sko gospodarstvo ustvarilo 47 milijard din izgube, od te- ga gospodarstvo celjskega območja dobro četrtino. Da bo izgubarjev ob devet- mesečju verjetno še več, prj ča tudi podatek, da je kar 83 kolektivov celjskega obmof. ja namenilo za akumulacijo manj kot odstotek razpolo^j Ijivih sredstev, kar pomeni' da poslujejo na robu renta/ bilnosti. K njim je treba prj* šteti še 22 delovnih organizáis cij, ki akumulacije sploh ni?- so oblikovali. I Kakorkoli že, po vsem jas. no je, da se skuša gospodar, stvo celjskega območja p^ svojih močeh prilagoditi tre. nutnim gospodarskim raz. meram in interventnim ukrepom, kar ne bi bilo nič napačnega, če ne bi v prene-i katerem kolektivu razmišlja, li le od danes na jutri. Pq.' slovne poteze kot so zadolže-? vanje, prevrednotenje zalogj usmeritev na klirinško tržii če in druge imajo namreč le kratkoročen pozitiven uči. nek in bolj malo skupnega 2' uspešno dolgoročno poslov ' no politiko. Drugo vprašanje' je, koliko jih je na takšno ob ' našanje prisililo administra - tivno ukrepanje, ki naj bi nas popeljalo v tržno gospodar- stvo. VILI EINSPIELER Najugodnejšo pokritost uvoza z izvozom je doseglo gospodarstvo Slovenskih Konjic. Skupni izvoz prese- ga uvoz za 116 odstotkov, konvertibilni pa kar za 183 odstotkov. Ob tem je celj- ska občina edina, ki nima pokritega konvertibilnega uvoza z izvozom in sicer za- ostaja izvoz za uvozom za 18 odstotkov. Ob tem so zabe- ležili največji izpad izvoza nekateri že tradicionalni iz- vozniki kot so; Sip Šempe- ter, Cinkarna Celje, Železar- na Štore, Kovinotehna Ce- lje in drugi. Da položaj ni dober, priča tudi podatek, da so izgube regijskega gospodarstva kar za 213 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani, čeprav je ob tem res, da so izgube za tretjino nižje kot ob prvem trimesečju. Brez izgub je letos poslovalo le gospodarstvo mozirske in koi^iške občine, skoraj štiri petine izgub pa je ustvarilo gospodarstvo velenjske ob- čine. Tako slabe rezultate so v velenjski občini zabele- žili predvsem zaradi težav v elektrogospodarstvu, ki je ob polletju ustvarilo 10 mi- lijard dinarjev izgube. Zaradi administracije siforaj ob posel Kako trda, neživljenjska in tudi krivična je admini- stracija v zvezi z zunanjetr- govinskimi predpisi, so se lahko pred dvema dnevoma prepričali tudi v Smreki v Gornjem gradu. Čeprav je družba zadolžila ta 180 članski delovni kolek- tiv za nekoliko višji izvoz, kot so ga trenutno sposobni ustvariti, pa so v sami Smre- ki z izvozom v polletju kar zadovoljni, saj na tujih trgih ustvarijo okrog osem odstot- kov celotnega prihodka. Pred dvema dnevoma so ho- teli v Francijo poslati tri monterje, ki naj bi zmontira- li pet hiš zaporedoma. Ker po dinamiki izvoza, ki je predpisan, nekohko zaosta- jajo, niso mogli dvigniti tujih dnevnic. Po drugi strani pa je tudi res, da bi že prva od teh petih hiš prinesla toliko deviznega dohodka, da bi načrtovani minus pri izvozu nadoknadili. Ker na tujem Smreka ni hotela izpasti ne- resna in ker temu kolektivu tudi ni vseeno, kakšen ugled si Jugoslavija ustvarja v sve- tu, so problem le nekako re- šili in sedaj so monterji na delu v Franciji. Upajo, da za to ne bodo kaznovani. Smreka dosega na tujih, zahodnoevropskih tržiščih ugodne cene za svoje hišice. V primerjavi s firmami iz za- hoda so zaenkrat še konku- renčni, izdelki pa so prav ta- ko kakovostni kot od drugih proizvajalcev. Konkurenč- nost pa si ne zagotavljajo z materiali, ki so pri nas nepri- merno dražji kot na tujem, pač pa predvsem po zaslugi osebnih dohodkov, ki so se- veda precej nižji, le v pro- duktivnosti so izenačeni s tujimi konkurenčnimi firma- mi. Za hišice iz gornjegraj- ske Smreke se sedaj zanima- jo tudi kupci iz Cipra in kot kaže, bodo že v naslednjih mesecih na to tržišče prodali prve hišice. Proizvodnja lesenih hišic je seveda le del proizvodnje te delovne organizacije, ki poleg tega proizvaja tudi okna ter reže les. Letos bodo v Smreki izdelali 200 hišic, razžagali 18 000 ton lesa ter napravili 36 000 oken. Že v polletju so izpolnili več kot polovico plana, ki je letos za dvanajst odstotkov višji kot lani. Smreka je tudi eden iz- med redkih slovenskih les- nopredelovalnih kolektivov, ki nima izgube. Znane teža- ve v lesni industriji seveda niso šle tudi mimo Smreke, zato so zadovoljni že s tem, da bodo letos za akumulacijo namenili deset odstotkov prihodka. V položaju kot je pa je, kot sami poudarjajo, že to določen uspeh. JANEZ VEDENIK Najvišja odiičja za Vitai o predlogih sanacije obširneje prihodnji teden v Slovinovi temeljni or- ganizaciji Vital v Mestinju bodo tudi letos odkupovali in predelovali industrijsko sadje. Predviden odkup je 6 tisoč ton jabolk in predela- va v 500 ton koncentrata. V Vitalu so se odločili, da bodo odkupovali ^ sadje iz- ključno iz občine Šmarje pri Jelšah (4 tisoč ton), ostalo pa še iz območij občin Šentjur, Slovenske Konjice in Breži- ce. V Vitalu so določili od- kupno ceno jabolk, ki bo 30 dinarjev za kilogram. Še ves mesec september bo v Vitalu v Mestinju sezon- ska prodna sadnih sokov sindikalnim organizacijam s 25-odstotnim popustom na maloprodajno ceno. Da so Vitalovi sokovi zares kako- vostni, je ocenila tudi komi- sija za letošnji Vinski sejem v Ljubljani. Od osmih grand prixov, so jih šest prejeli slo- venski proizvajalci sadnih sokov, od teh šestih pa sta najvišji odličji prejela Vita- lov jabolčni zgoščeni sok, novi izdelek, ki bo jeseni po- skusno na tržišču in ribezov matični sok. Poleg dveh grand prixov je Vital iz Ме- stinja letos prejel še zlato medaljo za ribezov mešani sok in srebrno medaljo za ri- bezov sirup. Od štirih pred- loženih vzorcev so bili nagra- jeni vsi štirje Vitalovi izdel- ki. Za visoko kakovostjo sto- ji po številu skromen tehno- loški oddelek mestinjskega Vitala z Marijo Lesjak na čelu. Sicer pa se temeljna orga- nizacija Vital Mestinje v tem času ubada s težkimi proble- mi gospodarjenja, velikimi izgubami in kadrovskimi te- žavami ob izredno nizkih osebnih dohodkih zaposle- nih. V teku je sanacija raz- mer, iskanja poti za izboljša- nje stanja, ob пгцtesnejšem sodelovanju sozda Slovin in medobčinske gospodarske zbornice Celje. Prav te dni so na vrsti zad- nji dogovori o možnostih za sanacijo Vitala, zato bomo o tem več zapisali v prihodr^i številki. M. AGREZ Stroja bodo odpeijaii, obrat ostane Toprov obrat v Dobrini bo zaposlil nove delavce V Topru so se v okviru sa- nacijskega programa pred časom odločili, da iz obrata v Dobrini odpeljejo dva ple- tilna stroja, s katerima tam- kajšnji delavci izdelujejo pletivo za celotno delovno organizacijo. Odločitve pa niso takoj uresničili, saj je naletela na precejšen odpor med delavci obrata in kra- jani Loke pri Žusmu. Zade- va je ponovno postala aktu- alna po kolektivnem dopu- stu v delovni organizaciji, saj je bilo očitno, da v To- pni svoje odločitve ne na- meravajo spremeniti. V tozdu Moda v Šentjurju, kamor sodi pletilni del obra- ta v Dobrini pravijo, da so razlogi, ki so do tega pripe- ljali, povsem ekonomski. Kvaliteta dela v obratu ni bi- la takšna, kot bi morala biti, prihajalo je do zastojev, ni bilo pravega vodstva, tehno- log pa se je moral voziti iz Celja. K temu so prišteli še stroške s prevozom surovin in izdelkov in vse to so bili dovolj močni razlogi, da stro- ja odpeljejo v Celje, kjer bi bila bolje izkoriščena. Z nji- ma naj bi šli tudi delavci, ki so delali na obeh strojih, kar bi pomenilo njihovo vsako- dnevno vožnjo v Celje in na- zaj. Ti so se temu uprli, pa tudi v krajevni skupnosti jim ni bilo vseeno, kaj se bo zgo- dilo z obratom. Bah so se na- mreč, da je to prva faza uki- njanja obrata, ki so ga pred leti dobili kot pomoč pri raz- voju manj razvitega ob- močja. Delavci k temu dodajajo, da bi lahko omenjene stro- ške zmanjšali, sicer pa bi tu- di njihovi prevozi v Celje ne bili zastonj. Hkrati očitajo, da so v delovni organizaciji premalo skrbeli za njihov razvoj in da so bili vsa leta prepuščeni sami sebi. Tako so tudi za odločitev, da stroje odpeljejo, izvedeli med zad- njimi. Kot nekakšno zamenjavo za odpeljana stroja v Topru obljubljajo širitev šiviljskega dela obrata, kar hkrati spod- bija trditve, da gre za ukinja- nje. Tako naj bi zaposlili še eno izmeno delavk vendar imajo težave že s sedanjo, ki ni popolna, do zastojev pa prihaja tudi zaradi bolniških izostankov. Tako mesečno ugotavljajo tudi 20 milijonov dinarjev izpada dohodka, saj ne morejo uresničiti progra- ma dela. O vsem tem so se delavci, krajani in odgovorni Topra pogovarjali tudi prejšnji te- den na zboru krajanov v Lo- ki. Krajani in delavci so sli- šali zagotovila, da obrat v Dobrini ostane, da pa naj krajevna skupnost pomaga zagotoviti še eno izmeno d^ lavk, ki bi prihajale tudi и sosednjega Prevorja. Pri tert bo nekaj težav zaradi slabi cestnih povezav, pa tudi za- radi nizkih osebnih dohod' kov v obratu, s^ zasluži de lavka v šivalnici v tem čase približno 50 tisočakov nj mesec. T. CVIBÖ Iztrošena oprema v konjiškem gospodarstvu Ob polletju gospodarstvo konjiške občine ni imelo izgfl' in ta podatek je toliko več vreden ob dejstvu, da so takšnf rezultate dosegli z močno iztrošenimi osnovnimi sredstvi celo bolj, kot to velja v povprečju za republiko. To velj< posebej za industrijo, in gozdarstvo, pri opremi pa še ^ kmetijstvo, gozdarstvo in trgovino. Podatki kažejo, daje položaj najslabši v proizvodnji usnji in krzna, tako pri osnovnih sredstvih kot pri opremi in da s* je v primerjavi zletom 1984 še poslabšal. Pri tem pa je f panoga ustvarila za 16 odstotkov vseh prihodkov na tuje" trgu, strojegradnja desetino, skoraj polovico pa panoga pr® delave kovin. Polovica tozdov je takih, ki imajo več kot 50 odstotko' odpisanih osnovnih sredstev. Kritičen je položaj predvse^ v industriji, saj posluje kar 60 odstotkov tozdov z več kotel odstotno odpisano opremo. Najbolj iztrošena osnovna sredstva so v Konusovih tozdü Koterm, umetno usnje in Koko, v tozdu Dom Dravinjskel doma in v Lipovem tozdu Pohištvo. Ili Komisija za delovna raznnerja ZOŠ Celje, TOZD OŠ ŠTORE, razpisuje prosta dela in naloge učitelja kemije in biologije za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj oddajo pismeno vlogo s kratkim živ- Ijenjepisçm komisiji za delovna razmerja ZOŠ Celje, TOZD OŠ Štore. Razpis velja do zasedbe. ^ AV6UST 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 5 pod novo Streho ^ziúeH k šoN Edvarda Kardelja liatanko ob roku je bil na- rejen prizidek k osnovni šo- [^gdvard Kardelj v Sloven- llib Konjicah. Danes bo na- Lreć tehnični prevzem tega ^jekta, učenci bodo 12 no- yjh učilnic napolnili že na prvi šolski dan, slavnostna otvoritev prizidka pa bo 5. septembra. Gradnjo prizidka so nare- kovale potrebe, saj je več kot sto otrok obiskovalo dvoiz- menski pouk, učenci nižjih razredov so obiskovali pouk popoldne, kar je bilo nepri- merno zlasti pozimi. Prizi- dek so začeli graditi lani in poleg novih učilnic so učen- ci pridobili še večnamenski prostor. Dela je sohdno in v roku opravil Ingrad-tozd Slovenske Konjice. Predra- čunska vrednost je bila ne- kaj več kot 121 milijonov din, stroški pa bodo nekoli- ko višji tudi zato, ker zdaj urejajo še okolico šole. Od- stranili bodo staro tekaško stezo, ki ne ustreza normam in tako zaključili prvo fazo gradnje. V prihodnjih letih naj bi ob šoli zgradih še telo- vadnico, ki bo služila tudi kot športna dvorana za kra- jane Konjic. Načrti pa segajo še dlje, s^ bodo ob šoli po- stavili še več drugih športnih objektov. Sredstva za prizidek k šoli so Konjičani zbrah iz naslo- va investicij za družbeni standard, kamor je vključen tudi samoprispevek kraja- nov, dobršen del denaija pa so primaknile tudi delovne organizacije v kraju. Največ Konus, Kostroj, LIP in še ne- katere druge. V novih učilni- cah, kjer bodo zbirali znanje učenci višjih razredov, je no- va tudi vsa oprema, ki bo omogočala sodoben kabinet- ni pouk. MATEJA PODJED Izposoja učbenilcov Tudi nekatere srednje §ole imajo organizirano izposojo učbenikov za obrabnino in celo orga- niziran nakup delovnih zvezkov. Na večini šol so učenci že ob koncu leta dobili napotke, kako naj si priskrbijo učebnike in ostale šolske potrebšči- ne, dodatna navodila pa bodo dobili še v ponede- ljek, ko se bo pričel pouk. Srednja kmetijska šola ima organizirano izposojo učbenikov za prve letnike in zanje bodo organizirah tudi nakup delovnih zvezkov. Ostali učenci pa si nabavljajo učbenike sa- mi. Na srednji šoli za bla- govni promet, srednji pe- dagoški, ekonomski, zdravstveni ter srednji tehniški šoU in srednji šo- li za metalurgijo in ko vi- narstvo imajo organizira- no izposojo knjig, pred- vsem za učence prvih let- nikov. V sodelovanju s knjigarnami pa nabavlja- jo komplete delovnih zvezkov na srednji tehni- ški šoh, pedagoški in šoU za blagovni promet. Prvi dan puka pa bodo imeh na srednji družbo- slovni in gostinski ŠoU knjižni sejem. Tu bodo učenci lahko kupili učbe- nike od svojih starejših kolegov. WE Pešci ovirajo delavce na gradbišču Tlakovanje dela Prešernove in Savino ve ulice v Celju se; vleče že nekaj več kot štirinajst dni, izvajalec, Tozd Ceste-' Kanalizacije pa obljublja, da bodo ti dve gradbišči zaprli do 10. septembra, ko naj bi položili vse kocke in plošče ter postavili tudi javno mestno razsvetljavo. Dela na obeh uhcah poteklo nekoUko počasneje, ker je zamujal dobavitelj 25 krat 25 centimetrov velikih plošč za Savinovo uhco, dela pa poteklo počasneje tudi zaradi gneče na ulicah. Prešernova ulica je bila namreč zaprta samo štirinajst dni, da so lahko obnovih kanalizacijske in druge vode, ter utrdih spodnji ustroj, potem pa so morah uhco odpreti zaradi trgovin in drugih lokalov, ki pač ne morejo ostati tako dolgo zaprti. Tako se te dni pridušajo tako delavci CE-KA kot pešci; delavci, ker jih pešci ovirajo pri delu, pešci pa, ker se mor^o prebijati čez številne ovire na gradbišču, če hočejo v trgo- vine in druge lokale ob teh uhcah. D.D.. Foto: EDI MASNEC S slogo uredili nascHe RazsvetUava, telefoni, ceste v Stenici v Vitanju je na zahodnem delu Stenice zraslo novo nase- lje z okoli 35 hišami. Zanimi- vo je, da so stanovalci in gra- ditelji kaj kmalu izvolili po- seben odbor, preko katerega načrtujejo, usklajujejo in ure- jujejo svoje interese s krajev- no skupnostjo. Prebivalci tega novega nase- lja so si že zadali prve naloge. V povezavi s krajevno skup- nostjo so se domenili urediti javno razsvetljavo v naselju, napeljati telefone in urediti uli- ce. Ker se zavedajo, da krajev- na skupnost za njihove potre- be in interese nima dovolj de- naija, se marsičesa lotevajo kar sami. Začeli so z javno raz- svetljvo. Kupili so stebre, ki so jih v drugem kraju vrgli na od- pad, jih popravili in pripravili za postavitev. Sami so skopali jarke za elektro vode in zabeto- nirali stebre. To je zdaj tudi edinò javna razsvetljva v Vita- nju. Nato so se lotih še napelja- ve telefonov. Skopali so jarke za kabel in ga tudi sami položi- li. Zdaj čakajo samo še na pri- klop na pošti. Medtem pa so se lotili še urejevanja cest. Pri- mer, ki je še posebej spodbu- den, je odločitev stanovalcev šestih hiš, ki so se odločili, da bodo sami uredih svojo ulico in da ne bodo čakali pomoči od drugod. Tlakovali so ulico v kateri živijo. Za material so plačali 800 tisoč dinaijev in jih prav toliko prihranili, ker so delali sami. Tlake so položili na površini 320 kvadratnih me- trov in uredili tudi vse prik- Цибке do stanovanjskih hiš. Delali so deset dni in opravili 600 ur prostovoljnega dela. Vsak stanovalec je prispeval tudi 120 tisoč dinaijev in nosil še vse dodatne stroške za ure- ditev priključka do hiše. Kra- jevna skupnost je prispevala le cement za betoniranje robni- kov in prevoze. FRANJO MAROŠEK Slabe cestne povezave v krajevni skupnosti Ponikva ugotavljajo, da sodijo med razvitejše kri^evne skupnosti predvsem zaradi zag- nanosti ljudi, ki pri vseh delih pomagajo s tretjino lastnih sredstev, pa tudi s prostovoljnim delom. Ostalo pa po navadi zberejo iz sredstev samoprispevka in s pomočjo inte- resnih skupnosti. V tem obdobju so si zastavih nalogo, da vse vaške skupnosti povežejo z asfaltiranimi cestami, pone- kod pa morajo urediti še preskrbo s pitno vodo. Nekaj nalog paje takšnih, kijih niso uvrstih v referendumski program in jih bodo skušah uresničiti samo s sredstvi krajanov. Tako bodo kmalu končah postajališče v Cecinju. Pred časom so uspeli zgraditi nekaj novih telefonskih priključkov, tako da ima sedaj celotna krajevna skupnost telefonsko omrežje, le številk je premalo. Krajane pa pestijo tudi težave, kijih sami ne morejo rešiti. Gre za slabo cestno povezavo z večjimi središči in slabe avtobusne zveze, kjer jim bo morala pomagati širša skup- nost. TC Za prehodni pokal v ŠkofH vasi že desetič je gasilsko društvo ŠkoQa vas pripravilo tekmo- vanje za prehodni pokal krajevne skupnosti. Med moškimi je zmagala desetina GD Dob pred GD SkoQa vas, GS Oplotnica, GD Begunje, GS Prožinska vas, GS Slovenske Konjice, Teharje, Lokrovec, Strmec, Ockani, Leml^rg in Trnov- Ije, med ženskimi desetinami pa Lopata pred Skoßo vasjo, Videžom, TVO ŠkoQa vas. Vojnik Sobetinci in Ljubečna. Tek- movanje je ocenil poveljnik GS SkoQa vas Vinko Sentočnik: »Tekmovanje je uspelo, na prostoru, kjer je bilo, pa bomo takoj začeli z izgradnjo novega poligona za uijenje gasilskih enot za športne gasilske desetine. Takšnega poligona v celjski občini še nimamo. Sredstva bo prispevala občinska gasilska zveza in naše društvo ter člani s prostovoljnim delom. Zemeljska dela bomo končali do jeseni, ostalo pa bpmo opravili spomladi.« T. VRABL TEDNIKOV INTERVJU Ona je učiteljica »Ona je učiteljica«, pravi o Gizeli Sternad, njen mož, Emil. S to kratko a jedrnato oznako sem dobila odgovor na vprašanje, odkod ta drob- na ženska z blagimi modrimi očmi črpa energijo, da vsak dan ustvari novo zgodbo, s katero svoje učence neprisi- ljeno, skozi igro in v vedno vedrem razpoloženju popelje v skrivnosti osnovnih znanj. Gizela Sternad je uspela s svojo metodo dela, ki jo je prevzela po osješkem koncep- tu integriranega pouka (o njem smo že pisali) uspešno premo- stiti težave, ki jih ima prvošol- ček, ko se s prihodom v šolo prične zanj novo obdobje v živ- ljenju. Ta model pravzaprav daje le zunanjo obliko in osnovne na- potke v metodah dela. Pravo vsebino in smisel pa ji da uči- telj s svojo, predvsem ustvar- jalno osebnostjo. Biti nenehno ustvaijalen, aktiven partner otrokom pri uku in igri, ljubeč prijatelj in tovariš, pri tem pa še strokovnjak v pedagogiki, psihologiji... To uspeva le redkim izbrancem tudi med učitelji. In ena takšnih je Gize- la Stemad. Koliko časa potrebujete za priprave? G. Stemad: Zadrye čase ni- sem imela ne sobot, ne nedelj. Delam po ves dćin, do pozne noči. Toda jaz rada vse to poč- nem. To je zame neke vrste hobi.« V vaše priprave, ki morajo biti za vsak dan napisane in razčlenjene na papirju, sodijo naprimer še lutka, s katero boste vodili otroke skozi ves program za dolo- čen dan, cel splet najra- zličnejših didaktičnih iger s katerimi otrokom poma- gate, da lažje dojamejo snov, napravili ste že oko- li 70 križank in nešteto se- stavljivih zgodbic. Pri va- šem pouku vsak otrok do- bi svojo nalogo. In vse te pripomočke ste izdelali lično in zanimivo, da bi imel otrok občutek, da se igra, ne zgolj uči.« G. Sternad: »Vsak učitelj pr- vega razreda mora napraviti kopico stvari, če hoče, da bo potekal pouk kolikor toliko normalno. Saj učitelji nimajo kaj prijeti v roke, razen nekate- rih osnovnih napotkov. Pa še ti so pomanjkljivi. Učiteljem bi zelo olepšali delo že s tem, da bi tiste n^ bolj še priprave iz vse Slovenije zbrali in patentirali nekatere didaktične pripo- močke, ki so jih učitelji sami napravih. Najboljše bi tako po- nudili v splošno uporabo. Vsak delavec, ko se zaposli, dobi svoj delovni pripomoček in navodila, kako naj ga upo- rablja. Učitelji pa smo prepuš- čeni sami sebi. Prideš v razred, dobiš grafoskop in nekaj pro- zornih folij. To je vse.« Povsem jasno je, da ste vendarle bolj izjema kot pravilo, z vsem trudom, iz- najdljivostjo, fantazijo in nenazadnje ljubeznijo, ki jo imate po 26 letih dela v učilnici še vedno do svoje- ga poklica. G. Sternad: »Zanj sem se od- ločila, ker imam zelo rada otro- ke. Ncoprej sem hotela postati otroška zdravnica. To mi ni uspelo. Doma nas je bilo deset otrok. Denaija za študij ni bilo. Tako sem postala učiteljica. Ves svoj prosti čas posvečam poklicu. Imam razumevajoče- ga moža, ki je bil tudi učitelj in mi vehko pomaga. Skratka, tu- di v družini imam podporo in razumevanje, kar je zelo po- membno. Pri pripravah mi je pomagala celo hčerka, ki pa bo letos odšla v Ljubljano. Sin pa končuje študij«. Kako na vaše delo gledajo na šoli? G. Sternad: »Brez podpore v vodstvu šole in kolektivu vse- ga tega ne bi zmogla. Če te okolica podpre.že v sarngm za- četku, potem z veseljee^laš naprej. Tudi pri odrasflüe ta- ko kot pri otrocih. Vsako priz- nanje daje novo voljo do dela. In pri nas na šoli je izredno ustvaijalno vzdušje, zato imam možnost, da se razvijam na- prej. Uspehe, ki jih dosegam pri pouku z otroci pa so enako priznanje meni kot šoh v ce- loti.« Ustvarjalno delo je vodilo vašega življenja. To je ver- jetno tudi odraz vzgoje, življenja v mladosti? G. Stemad: »Mati mi je zgo- daj umrla. Takrat Sem hodila v prvi razred, bila sem osma iz- med desetih otrok. Spomi- njam se, daje bila mati izredno ustvarjalna. Po vojni smo bili revni, toda ona nas je vedno presenečala ob praznikih in rojstnih dnevih z izdelki, ki jih je sama napravila. Tudi oče je bil čudovit. Že s 16 leti je pre- bral vse knjige iz frankolovske knjižnice. Doma sem namreč iz Bezenškovega Bukovja in rojena kot Bezenšek. Oče je bil naprimer samouk v angleščini, znal je igrati veliko inštrumen- tov, poznal mnogo izvirnih ljudskih pesmi in rekov. Ne, takšna kot on že nisem. Morda sem podedovala kaj po mami. Delovni pa smo morali biti vsi, kot je pač za kmečke otroke običajno.« Ste bili že od vsega za- četka razredna učiteljica v prvem razredu? G. Stemad: »Ne. Učila sem že vse razrede. Tudi na pred- metni stopnji. Začela pa sem na Kozjanskem. Z možem, ki je bil tudi učitelj, sva hotela prinesti nekaj novega na Koz- jansko področje. Bila sva pol- na idej in delovnega zagona. Mož je bil upravitelj na šoli v Bučah na Kozjem, jaz pa učite- ljica. Najprej sva uvedla red in šoli. Od otrok in staršev sva zahtevala, da so otroci vsak dan v šoli, da pišejo domače naloge in da se učijo vse pred- mete, tudi fiziko, kemijo in matematiko. Ugotovila sva na- mreč, da teh predmetov niso imeli, da pa je bilo veliko na- daijenih otrok. S temi otroki sva delala še v popoldanskem času. Še sedaj se spominjam neke Urške. Želo si je želela postati učiteljica. Toda za spre- jem na učiteljišče ji je manjka- lo ogromno znanja. Vse leto do sprejemnih izpitov sva delala z i^o. Opravila je izpit in danes je učitehca. S takšnim posegom v dote- danji pouk sva seveda naletela na odpor pri starših, ščasoma pa so naju sprejeli in celo vzljubili. Po enajstih letih dela na Kozjanskem, sva se preseli- la v Titovo Velenje. Naprej sva oba učila na osnovni šoli Anton Aškerc, potem je mož odšel v Gorenje, jaz pa na os- novno šolo. Bratov Mravljak.« VIOLETA V. EINSPIELER 6. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ Delo - Kompas in igre Poletle pred hotelom Dravlnja ¥ Slovenskih Konjicah Hotel Dravinja in turi- stično društvo Slovenske Konjice bosta v soboto go- stitelja iger Delo - Kompas Poletje 86. Osrednji prizo- riščni prostor bo ploščad na Titovem trgu, kjer bo živah- no od 10. ure dopoldne pa vse do pozne noči. V Slovenskih Konjicah pričakujejo na ta dan števil- ne obiskovalce od blizu in daleč. Prireditev bodo začeli gradbeniki iz Slovenskih Konjic in Slovenske Bistri- ce, ki bodo družno igrali na Titovem trgu in se sprehodili tudi po ulicah Slovenskih Konjic. Ob 11. uri bodo na ploščadi trga odprh razstavo malih živali in za niOmlćoše pripravili tudi nastop doma- če lutkovne skupine. Zani- mivo bo videti tudi folklori- ste iz Slovenskih Konjic, Do- brne in Poljčan, mladinci iz Draže vasi pa bodo obudili stare šege in navade kmeč- kih opravil. Živahno bo pravzaprav v vsakem kotič- ku Titovega trga. Nastopali bodo glasbeniki-amateiji, li- kovniki bodo upodabljali na platna svoj domači кггу in nato svoja dela postavili tudi na ogled. Igre, že dvanajste Dela in Kompasa v tem poletju, se bodo p'ričele ob 16. uri. Na pragu jeseni so si organiza- torji zamislili šaljive igre na temo sadjarskih opravil, ki jih bodo povezali še s staro tradicijo usnjarstva v tem kr^u. V spretnostih se bosta pomerili ekipi Slovenskih Konjic in Rečice ob Savinji in župana konjiške in mozir- ske občine. Da bo veselo še pozno v noč, bodo poskrbeli člani an- sambla Štirje kovači. Prire- ditev pa bo tudi priložnost za podelitev pokalov Dela in Kompasa tistim, ki se bodo v tem tednu Псу bolje odrezali v igranju malega nogometa in tenisa. MATEJA PODJED Z ZŠAM na Češko kočo Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje pripravlja enodnevni izlet na Jezersko, ki se ga lahko udeležijo tako čla- ni te organizacije kot tu- di vsi ostali. Z Jezerskega bo možno obiskati, z gorskim vod- nikom, tudi znano planin- sko postojanko Češko ko- čo, seveda pa bodo mož- ne tudi manj zahtevne tu- re. Avtobus bo odpeljal v soboto, 30. tega meseca ob 5.30 uri izpred hotela Celeia, povratek v Celje pa bo v večernih urah. Vsi, ki jih ta izlet zanima, se lahko prijavijo pri ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, tel. 25-709. TRŽNICA Devet samostojnih prodaiaicev • paprike Na celjski tržnici se je za- čela prava prodajna sezona paprike za ozimnico. Prišlo je kar devet proda- jalcev iz Makedonije, ki pri- hajajo v Celje prodajati pa- priko že tudi po dvajset let. Zanimivo je, dajo doma tudi vsi pridelujejo. Trenutno je cena paprike 200-300 din. Zelenjava: čebula 100-200, česen 300-400, stročji fižol 250-400, svež v zrnju kar 800, krompir 100-150, koleraba 300, kore- nje 400, peteršilj 1000, kuma- re 150, za vlaganje že 400 (bi- le so 300-350), pesa 400, para- dižnik 80-200, cela repa 300, presno zelje 120, kislo pa 600 in hren 1000. Solata: radič, glavnata in endivije po 400. Sadje: lubenice 100, dinje 250, breskve 350, grozdje 350, hruške 200-350, jabolka 100-300 in sveže slive 100-300. Mlečni izdelki: podražilo se je domače maslo iz 800 na 1000 pa tudi skuta in sir iz 600 na 800. Jajca: v KZ Laško 37, pri zasebnih prodajalkah 40, možno pa jih je kupiti tudi po 35, vendar so izredno drobna. Lovci na Gozdniku so praznovali Najstarejša lovska družina v žalski občini je LD Gozdnik Griže s svojimi 50 leti, ki so jih proslavili v okviru kr^evnega praznika. Pripravili so zanimivo razstavo lovskih trofej (na sliki) in slav- nostno sejo, kjer je predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Vlado Brot podelil priznanja n^zaslužnejšim lovcem. Znak za lovske zasluge lovske zveze Slovenije so dobili Štanko Žagar, Marjan Buijan in Ivan Brezec, priznanja Savinjsko-Kozjanske zveze LD Celje Karli Gorišek, Franci Petek, Franjo Kartuš, Jaka Štopfer in Ivo Krašovc ter priznanja LD Gozdnik Griže KS Griže, osnovna šola Griže, Planinsko društvo Zabukovica in GG Celje tozd Žalec. Ob jubileju, ki so ga končali s srečanjem pri lovski koči na Gozdniku, so izdali tudi zanimivo publikacijo o 50 letnem razvoju i^ihove lovske družine, kjer je bil predsednik uredniškega odbora tudi predsednik LD Gozdnik Marjan Burjan, uredil in opremil pa jo je Vili Vybihal. TV - Foto: LJUBO KORBAR Zlata harmonika pred vrati ШШШШÊШÊÊШÊÊШШШШШШ^ШÊШÊШШI^ШÊШШÊÊÊÊШШШÊШШШ^m Finale bo 7. septembra na Uubečnl Priprave na tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko za Zlato harmo- niko Ljubečne 86 so v pol- nem teku. Finalna priredi- tev bo v nedeljo, 7. septem- bra ob 15. uri pred gasil- skim domom na Ljubečni, polfínalno tekmovanje pa bo dan prej, prav tako ob 15. uri na Frankolovem. Na osmih predtekmova- njih, ki so bila širom po Slo- veniji, je letos nastopilo 216 harmonikarjev, kar je sicer nekoliko manj kot lani, zato pa je bila kakovost nastopa- jočih precej boljša. V polfi- nalno tekmovanje se je uvr- stilo 81 harmonikarjev, na zaključni prireditvi pa bo na- stopilo 25 nžoboljših. Tudi le- tos bo n£ybo]jši po mnenju strokovne komisije prejel ki- pec Zlata harmonika, naj- boljši po mnenju obiskoval- cev pa Majoliko, ki jo pode- ljuje naše uredništvo. Vsem nastopajočim bodo podelili tudi priznarya za so- delovanje, na osnovi osvoje- nih točk pa bodo posamezni- ki prejeli še zlate, srebrne in bronaste plakete. Novost le- tošnjega tekmovanja je pla- keta za najbolje zaigrano na- rodno skladbo, ki nosi ime po znanem harmonikarju Avgustu Stanku.. Podelila jo bo posebna komisija Radia Ljubljana. S to nagrado n^ bi spodbudili harmonikarje, da bodo igrali več narodnih skladb. V okviru Zlate harmonike bo Melodija Mengeš pripra- vila tudi razstavo svojih iz- delkov, organizatorja Kul- turno društvo Ljubečna in naše uredništvo pa še posve- tovanje o programski usme- ritvi Zlate harmonike v bo- doče. F. P. TEMELJNO SODIŠČE V CELJU Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge treh strojepisk - zapisnikaric (lahko so tudi pripravnice) Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe (štiri leta) ekonom- ske ali upravno-administrativne smeri - preskus znanja v strojepisju. Vloge z dokazili o izpolnjevanju potrebne izobrazbe in življenjepisom sprejema Temeljno sodišče Celje, kadrovski oddelek, v 15. dneh po objavi. Velenjsko jezero je živo Nekajletna prizadevanja velenjskega rudnika lignita, da bi oživel velenjsko jezero, ki je bilo od leta 1967 mrtvo in meri trenutno nekaj nad 90 hektarjev površine, so obro- dila sadove. Vzorci vode, ki so jih vzeli pred kratkim so namreč pokazali, da je voda čista, kar potrj^ejo tudi že prvi zametki ribjega življenja v velenjskem jezeru. Zasluga za to gre oddelku za rudarske škode pri velenj- skem rudniku lignita, ki je skup^ z ostalimi strokovnimi službami zgradil pepelov nasip, na katerem je trenutno nalo- ženo več kot 250 tisoč kubičnih metrov odpadnega pepela iz šoštanjske termoelektrarne. Na ta način so v tem šoštanj- skem kolektivu rešili tudi problem onesnaževanja voda z odpadnim pepelom. L. OJSTRŠEK NA KRATKO Na Vinskem vrhu ne bo več Jeze s preskrbo Na Vinskem vrhu v šmarski občini težko pričakuj^j otvoritev nove Jelšine samopostrežne prodajalne, ki sredi septembra. Razlog za veselje je dovolj velik, saj t bila osnovna preskrba v skromni in dotrajani prodajal»! vse prej kot zadovoljiva in sodobna. Da je šlo vse skupaj hitreje, so pripomogh gasilci z Vin skega vrha, ki so TDO Jelša odstopili del prostorov v gasi] sko-kulturnem domu. Poleg Jelše je pri tej pomembni pj^' dobitvi za кгад sodelovala še krajevna skupnost Vinski vrh: nekaj denarja je primaknila občina Šmarje pri Jelšah, W pa se je izkazala tudi Tekstilna tovarna iz Prebolda, ki li^. na vinskem vrhu svoj obrat. Samopostrežna trgovina bo dovolj velika, saj je samo prodajnih površin okoli 300 kva dratnih metrov. Uredili in asfaltirali bodo tudi okolico nove trgovine. М.Л Gasilsko slavje v Zrečah V soboto so v Zrečah odprli obnovljen in dozidan gasi|. ski dom, ki je veljal 40 milijonov dinarjev. Sredstva sta prispevali požarna in stanovanjska skupnost občine, z izdatnim deležem pa sta priskočili na pomoč ^ delovni organizaciji Comet in Unior, gasilci pa so opravili več kot 4500 prostovoljnih delovnih ur. Z novimi prostori so pridobili še dve garaži, pisarno za štab operative, klubsl^ prostor, sejno in arhivsko sobo in dvorano. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili tudi predstavniki gasilcev iz Adev Vojvodini, kjer ima Comet svoj tozd. (jasilsko društvo Zreče, ki slavi letos 40 let svojega dela, šteje 86 članov in 30 gasilcev-pionirjev. Društvo je dobro opremljeno za klic »na pomoč«, v načrtu pa ima še nakup avtocisteme s 5300 litri vode za gašenje požarov v industriji in rezervoarjem za 600 litrov^penila. M. PODJED Premajhno pokopališče v Vitanju Staro vitanjsko pokopališče postaja premajhno, ugotav- ljajo v tej krajevi skupnosti, zato bo potrebno pridobiti dovoljenje za širitev zemljišča. Mrliško vežico so postavili že pred пекгу leti, a ugotavljajo, da se je svojci pokojnikov bolj malo poslužujejo. V tei krajih je namreč še vedno navada, da leži pokojnik pred pokopom doma, čeprav občinski odlok pravi drugače. To pa je stvar prevzgoje ljudi in terja več časa. MP Gasilski praznik v Ooblu Gasilsko društvo Dobje bo 14. septembra praznovalo II- letnico svojega obstoja. Kljub ternu, da združuje le 40 članov, je med najaktivnejšimi v občini Šentjur. Cilj društva je bila vsa leta čimvečja uspo- sobljenost članstva in njegova preventivna vzgoja. Aktivno so se udeleževali različnih tekmovanj z žensko in moško desetino, čeprav letos manj zaradi pomanjkanja denarji Pred štirimi leti so na osnovni šoli v Dobju ustanovili dru- štvo Mladi gasilec, ki je med najboljšimi v občini. To kaà število mladih v njihovih vrstah, pa tudi rezultati na razlif- nih tekmovanjih. Ob 10-k-tnici društva bodo v Dobju pripravili slovesnosti razvitjem prapora. V ta namen zbirajo dodatna sredstva, is jih bodo namenili za izgradnjo gasilske garaže, ki je v Dobji nimajo. JOŽICA SALOBO Kinološko društvo: šolanje psov s teoretičnim delom tečaja za šolanje psov so pri kinok škem društvu začeli že februarja, končali pa so te dni. Kljol velikemu številu prijavljenih tečajnikov, jih je le malo vztn jalo do konca. Uspešnost na izpitih je bila 95 odstotna. Pri kinološkem društvu se srečujejo s težavami, gre predvsei za pomanjkanje strokovnega kadra, pa tudi za pomanjkanj tekmovalcev, ki bi bili vzgled drugim začetnikom. Čeprav s opremo letos dopolnili, bi za nemoteno delo potrebovali ä nekaj pripomočkov za šolanje psov. B.Î Bolje opremljen poligon V teh dneh nameščajo delavci INGRAD-a tehnično opremo večnamenskem prostoru ob avto-poligonu v Ločici pri Sel petru. Denar so zbrali člani združenja šoferjev in avtomehaniko Žalec od tombol in avto šole. Konec avgusta bodo dela v tehnični bazi končana. S priho] rgim letom bo prostor usposobljen za opravljar^je preventiv« tehničnih pregledov, najprej za člane in lastnike traktoijf kasneje pa še za ostala motorna vozila. Združenje šofe^ev in avtomehanikov iz Žalca bo dvajsetel septembra organiziralo na avto-poligonu parado uniformira cev in tekmovarye v spretnostni vožnji za člane vseh združen) republiki. p Invalldl-riblčl tekmovali v Miurski Soboti Društvo invalidov občine Murska Sobota je bilo organiza^ medregijskega ribiškega tekmovanja v ulovu rib s plovcetf Tekmovalca se je udeležilo 10 ekip, med ryimi tudi dve celjske regije. Prvo mesto je doseglo DI Titovo Velerye, ' Laško paje bilo odlično tretje. V moški konkurencije 1. me^ osvojil Silvo Koželnik iz DI Titovo Velenje, v ženski konkure" pa Valči Žgajner iz DI Laško. Gasilci tUdI na Lopati Ker je lanski dež onemogočil slovesnejše praznovanje^ letnice gasilskega društva na Lopati, so se odločili, da n^ podobnega pripravijo letos in sicer v soboto, 30. avg^f Ncóprej bo tekmovarye v trodelnem napadu, zatem pa na igP® TVD Partizana tovariško srečanje z ansamblom RŽ. Gasil® društvo pa Lopati ima trenutno 100 članov in se uvršča najdelavnejše v celjski občini. Še posebej so pozorni na ^ dino, ki se množično vključuje v društvo in žensko desetin^ domala na vseh tekmovaryih zmaga. Zadnji dve zmagi je doi gla na tekmovanjih V Ško^i vasi in Zrečah. AVGUSM986 NOVI TEDNIK - STRAN 7 tfsa sreča ni v denarju ^уНо ¥ezjak Iz Tepanja le zvest družinski tradlcIH tío postaneš obrtnik, se remeniš. Ves čas, ne samo p, ur na dan, imaš v gla- skrbi. V očeh sokrajanov yiledaš gospod, a življenje bftnika je slabše od njiho- "pca kadar zavijem v Silno, grem zaradi po- sioV' Tudi v denarju ni vsa ^'^Tako razmišlja o življenju nbrtnika Slavko Vezjak iz fepanja- Tri leta so minila, odkai' ^^ odločil, da bo na- jgljeval družinsko tradicijo. V njegovem pleskarstvu je, ,g štejemo tudi ženo Bredo, gem zaposlenih. Občutek, so delavci in njihove dru- ^e odvisne od uspešnosti jjjegovega obrtništva mu po- j¿aga v dneh, ko bi najraje odložil težko breme odgo- vornosti in skrbi, čeprav so- ¿i med uspešne obrtnike. Delajo po pogodbah z de- lovnimi organizacijami, v glavnem v konjiški občini, jia leto prepleskajo do 50 000 kvadratnih metrov. Veliko, a se delavcem in obrtniku splača. Pri njih ve- lja pravilo: za dobro delo do- bro plačilo. »Plače morajo biti dobre, saj so tudi v obči- ni povprečja visoka. Pri nas pa od delavcev zahtevamo še več.« Dosti govoijenja, daje denar treba najprej z delom zaslužiti, ni treba. Plačani so po učinku (kvadratnem me- tru), sami pa odgçvaijajo tu- di za kakovost. Če je treba kaj popravljati, gre to iz žepa delavca, ki je napako zakri- vil. Preprosto in potrebno, saj so pri svojem delu trdno vezani na čas. Čas jim marsikdaj krepko zagode. Pogodbe za delo sklepajo tudi za leto naprej, v resnici pa nikoh natančno ne vedo, kdaj ga bodo tudi lahko opravih: »Zadnji pri- demo v hišo, do takrat pa se že nakopičijo zamude pri de- lu drugih.« To se seveda ne pozna samo na težavah pri organizaciji dela, temveč tu- di pri denaiju, saj veljajo po- godbene cene. Kljub težavam je Slavko Vezjak trdno prepričan, da bo drugo leto vse šlo lažje, saj je postavil trdne temelje. Pa še položcO obrtnikov se spreminja na bolje: »Davčni sistem v glavnem kritizirao tisti, ki bolj malo delajo in se sukajo v spodnjih mejah. Bolj redki so tisti prav na vr- hu, ki ne morejo več naprej. Sicer pa se dobro delo obrt- niku tudi vse bolj splača. Med takšne očitne spremem- be na bolje lahko uvrstimo tudi naše plače. Sedaj imam tudi sam kot obrtnik plačo, kot se spodobi. Ker imajo tu- di delavci visoke, je včasih njihovo izplačilo že kar pro- blem. Na koncu meseca mo- ra biti denar, kar pa je plač- nikom našega dela vseeno. Plačno, ko plačajo.« Pa se je Slavko Vezjak tudi s tem že sprijaznil. Obrtništvo je pač takšno. MILENA B. POKLIČ Dovolj telefonov v Petrovčah V krajevni skupnosti Petrovče bodo kmalu re- šene težave glede tele- fonskega omrežja. Od dva tisoč osemsto prebivalcev bo kar štiri- sto telefonskih naročni- kov. Nekaj prostih zmog- ljivosti je ostalo še za kra- jevno skupnost Liboje, tako da v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bo težav zaradi po- manjkanja telefonskih priključkov. Sredstva krajevnega sa- moprispevka bodo name- nih za izgradnjo prizidka k osnovni šoli in za sofi- nanciranje gradnje mrli- ške vežice v Žalcu. Ker pa denaija ni dovolj, računa- jo tudi na pomoč delov- nih organizacij. V Petrovčah imajo na- ročene projekte za javno razsvetljavo za celotno krajevno skupnost. V bo- doče pa nameravajo opra- viti še nekatera dela na komunalnem področju, obnoviti trgovino, dvora- no v zadružnem domu in središče Petrovč. DARJA KAPUS V SPOMIN Boris Ferlinc Mnogo časa je Celje s celjsko regijo slovelo za- radi bogatga glasbenega življenja in mnogih do- brih in najboljših zborov - posebno mladinskih. Nemalo zaslug za to so gotovo imeli »Šmarski trije,« N^mlajši med nji- mi BORIS FERLINC, znan zborovodja, priznan glasbeni pedagog in pri- ljubljeni muzikant, je 12. avgusta nenadoma umrl. Rojen je bil 24. VII. 1913 v Šmaiju pri Jelšah. Njegova glasbena pot je pričela že v otro- ških letih, ko mu je ljube- zen do glasbe vlil očetov klavir in prirodna nadar- jenost. Na učiteljišču v Mariboru je svoje glasbe- ло znanje izpopolnil in s pridom uporabljal. Vodil je oktet sošolcev in prid- no pomagal svojemu pro- cesorju glasbe Karlu Pa- boiju pri pevskem zboru. Pred vojno je učiteljeval vPrekmuiju in zadnja le- ^ v Rogaški Slatini, kjer Je vodil pevsko društvo SLOGA. Kot vojni ujet- je v taborišču Dössel/ Wartburg skupno s Fer- ^om Skokom ustanovil vodil od aprila do de- (^fmbra 1941 pevski zbor Siovenskih ujetnikov. Po vojni je kot glasbeni Pedagog v Rogaški Slati- ni, kjer je leta 1946 orga- niziral revijo mladinskih zborov šmarskega okraja % ^ združenim zborom s ^ pevci sodeloval na I. '^ddinskem pevskem fe- stivalu v Celju. Pelje dve Pesmi iz okolice Kostriv- ^^^e, ki ju je sam harmo- ^iral. Od leta 1948 je ^'^oje delo z zbori nadalje- y Smaiju, kjer je vodil ^^di mešani zbor in usta- ^f^il glasbeno šolo, kije ^^hvala tudi, ko je Boris ^^rUnc odšel leta 1951 na Pedagoško akademijo v Ljubljano, od koder je 1953 prišel na učiteljišče v Celju. Tu se je prav po njegovi zaslugi in priza- devanju razvila široko razvejana glasbena dejav- nost. Znal je prepričati vodstvo šole in zbornico, da je glasba pomemben dejavnik pri oblikovanju mladega rodu in pridobiti kolege glasbene pedago- ge, predvsem pa dijake učiteljiščnike, da so se ra- di glasbeno udejstvovali in spontano sodelovali. Tako so na celjskem učiteljišču delovali štirje pevski zbori, orkester, harmonikarski zbor in Ferličev seminar (speci- alizacpa). Zato ni čudno če je iz tega učiteljišča iz- šlo mnogo dobrih glasbe- nih pedagogov in zboro- vodij. Vsi, ki so šli skozi Borisove roke so se glas- be nalezli in jo vzljubili. Poleg šolskega dela je Boris mnogo truda in znar^a vložil v amatersko udejstvovanje. Deset let je bil predsednik glasbe- nega odbora pri OZSPD. Dolgo je uspešno vodil zbor Svobode in mnogo prispeval s svojim sodelo- varijem v harmonikarski šoli Svobode. Dolga leta je vneto sodeloval pri utr- jevanju in širjenju Mla- dinskega pevskega festi- vala. Zelo plodno je bilo njegovo sodelovanje na zborovodskih seminarjih MPF, ki jih je več tudi vodil. Borisa Ferhnca lahko po vsem njegovem delu, prizadevanjih in uspehih po pravici štejemo med prave slovenske pevce, ljudsko-prosvetne delav- ce - učitelje, za katerimi ostaja sled in spošto- vanje. JURČE VREZE NA KRATKO Krajani Griž so praznovali V Grižah so štiriindvajsetega avgusta praznovali krajevni praznik, ki je bil posvečen spominu na napad na nemško postojanko, v Zabukovici 1941. leta. Ves teden so se vrstile številne športne, kulturne in družabne prireditve. Lovska družina Gozdnik je ob 50- letnici pripravila razstavo v dvorani Doma Svobode. Gasilsko društvo Zabukovica je proslavilo 60-letnico, planinsko društvo pa je organiziralo pohod krajanov na Hom, kjer je bil promenadni koncert godbe na pihala iz Zabukovice. V okviru kr^evnega praznika so v Grižah priredih uraden ogled nove mrhške vežice. Ob tej priložnosti pa je skupščina krajevne skupno- sti tudi predlagala, da bi praznovanje v bodoče presta- vih na devetindvajseti oktober. S tem bi v kraju radi poudarih pomen in razvoj osvobodilne borbe v letu 1941 na tem področju, ki je bil zaključen z vehčastnim zborom borcev Štajerskega bataljona pri Brineijevih v Spodnjih Grižah. DARJA KAPUS 40 let Lovske družine Žalec 14. septembra bo pri lovski koči na Rinki proslava ob 40 letnici lovske družine Žalec. Pripravili bodo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe ter na tarči srnjaka in meijasca, podelih prizna- nja in otvorih 200 metrski asfaltiran odsek ceste do koče. Cesta je široka štiri metre z urejenimi banki- nami. Pred začetkom gradnje je vsak lovec prispeval po 10 do 30 tisoč dinaijev, kasneje pa so opravih še 550 udarniških ur. Letos bodo pri lovski koči še prestavih sanitarije, poskrbeh za redno vzdrževanje, prihodnje leto pa star in nov del koče povezali z novim traktom ter tako pridobih dve sobi in kopalnico. Možen pa bo tudi prehod iz starega v nov del. Traktor, pridobitev ZŠAM Slovenske Konjice Pred kratkim se je uresničila dolgoletna želja čla- nov koi^iške Zveze šoferjev in avtomehanikov, da bi razširili dejavnost avto šole tudi na pouk kandida- tov za voznike traktorjev. Z izdatno pomočjo Konusa, Cometa in s prispevki Gozdnega gospodarstva Celje, Kmetijske zadruge Slo- venske Konjice in Kostroja, je Zveza kupila sodoben traktor IMT 542 s prikolico, na katerem sedaj pouču- jejo kandidate za voznike traktoijev. Pomembno pri tem je tudi to, da lahko kandidati izpite opravljao v kraju samem in jim odslej ne bo potrebno hoditi v druge kraje na Celjskem. V pouk sodi tudi poučevanje varstva pri delu s trak- toiji, kar je ob praktičnem delu glede na vse večje število nesreč s traktorji, še kako pomembno. Razen izpita za traktor lahko kandidati zdaj v Slo- venskih Konjicah delajo tudi izpite za kolo z motor- jem. S strani skupščine občine je imenovana štiričlan- ska izpitna komisija, ki jo sestavljajo inštruktoiji ZŠAM in Delavske univerze Slovenske Konjice. Za opravljanje omenjenih izpitov je med kandidati, še posebej med kmečko mladino, vehko zanimanja in precejšnje število interesentov je izpite v Slovenskih Konjicah že delalo. JOŽE ONIČ gorenje GLIN Lesna industrija NAZARJE Delovna skupnost skupnih služb razpisuje na podlagi določil statuta Delovne skupnosti skupnih služb in sklepa delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer: 1. Vodja tehničnega sektorja 2. Vodja konstrukcije in tehnologije 3. Vodja splošno-tehničnih zadev 4. Vodja prodaje 5. Vodja nabave TOZD IVERNA razpisuje na podlagi določil statuta TOZD Iverna in sklepa delavskega sveta TOZD Iverna prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer: 6. Tehnični vodja TOZD STAVBNO POHIŠTVO razpisuje na podlagi določil statuta TOZD Stavbno pohištvo in sklepa delavskega sveta TOZD Stavbno pohištvo prosta dela in, naloge individualnega poslovodnega organa in prosta dela in naloge s posebnimi poobla- stili in odgovornostmi, in sicer: 7. Vodja TOZD 8. Tehnični vodja Pogoji: pod 1.: - višja stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej- ših del in nalog pod 2.: - visoka stopnja strokovne izobrazbe lesne smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej- ših del in nalog pod 3.; - višja stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej- ših del in nalog pod 4.; - visoka stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej- ših del in nalog pod 5.: - visoka stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali tehnične smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej- ših del in nalog pod 6.: - višja stopnja strokovne izobrazbe lesne, strojne ali elektro smeri - 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej- ših del in nalog pod 7.: - višja stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali družboslovne smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej- ših del in nalog pod 8.: - višja stopnja strokovne izobrazbe lesne smeri - 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej- ših del in nalog Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati dr- žavljani SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določe- ne z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbeni- mi dogovori. Pri izbiri bo delavski svet upošteval tudi to, da ima kandidat organizacijske sposobnosti in je uspešno opravljal dela in naloge v preteklem obdobju ter da je družbenopolitično aktiven v krajevni skupnosti, občini ali širše in s svojim celovitim strokovnim de- lom ter moralnim zgledom bistveno prispeva h krepi- tvi in razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Za opravljanje razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za 4 leta. Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z doka- zili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge v 15. dneh po objavi na naslov: Gorenje GLIN Neizarje, Kadrovski sektor, 63331 Nazarje, z oznako na ovojnici: »Prijava na razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem postopku. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ Sevillski brivec v Rogaški Slatini Rogaški glasbeni večeri se bodo zaključili z operno predstavo v Zdravilišču Rogaška Slatina so letos drugič zapored organizirali pe- stro in zlasti kakovostno kulturno prireditev, ki so jo poimenovali »Ro- gaški glasbeni večeri«. Od lanskih pet so jih letos podaljšali za en večer. Pričeli so se preteklo nedeljo, zadnja predstava pa bo v soboto. Gre za pet koncertov in operno pred- stavo s svetovno uveljavljenimi glas- beniki. Prvi večer, v nedeljo, se je predstavil znameniti klavirski trio iz Salzburga, v cerkvi svetega križa so v ponedeljek nastopali Hubert Bergant (orgle) in Stanko Arnolt ter Anton Gr- čar (trobenta), v torek pa še mešani pevski zbor »Pro musica« iz Subotice. Sinoči je bil v zdraviliški kristalni dvo- rćmi simfonični koncert s festivalskim simfoničnim orkestrom, zborom in so- listi. Nocoj je na sporedu Gala koncert s popularnimi deli Straussa, Offenba- cha in drugih. Poleg 42-članskega fe- stivalskega simfoničnega orkestra bo kot posebnost večera zapel devetletni čudežni otrok, kot ga imenujejo, Maks Emanuel Cenčič iz Zagreba. Predsta- vil se bo v Straussovih Pomladnih spe- vih. Zadnja prireditev Rogaških glas- benih večerov bo v soboto ob 20. uri v kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina. Gre za scensko izvedbo Rossi- nijeve opere Seviljski brivec, za pravo operno predstavo pod režijskim vod- stvom Nenada Turkelja in pod taktir- ko priznanega dirigenta Maksa Cenči- ča, ki ustvarja v najpomembnejših evropskih glasbenih središčih, sicer pa je bil rojen v Rogaški Slatini. V operni predstavi bo nastopil festival- ski orkester, v glavnih vlogah bodo zapeli priznani jugoslovanski operni pevci, v stranski pa še Marjan Ostruh iz Rogaške Slatine, član moškega pev- skega zbora Zdravilišča Rogaška Slati- na, ki bo prav tako nastopil v operni predstavi, za katero je v Rogaški Slati- ni in širše veliko zanimanja. Po lan- skih izkušnjah (koncertna izvedba iste opere) bo sedežev v dvorani veliko premalo. Da je Zdravilišče iz Rogaške Slatine primeren kraj za srečanja domačih in evropskih glasbenikov, govori tudi le- tos lepo uspel glasbeni seminar za ko- morno godalno igro, ki se ga je udele- žilo šest umetnikov iz tujine in štirje domači. Seminar, ki je tr^al od 17. do 24. avgusta, je vodil Vladislav Marko- vič, ki je doma v Zagrebu, ustvarja pa pretežno v Salzburgu in Innsbrucku. MARJELA AGREŽ Antično grobišče v Celju Ob Levstikovi ulici v Celju, v neposredni bliži- ni Agrotehnike, so delav- ci Ingrada začeli graditi stanovanjsko poslovni blok in pri svojem delu naleteli na izkopanine iz antične dobe. NiOdba ni bila naključ- na, sig so jo strokovnjaki Pokrajinskega muzeja iz Zavoda za spomeniško varstvo Celje, ki dela zdaj vodijo, pričakovali. Že le- ta 1977 so namreč ta teren sondirali in naleteli na an- tično p-obišče. Zdaj z deli nadaljujejo v sožitju z gradbinci, ki ta čas, do- kler arheologi ne bodo zaključili del, pripravljajo načrte za novogradnjo. Zaenkrat so obrisi an- tičnega grobišča še bolj malo vidni. Izkopali pa so že steber in marmorni zid. Nad deh arheologov bdi tudi Zavod za planira- nje in izgradnjo Celja, ki dela tudi financira. Arhe- ologi pričakujejo, da bo- do na območju kakšnih 250 metrov našli še več antičnih ostankov, ki jih bodo primemo očuvali in dokumentirali, potem pa bodo z deli lahko nadalje- vali gradbeniki. MP Sflnkter se uveljavlja na tujem Celjski glasbeniki tudi na Italijanski TV Pred kratkim so na dvod- nevnem »alter« festivalu v Campolongu Maggiore pri Padovi nastopili: celjski glasbeni skupini Sfînkter in Lokalna televizija, Electric fish iz Žalca, Masaker iz Ma- ribora ter individualista Marko Brecelj iz Kopra in Mario Marzidovšek iz Slo- venske Bistrice. Festival je organizirala tržaška glasbe- na koordinacija »II posto delle fragole«, ki je pred le- ti, ko so v Italiji izpeljali reformo psihiatrije, našla prostorov bivši tržaški no- rišnici San Giovanni. Šlo je za predstavitev novih ten- denc v slovenskem rocku, Italijane pa so najbolj nav- dušili: Sfinkter, Mario Mar- zidovšek in tržaški slikar- ski laboratorij »Laboratory of painting P«. Maurizio Baker, vodja tr- žaške glasbene koordinacije, je izjavil: »Na festival smo povabili ustvarjalce, ki lahko po našem nekaj dosežejo tu- di izven lokalnih meja, če- prav se v svojem okolju še niso uveljavili. Zanimanje za koncert je bilo izredno veli- ko, za kar gre zasluga dobri reklami. Daljši zapisi o novih smereh v jugoslovanskem rocku in o samem koncertu so bili objavljeni v časnikih kot so: La Nuova Venezia, Il Gazzetino, L'Arena, Il Matti- no di Padova, ipd. Veliko re- klame je bilo tudi na radikal- nih radijskih postajah kot je na primer Radio Sherwood. Tako seje udeležilo koncerta več ljubiteljev dobre glasbe iz Milana, Torina, Trsta in drugih oddaljenih mest, kot pa iz Campolonga.« Nigveč zanimanja je prvi večer požel Mario Marzidov- šek, ki poleg minimalistično industrijsko-elektronske glasbe ustvarja vse mogoče in nemogoče. Izpostaviti ka- že njegovo »non-profit« ka- setno založbo »Marzidovs- hekminimallaboratorium «, ki je omogočila prenekatere- mu neuveljavljenemu glas- beniku, da izda kaseto. O njegovi glasbi! Nekdo je zaključil: »Prizorišče je spre- menil bolj v zvočno sobo, kot pa v prizorišče živega razgibanega koncertnega do- gajanja.« Spet drugi se je za- mislil: »Marzidovškova glas- ba je abstraktna, pomensko nerazvidna, zakrita pred ra- zumskimi razlagami.« In ve- čina: »Poslušalec ne more na koncertu hitro in brez pro- blemov dojeti pomena nje- govega procesiranja glasbe.« Sodeč po aplavzu in zbra- nemu poslušanju so bili zvezde festivala glasbeniki celjske skupine Sfinkter. Er- minia Melato, scenografinja koncerta, je bila več kot nav- dušena: »Skladbe so polne preprostih udćUTiih ritmov in prav takšnih tekstov. Zani- mive glasbene ideje, ki te ne morejo pustiti ravnodušne- ga.« In bolj kritični glas po- slušalstva: »Gre za zanimiv in specifičen glasbeni pojav, kije morda na jugoslovanski glasbeni sceni nov, na sve- tovni pa malo manj. Skladbe še n^bolj spominjao na glasbo skupin kot so: DAF, Cabaret Voltaire in Art of Noise.« Za Sfinkter se je posebej zanimala tudi italijanska pri- vatna televizijska hiša »Tele Europa«, ki je posnela oba koncertna večera. Primož Jeza, vokalist skupine Sfink- ter, je v intervjuju s Caterino Cisotto, novinarko Tele Europa, pojasrül: »Popular- ne glasbene trende smo re- ducirali na njihove funkci- onalne prvine in jih ponovno združili v homogeno in svo- jevrstno celoto, ki je izvirna in hkrati dovolj komercialno učinkovita, da nam ne bo treba životariti na robu glas- benega dogajanja. Čeprav je naša glasba navezana na ra- dikalnejše glasbene koncep- te, izraža senzibilnost in duh časa v katerem živimo.« VILI EINSPIELER Tabor je končan Slovenski pihalci v Titovem ¥elenju Velenjčani so prejšnji teden gostili mlade glasb« nike, člane pihalnih orkestrov iz Sovenije in zame, stva. Tabor, ki je bil letos že osmič in se je zaključil nedeljo, je namenjen vzgoji mladih dirigentov. V t namen so ustanovili, tako kot vsako leto, demonstn torski orkester. Iz najboljših mladih glasbenikov, ude ležencev tabora, pa so sestavili Slovenski pihalni orkt ster, ki seje v petek s koncertnim programom predstć vil tudi na Tomšičevem trgu v Celju. Tako udeleženci tabora kot strokovno vodstvo s zagotavljali, da je vzdušje zares enkratno in da so kljul napornim vajam, ki so trćOale skor^da ves dan, našli š čas za navezovanje prijateljskih stikov. Mnogo pohva smo shšali tudi na račun nove velenjske glasbene šoU ki je udeleženci Tabora, kar niso mogli prehvaliti. Aljoša Stare, 15 let: »Tabora sem se letos udeležil ž tretjič. Prihajam iz Trsta in sodelujem v Sovensker mladinskem pihalnem orkestru. Tukaj mi je všeč, sa je zabavno. Drugače pa imamo ves dan vaje. Zjutra imamo veOe vsi skupaj, popoldne pa sekcijske vaje Poleg klarineta igram tudi klavir. S klavirjem S( ukvarjam bolj resno, z imanjem klarineta pa bolj z. zabavo.« Seveda bom prišel na tabor tudi prihodnji leto.« NATAŠA GERKEÍ za sezono 86/87 s sle(ječim repertoarjem: W. Shakespeare: KAR HOČETE režija MILE KORUN O. Preussler: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ režija MIRAN HERZOG M. Mikeln: VEČERJA V VILI P. režija FRANCI KRIŽAJ F. Dürrenmatt: ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA režija BARBARA HIENG A. Strindberg: SONATA STRAHOV režija BORIS KOBAL T. Partljič: ŠČUKA DA TE KAP režija FRANCI KRIŽAJ in gostovanje SSG iz TRSTA S PRIMORSKIMI ZDRAHAMI Na voljo 80 naslednji abonmaji: PREMIERA, SOBOTA POPOLDAN, SOBOTA VEČERNI, TOREK, ČETRTEK, LAŠKO (petek), MLADINSKI in ŠOLSKI. Vpisovali bomo od 1. 9. do 10. 9. 86 za dosedanje abonente in od 12. 9. do vključno 18. 9. 86 za nove. V času vpisa bo gledališka blagajna odprta vsak delavnik od 9. do 11. in od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldan. Pričakujemo vas. / Lahko je drevesu biti drevo Uspel seminar za režiserje - začetnike na Rogll Področni seminar za reži- serje začetnike s celjskih delovnih organizacij in kul- turnih društev, ki je bil na Rogli od 18. do 23. avgusta, je v celoti uspel in preneka- terega udeleženca tako zdramil, da bo z novimi močmi in prijemi bolj uspešno deloval v svojem kulturnem okolju. Takšna je bila tudi sklepna ocena seminarja po petkovi produkciji, kjer so se ama- terji poskusili v teoriji in praksi gledališča iz novo pri- dobljenega znanja. Kot smo že poročali, je se- minar na RogU na pobudo Zveze kulturnih organizacij Celja organiziralo Področno združenje gledaliških skupin Slovenije z namenom, da bi društva v krajevnih skupno- stih in delovnih organizaci- jah izšla iz kadrovskih stisk. V večini le-teh že namreč dlje časa primanjkuje reži- serjev, opazno pa je bilo tudi prešibko znanje o gledah- škem védenju. Seminaristi na Rogli, bilo jih je 15, so si v 52 urah, ali 10 več kot so jih bili predvideli, naribali znanje o organizaciji gledališke igre, dramaturgiji, maskerstvu in lasničarstvu in organizaciji raznih pro- slav. Predavanje na temo proslav je udeležence semi- narja še posebej pritegnilo. Kako doseči, da bo proslava res kulturni dogodek? Akti- virati mora tako gledalce kot izvajalce k nekemu skupne- mu hotenju, k oblikovanju aktivnega odnosa do ideje s katero dogodek sploh obele- žujemo. Zal pa so zaenkrat proslave vse preveč stere- otipne, preveč druga drugi podobne in preveč duha- morne, so ugotavljali semi- naristi skupaj z mentorji. Ali kakor je dejal Marjan Belina, mentor na seminarju in stro- kovni sodelavec pri Zvezi kulturnih organizacij Slove- nije: »Proslava mora aktivi- rati ljudi in ustvariti most iz preteklosti v sedanjost in bo- dočnost. To mora biti njen namen.« Ob Marjanu Belini so svoje znanje o gledališču posredo- vali še Saša Kump iz Kranja, FVanci Končan iz Ljubljane, rpasker Vinko Tajnšek in Štefan Žvižej. Vsi so bili mnenja, daje bilo delo s sku- pino prijetno, ker so jo se- stavljali odprti ljudje in tako med mentorji in seminaristi ni bilo pregrad, temveč ustvarjalni dialogi. Očitno je torej, da je bila takšna oblika pridobivanja znanja o gleda- liški dejavnosti potrebna in dobrodošla. To je bil osnovni seminar, seminar za začetni- ke, ki je približal amaterjem režisersko delo in jih usmeril na lastno pot iskanja, lastni ustvarjalni pristop. Na tej os- novi bo brez dvoma potreb- no graditi najprej in pripra- viti nadaljevani seminar kot nadgradnjo začetnega. Dokaz, da je vredno nada- ljevati je bila tudi petkova produkcija, kjer so seminari- sti ustvarjali maske in frizu- re likov iz Shakespearovega dela Sen kresne noči in pri- pravili recital, primeren tudi za proslavo. Lahko je biti drevesu drevo. MATEJA PODJED Detajl iz učne ure seminarja za režiserje začetnike v delovnih organizacijah in krajev.^ skupnostih. Znanje in maskerstva in lasničarstva bo še kako dobrodošlo. ^ izšel je ponatis kasete ZLATA HARMONIKA z najboljšimi posnetki tekmovanja harmonikarjev na diatoničnih harmonikah (frajtonaric) na Lju- bečni pri Celju. Kupite jo lahko v oglasnem oddelku Novega ted- nika in Radia Celje ali naročite po povzetju na naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, Celje avgust 1986 novi tednik - stran 9 Savinlska turistično premalo izkoriščena џ turistično propagando bo treba bistveno več narediti, sodi Vlado RančIgaj Reke turistov se vsak dan galijo skozi Spodnjo Sa- vinjsko dolino, ki ima pro- metno izjemno ugodno zem- episno lego tudi zaradi ce- je Maribor-Ljubljana. To- Spodnja Savii^ska doli- ij je po turistični plati vse femalo izkoriščena, zlasti t če vemo, da sta v žalski bčini dva hotela in da ne lanjka naravnih lepot ter ekaterih zgodovinskih ob- ifetov. - Se strinjate torej z ugo- vitvijo, da vse preveč tuj- V drvi skozi Savinjsko do- 10, ne da bi jih znali zau- ; aviti in jim prikazati šte- ^e lepote in zanimivosti? - >S tem se popolnoma stri- im! V hotelu Golding Ru- 1, ki je sicer lepo urejen jekt, se tranzitni gostje arajda ne ustavljajo, ker je irbljeno za premalo rekla- Í v vseh pogledih. To delo- i velja tudi za preboldski tel. Moti me, ko vidim, da v Žalcu ustavljajo vsak 1 turistični avtobusi iz džarske, pa tem gostom znamo ničesar ponuditi, nedeljah ne morejo kupi- niti navadnih razglednic, ominke in razglednice bi ko prodajali, če drugje ne, И v bifeju na avtobusni ktaji, ki pa je tako ah tako Itemaijena, da ne more biti ¡>onos najlepše urejenemu hzitnemu kraju v Slove- Gostov, ki že letujejo v žal- I občini, pa tudi ne zna Iče popeljati na kakšen k, denimo na čudovite provlje ali planinske in ske postojanke, ki jih ne pjka in so vse po vrsti le- urejene. Rimsko nekro- |o in jamo Pekel tudi ne »mo prav izkoristiti, pa če- li so v Šempetru sicer za- ?^oljni z obiskom, mislim da bi lahko bil neprimer- večji. Če že pridejo gostje iz drugih republik, pa je na- jenostavneje organizirati za- nje kakšen nakupovalni izlet v Avstrijo.« - V občini je precej turi- stičnih društev, ki organizi- rajo mnoge dobre priredi- tve, ki so pomembne tudi v slovenskem merilu ... »To je res, morala pa bi biti turistična društva bolj pove- zana med sabo in v tem tudi vidim smisel ustanovitve ob- činske zveze, ki naj bi koor- dinirala delo med vsemi te- mi društvi, predvsem pa bo treba poskrbeti za turistično reklamo Spodnje Savinjske doline. Za reklamo je seveda potreben denar. Nekaj dni po ustanovitvi zveze so me pokhcali z občinske konfe- rence SZDL v Žalcu in mi veseli sporočili, daje za delo- vanje zveze zagotovljen de- nar. Ko sém izvedel, da gre le za nekaj starih milijonov, mi je postalo jasno, da bo za ta denar mogoče kupiti le ne- kaj pisem in znamk. Vztraja- ti bo treba, da bo vsaj pri- hodnje leto za propagando namenjenega dovolj denaija, sicer bomo še nekaj let ugo- tavljali, da turisti drvijo mi- mo Savinjske doline.« - Tujci, ki kampirajo v kampu Doline v Preboldu in so na dopustu v hotelih v Preboldu in Žalcu pravijo, da se kar prijetno poču- tijo ... »Pravijo pa tudi, da ni nik- jer kakšnega gostinskega lo- kala, ki bi jim ponudil doma- če slovenske jedi, da jim sko- raj nihče ne zna svetovati, kakšne kraje naj obiščejo in tako vse ostane le pri obiskih nekaterih industrijskih pro- dajaln. Razčistiti pa bo treba še eno stvar. Družbenemu sektoiju gostinstva bi mora- lo biti jasno, da se mora do- polnjevati z zasebnim, če ho- čemo govoriti o dobri in pe- stri ponudbi. Tako pa se vsi po vrsti bojijo konkurence in rezultat vsega je takšen, kot je.« JANEZ VEDENIK V občini sicer bolj ah manj ipešno deluje nekaj turi- jčnih in hortikulturnih fuštev, ki ji preseduje Vla- Rančigaj. V Humu premalo gostov V hotelu Hum v Laškem ne morejo biti zadovoljni z zasedenostjo zmogljivosti. Čeprav se je število noči- tev od januarja do julija v povprečju podvojilo, je še vedno zasedenost hotela pod 40 odstotki. Do konca julija so imeh 1963 gostov z 2628 nočitvami. Podatek, ki priča, da gre zgolj za tranzitni turizem, saj v povprečju gostje ostajajo v hotelu le dan dva. Tudi tujcev je malo. Teh je bilo 162, večinoma so to bili Nemci in Nizozemci, ki potujejo prek Jugoslavije na Jadran ali v vzhodne države. Hotel je res nov in še ne dovolj znan. Z ozirom na to, da je to sedaj najboljši gostinsko turistični objekt v občini, bo potrebno čim prej pripraviti temu ustrezno turistično ponudbo. Jasno je, da sam Hum tega ne bo zmogel in da bo nujno sodelovanje z ostalimi nosilci turističnega razvoja v občini pa tudi z raznimi društvi, zlasti lovci in ribiči, ker je ta dejavnost dobro razvita in zanimiva tudi za goste. To so seveda stvari o katerih se bodo morah konkret- neje dogovoriti na občinski ravni (zapisane pa so v razvojnih načrtih občine), v samem Humu pa napove- dujejo temeljitejše spremembe v programu ponudbe že jeseni. WE Turistični teden v Šoštanju Poletje je čas različnih prireditev. Od 16. do 23. av- gusta je bilo živo v Titovem Velenju, kjer so se zvrstile številne prireditve ob dru- gem turističnem tednu. Že prihodnji dan, v nedeljo, pa se je podobna prireditev, ki pa je že tretja po vrsti, pri- čela v Šoštanju in bo trajala do sobote. V okviru Velenjskega turi- stičnega tedna je bila najbolj obiskana prireditev na Gra- ški gori, kjer je bilo srečanje narodnozabavnih ansam- blov in malih vokalnih sku- pin. Te prireditve seje udele- žilo kar okoh 5000 ljudi. Veli- ko množico obiskovalcev pa so prireditelji pričakovali tu- di za zaključno prireditev tu- rističnega tedna. Noč ob je- zeru, ki naj bi bila v soboto zvečer pri restavraciji Jeze- ro. V goste so povabili števil- ne glasbenike iz slovenske glasbene scene, pripravljali so vrsto speciahtet iz kuhi- nje, pa tisoč literski koktajl, nato pa jim je zagodlo vre- me. Kako pa so bili s priredi- tvijo zadovoljni prireditelji? Predsednik turističnega dru- štva v Titovem Velenju, Jože Kandolf. »Turistični teden je gotovo prireditev, ki jo me- sto kot je Titovo Velenje, po- trebuje. Ljudje v poletnih mesecih potrebujejo kultur- ne in zabavne prireditve in menim, da smo jim vsaj v tem tednu ustregh. Menim pa, da je letos bil program Turističnega tedna na neko- liko višji ravni kot lanskolet- ni. Prizadevamo si tudi pri- sluhniti željam obiskoval- cev, saj je ta prireditev nav- sezadnje namenjena njim.« Medtem ko so Velenjčani že zaključih Turistični teden, pa so Soštanjčani v nedeljo, 24. avgusta, šele z njim priče- li. Pripravili so vrsto kultur- nih, zabavnih in športnih prireditev. Najbolj obiskane pa bodo, po besedah priredi- teljev tiste, ki se bodo zvrsti- le od danes pa do sobote. Ta- ko bodo danes ob osmi uri zjutraj odprli kramarski se- jem. Jutri bo v Kajuhovem domu, v Šoštanju, nastopila folklorna skupina Anton Tane iz Laškega, ki se bo predstavila s kmečko ohcet- jo. Tretji turistični teden v Šo- štanju se bo zaključil v sobo- to, ko bo na vrsti Šoštanj ska noč na bazenu v Šoštanju. Za zabavo bo poskrbel an- sambel Ivana Rupaija iz ŠkoQe Loke. Upajmo, da bo- do imeli Šoštanjčani več sre- če z vremenom. NATAŠA GERKEŠ Prevozi na dan planincev Letošnji organizator dne- va planincev, ki bo 14. sep- tembra, je Planinsko dru- štvo Mozirje. Posebno po- zornost so posvetili obveš- čanju udeležencev o dosto- pu na MOZIRSKO PLANI- NO (Golte). Najprimernejši dostop do MOZIRSKE KOČE (1344 m) je s posebnimi avtobusi in sicer po cesti Mozirje (347 m) Šmihel (719 m) (parkirni pro- stor PLANINSKE RAVNE (1150 m) je samo za avtobuse do vključno 46 sedežev in kombije). Promet bo urejen enosmerno od odcepa (388 m) Žekovec v smeri Šmihel od 7. do 12. ure za vzpon, od 12. do 17. za spust. Peš dostopi so iz Moziija 3 ure, Žekovca (spodnja posta- ja) 2 ure 30 min, iz Šmihela po TV 1 ura 30 min, s Planin- ske ravne 30 min. Tisti planinci, ki se bodo odločili za prevoz z vlakom, se mor^o pripeljati v CE- LJE in tu prestopiti na vlak za TITOVO VELENJE, z od- hodom 8.30 do ŠMARTNE- GA OB PAKI (prihod ob 9.). Od tam bo peljal posebni av- tobus do spodnje postaje žič- nice. Cena tega avtobusnega prevoza je 200 din, žičnice pa: povratna karta za odrasle 600 din, za otroke (osnovno šolska mladina) 400 din, eno- smerna za odrasle 500 din, za otroke 300 din. Redna avtobusna proga IZLETNIKA CELJE obratu- je na progi Celje-Mozi^e, z odhodi iz Celja v nedeljo ob 7.10 in 8.10 (po potrebi okrepljen). Povratek iz Mo- ziija ob 17.10 (tudi direktno za Zagreb), 19. in 20. Vozni čas je 50 min. Posebni avto- bus bo odpeljal s parkirnega prostora pri spodnji postaji žičnice na vlak v Šmartno ob 19.10 z odhodom 19.48 s pri- hodom v Celje 20.19. Izredni avtobusi s spodnje postaje žičnice bodo odpelja- h za Moziije ob 16.50,18.40 in 19.40 do rednega avtobusa. Organizatoiji pričakujejo od 7-8 tisoč planincev, zato posebej opozaijajo, da bo gondola lahko prepeljala le 1-300 obiskovalcev. OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU minska sekcija Kovinoteline tivno deluje že 10 let a našem območju imamo zelo veliko Planinskih dru- V, kar priča, da smo Celjani in okoličani veliki Ijubite- planin. Pred približno desetimi leti so na pobudo pla- cev, članov kolektiva, tudi v Kovinotehni ustanovili jo planinsko sekcijo, ki deluje v okviru športnega dru- Planinska sekcija Kovinotehne aktivno deluje odkar so istanovih. Letno se naših izletov udeleži od 120 do 130 lov. To dokazuje, daje zanimanje precejšnje«, je povedal isednik Planinske sekcije Kovinotehne, Ljubo Ger- Inik. Do sedaj imamo vsakoletno srečanje planincev Kovino- le in LIV Postojne, kije že tradicionalno, tradicija pa bo -al tudi pionirski tabor za otroke naših delavcev. Prvi ir je bil lani v Logarski dohni s 14. udeleženci, letos nas ilo v Trenti 27. Ni več vprašanje, ah bomo s tabori lijevah, ali ne. Moramo! :огаЈ ni društva, sekcije, ki ne bi imela težav. Tudi mi lo izjema. Več jih imamo, vendar je trenutno največja ična. Kovinotehna sicer delno regresira prevoze, kar pa stveno premalo. Ni nam ostalo drugega, kot da sedaj 2 organiziramo in se jih udeležujemo skupaj z matičnim inskim društvom Celje, ah katerim od drugih društev, lorem reči, da je to slabo, vsekakor pa bi bili raje zopet )stojna sekcija, kot nekoč.« je zaključil Ljubo Ger- nik. konec seje še pohvahl, da so kljub vsemu zelo uspešni, edno se udeležujejo pohodov kot so na Stol, Begunjš- Osankarico, Porezen, vsako leto organizirajo dva izleta ;okogoije (nikoh ne pozabijo na Triglav) sezono pa učijo z izletom v neznano. DANIELA GRADIŠNIK LJuliiteljem kraških Jam Le malokdo ve, da imamo v Sloveniji kar 13 kraških jam. Če jih želite obiskati in tako spoznati, si preberite nekaj drobnih informacij o njih. POSTOJNSKA JAMA je odprta vse leto. Vstopnina je od 250-800 din za domače in od 12-20 DM za tuje goste. PIVKA JAMA in ČRNA JAMA: odprti sta junija, juli- ja in avgusta za vstop boste odšteh od 120-250 din. PLANINSKA JAMA je v upravi Jamarskega društva Planina. Informacije lahko dobite pri Krški muzejski zbirki. Ogled je možen le po predhodni najavi, vstopnina paje za vse enotna, 1000 din. ŠKOCJANSKE JAME si lahko ogledamo vse leto. Za obisk jame, ki traja podrugo uro, bo naša denarnica tanj- ša za 400-500 din in denarni- ca tujega gosta za 9-13 DM. Na območju Sežane je ja- ma VILENICA. Vstopnina je 400 din, za tujce 800. Odprta je celo leto. Če si boste želeli ogledati jamo DIMNICE, se boste morah vsai teden dni prej najaviti. Informacije dobite pri Francu Malečkarju (tel.: 067/213-46). Jamo boste vide- li za 300 din, tuji gostje za 500. Bodite najavljena skupina in KOSTANJEVIŠKA JA- MA bo za vas odprta kadar- koli po dogovoru. Za ostale obiskovalce pa le ob sobotah in nedeljah od 9.-18. ure. S sabo imejte 150 din in videli jo boste. JAMA PEKEL pri Šempe- tru nam je najbližje. Od 1. novembra do 28. februaija je odprta samo ob sobotah, ne- deljah in praznikih, ostale mesece pa ves dan. 150-300 din je vstopnina za domače in 200-500 za tuje goste. TABORSKA JAMA: vstopnina 200-300 din za po- sameznike, ter 2500 za skupi- ne do 10 oseb). Jama je za večje skupine odprta ob ne- deljah in državnih praznikih ves dan, za posameznike ob 11.00,14.00,15.30 in 17.00 uri. Ogled je možen samo pod vodstvom vodiča in traja eno uro. Ob najavi so možni obi- ski tudi preko tedna. Za ŽELEZNO JAMO do- bite informacije po tel. 061/ 721-577 (Jamarski dom Gor- juša). Vstopnina je enotna: 200 din. Ogled je možen od 1. aprila do 30. novembra samo v nedeljo od 13.-18. ure, od 1. decembra do 31. marca pa po dogovoru z upraviteljem. Po dogovoru z oskrbni- kom, pri katerem lahko do- bite tudi vse ostale informa- cije, obiščite še FRANCE- TOVO JAMO, ah pa to stori- te ob nedeljah od 14.-19. ure. Oskrbnika dobite po tel. 061/ 861-287; za borih 50-100 din boste videh še eno kraško ja- mo pri nas. Ostala nam je še KRIŽNA JAMA. Vstopnina ni določe- na; vodnik dobi plačilo po dogovoru. Ogled jame je mo- žen le o predhodni najavi. Naenkrat lahko gre v jamo 6-7 ljudi. Za suhi del so ob- vezni planinski čevlji ali gu- mijasti škornji, za vodni del pa jamarska oprema in gu- mijasti čolni. Za ostale infor- macije se obrnite na Lojzek Troha, Bloška pohca 7, Gra- hovo, ali na Društvo za razi- skovanje jam Ljubljana. DANIELA GRADIŠNIK Gostje, kako se počutite? Zdének Šmidrkal, Par- dubice, Čehoslovaška »Letos smo v Jugoslaviji že tretjič. Namenjeni smo na moije, še prej pa se bo- mo odpeljali do Julijskih alp, obiskali Aljažev dom, Triglav, Vršič, Mangart, Tolmin, potem pa Porto- rož, za dalj časa pa se bo- mo ustavili nekje v Istri. Pri vas nam je vse zelo všeč. Zdi se mi, da ste precej prijazni, simpatič- ni in gostoljubni. Name- njeni smo v Rovinj, kjer bomo stanovali v bunga- lovu. Drugo leto pa ver- jetno ne bomo prišli k vam, kajti načrtujemo, da bomo počitnice preživeli kar na Češkem.« 10. stran - novi tednik жaвшaвÊSssssвшшÊÊm 28. AVGUST 1981 Lanska jesen kriva za siabo žetev če hočemo ocenjevati le- tošnjo žetev, potem se mo- ramo spomniti prideloval- nih pogojev že od lanske je- seni. Tako je prepričan tudi vodja pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Celje Janez Fric, ki meni, da je že lanska poletna suša z nada- ljevanjem v jeseni onemo- gočila dobro pripravo zem- lje za jesensko setev. Razmere za pripravo tal in za setev so bile izredno tež- ke. Zaradi slabe priprave tal je pšenica slabo vzklila. Zgodnji sneg v novembru je slabo vplival na utijevanje pšenice, pa tudi sama zima ni bila najbolj ugodna za pre- zimitev pšenice, ki ni bila konec januaija, ko je pritis- nil mraz, pokrita s snežno odejo. Za spomladanske rastne pogoje tudi ne moremo reči, da so bili ugodni in pšenica je ostala redka. Pogosto spo- mladansko deževje je one- mogočalo zadostno in pravo- časno dognojevanje in dobro ter pravilno zaščito. Slabi rastni pogoji za pšenico so se nadaljevali nato še naprej, tako da so se razvile žitne bolezni, zlasti pepelnasta plesen in druge. Tudi žitni strgači so letos povzročili ob- čutno škodo na žitnih poljih. V celjski občini so zaradi vsega naštetega imeli precej- manjši žitni pridelek, za pri- bhžno 30 odstotkov, čeprav je občutna razlika v hektar- skem pridelku pri tistih kmetih, ki so upoštevali stro- kovne nasvete in pri tistih, ki jih niso upoštevali. Prav ti zadnji so imeli izrazito slab pridelek pšenice. Kmetijski strokovnjaki opozaijajo, da se bliža čas je- senske setve, in da kaže bolj upoštevati strokovna navo- dila, ki jih je mogoče prebra- ti in shšati v časopisju oziro- ma na radiu in televiziji. Strokovna navodila pa bodo pravočasno posredovale tudi vse zadružne pospeševalne službe in strokovna služba območnega zavoda za živi- norejo in veterinarstvo Celje. Letošnji manjši pridelek pšenice v celjski občini ni edini problem, s katerim se ubadajo v zadrugi, precej jih je tudi v živinoreji. Med nji- mi je pasemska pisanost ži- vine trenutno takšen, da bi k njegovemu reševanju morali pristopiti zelo načrtno. Na območju KZ Celje redijo kmetje v glavnem dve pa- smi, lisasto in ijavo. Kmetje pa zelo neradi prevzemajo v nadaljnjo rejo teleta ijave pa- sme (zlasti v Gornji Savinj- ski dohni poznano z doma- čim imenom sivke) in dejan- sko je v celjski občini pro- blem, kam privezati ta teleta. Veijetno bi se morali v celj- ski občini načrtno preusme- riti izključno na lisasto gove- do, ki je primerno tako za mlečno kot za mesno pride- lavo oziroma prirejo. MITJA UMNIK V kmetijski zadrugi Celje ocenjujejo, da se bodo kljub slabšim pridelkom pšenice letos približali načrtom. Doslej so odkupili od kme- tov blizu 330 ton pšenice, kar je sicer 87 odstotkov let- nega načrta, hkrati pa 91 odstotkov lanskega odkupa in prevzema pšenice. Krompir Je že zunaj v času, ko v Spodnji Savinjski dolini hitijo z obira- njem hmeljskih kobul, so se v Gornji Savinjski dolini spravili mad krompir. Tako so ga v Bočni, ki je nekoč kot center za semen- ski krompir zlasti v novi Jugoslaviji zelo slovela po dobrem krompiiju, večinoma že izkopah. Po pogovorih s kmeti pa pridelek ni preveč obilen, čeprav so s sorto Cvetnik še nekako zadovoljni. Sicer ga tudi ni tohko kot sorte igor. Lani so v Bočni kmetje krompir prodajali po 60 oziroma 70 dinaijev za kilo- gram, letos pa se dogovaij^jo na svojem »prostem« trgu o ceni 100 din za kilogram cvetnika - seveda za vse tiste, ki se bodo pripeljali ponj. UM STROKOVNI NASVET Suša ogroža poljščine Prave poletne vročine trajajo s krajšimi prekini- tvami že od sredine junija. Večji del Slovenije ni imel izdatnejših padavin od 25. julija do 20. avgusta. Visoke temperature in pomanjkanje padavin ponekod ogro, žajo pridelek poljščin in travinja. Precej posevkov silažne koruze je poškodovanih od suše, na plitvih peščenih tleh so se začeli sušiti spodnji listi. Od suše poškodovano koruzo bomo sihrali nekaj prej, vendar pretirano zgodnje siliranje ne prippro. čamo. Steblo in storž vsebujeta še vehko vode, taka silaža ima kljub suhim listom še preveč vlage, zato je kakovost takšne silaže slaba, v njej je preveč ocetne kisline in živali jo premalo pojedo. Pri siliranju koruze z vehkim deležem suhih listov je treba silažo dobro potlačiti in skrbno pokriti. V gornji plasti silosa naj bo silaža z manjšim deležem suhih listov. To velja v enaki meri za koritaste in stolpne silose. Priporočamo, da jesensko rast trave silirate zmerno uvelo skup^ s koruzno silažo. Po silažni koruzi priporočamo setev mnogocvetne ljuljke za spomladansko rabo, čeprav je lahko ta setev zaradi vremena tvegana. Zaradi suše bodo pridelki na travnikih v avgustu precej manjši. Za gnojene travnike, pašnike in sejane travno deteljne mešanice, priporočamo takojšnje dognojeva- nje z dušikom in sicer 150-250 kg KAN-a/ha ali z NPK s poudarjeno vsebnostjo dušika. Iz dognojenih travni- kov pa morate obvezno pospraviti pridelek pred zimo, sicer bi previsoka ruša utrpela pozimi škodo zaradi snežne plesni. Priporočamo, da vso jesensko rast na vseh naravnih in sejanih travnikih porabite z jesensko pašo. Kjer paša ni mogoča porabite pozno jesensko rast za zeleno krmo. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE REKLI SO Kisio zeije na trgu v Šempetru ima Merx svojo kisarno za zelje in repo. Pridelek zgodnjega zelja so že pobrali in v Merxovi kisarni so ga za kisanje odkupih dvajset ton. To zelje je že skisano in bo v teh dneh prišlo v trgovine. Kot nam je po- vedal vodja kisarne Vin- ko Fonda dajejo večji po- udarek na poznejše sorte, zelja. Tega bodo letos od- kupih okrog 750 ton, ki ga bodo zribali dvakrat. Po- leg tega bodo skisali tudi 100 ton repe. S svojimi proizvodi zalagajo celj- sko, koroško, zasavsko in del podravske regije. Ze- lje odkupijo pri koope- rantih KZ Savinjska doh- na in Merxa, repo pa od Kmetijske zadruge Šmaije. T. TAVČAR Tam, kjer sta doma trma in zagnanost Jagoälöevl Iz Gorice pri Slivnici gradijo nov hlev Na kmetiji Jagodičevih v bližini Gorice pri Slivnici gospodarijo »ta mladi«. Ro- man Jagodič je pred deseti- mi leti kmetijo prevzel od očeta Karla in že takrat sklenil, da bo pričel z mo- dernim kmetovalcem. Na 19 hektarov veliki kmetiji so namreč možnosti za živi- norejo dovolj dobre, da se lahko z njenim dohodkom preživlja sedemčlanska družina. Toda ta dohodek ni takšen, kot bi lahko bil. Cel kup težav imajo, ki jih ni videti konca. Družina pa je vztrajna, zagnana in verja- me, da se bo tudi njim obr- nilo na bolje. Pred leti so se Jagodičevi lotili gradnje novega hleva. V njem bi bilo prostora za 30 glav živine in to predvsem za mlekarice. Najeli so kredite in z njimi postavili hlev, za opremo pa je zmanjkalo de- narja. Tako se živina še ved- no stiska v starem hlevu, nov pa čaka na boljše čase. Ko bo hlev čez leto ali dve končan, pa bo treba kupiti nekaj do- brih mlekaric, kar bo spet zahtevalo precej denaija. Ja- godičevi se namreč namera- vajo usmeriti v proizvodnjo mleka. Pri tem pa tarnajo, da so odkupne cene tako nizke, da je celo liter mineralne vo- de dražji od litra mleka. Obdelovalna zemlja je si- cer v ravnini, pa kaj, ko jo večkrat na leto preplavi Vo- glajna in naredi veliko ško- do. Letos se je to zgodilo že štirikrat, enkrat paje klestila toča, tako da je kar presenet- ljivo, da je koruza na njiho- vih poljih tako lepa. Odškod- nina za vse to pa je bolj sim- bolična. Vehko si zato obeta- jo od melioracije, s katert bodo v Kmetijskem komb; natu pričeli prihodnje leto. Roman Jagodič na trenu; ke sicer obupuje, pa vendí volja in zagnanost premagč ta malodušje. Ljudje tar okoh pravijo, da je z mislin nenehno pri svojem nover hlevu, ki mu ne da spati. Še sreča, da si kmetje v va si radi priskočijo na pomoč ko je treba sosedu zorrati nj; vo ali posparaviti pridelek Tako tudi novih strojev к pogreša, čeprav na tihem sa^ nja o novem traktoiju. . Gotovo ga bo imel, tak: kot nov hlev in večjo čred: živine. Družina JagodičeNii se namreč ne preda, pa će prav jim pridelek klesti tofe in ga poplavlja Voglajna. T. CVIRN Družina Jagodič pred nedokončanim hlevom, ki čaka na boljše čase. Število ovc narašča v Zgornji Savinjski do- lini so za rejo ovc idealni pogoji. Pred desetletji so bili na tem področju šte- vilni tropi, potem pa je bi- lo ovc vse manj, dokler ni- so postale prava redkost. Pred leti pa so začeli po- novno spodbujati kmeto- valce k tej dejavnosti. O tem nam je direktor Zgor- njesavinjske kmetijske za- druge Moziije Alojz Plaz- nik povedal takole: »V srednjeročni plan smo vključili tudi povečanje ovčjih tropov. Kmetje naj bi imeli rejo ovc za dopol- nilno dejavnost. V svojih prizadevanjih pa smo dose- gli le malo uspehov. Danes je na območju naše zadru- ge okrog 1400 ovc, moralo pa bi jih biti kar precej krat več. Razlog za to je predv- sem negotovost na tržišču. Pred leti je bilo povpraše- vaje po ovcah izredno veli- ko, potem paje skoraj pov- sem pojenjalo, tako da praktično ni bilo mogoče prodati nobene ovce. Ima- mo 24 rejcev, ki se s tem ukva^ajo dopolnilno, spe- cializiran rejec paje dr. Za- gožen, ki se ukvaija tudi s poiskusnim in gospodar- skim križanjem domače je- zersko-solčavske pasme z rusko pasmo romanovska- ja, za katero je značilna izredna mesnatost in rod- nost. Te ovce imajo pravi- loma po dva mladička na- enkrat, pogosto pa tudi tri ali celo štiri. To je za eko- nomičnost vzreje izredne- ga pomena.« Kljub temu, da pospeše- vanje ovčereje še ni dose- glo zaželenih učinkov, po- speševalci ne nameravajo vreči puške v koruzo. Sicer se zavedajo, da je uspeh njihovih prizadevanj odvi- sen predvsem od ekonom- skih razmer na tržišču, vendar upajo, da bodo predvsem na višinskih kmetijah povečah število tropov in da bodo tudi vi- sokogorski pašniki izkoriš- čeni. T. TAVČAR 28. AVGUST 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 11 O požaru V Trnovcu 21. avgusta ste v NT objavili i-eportažo o požaru pri Boga- tajevih v Trnovcu pri Šent- jurju. V tem prispevku je govora o veliki solidarnosti sosedov pri ponovni izgradnji oziro- ma popravilu gospodarske- ga poslopja in reševanju imovine. Sosedom je vseka- kor potrebmo izraziti prizna- nje za takšno pomoč in de- lavci Zavarovalne skupnosti Triglav se pridružujemo takšnemu priznanju. Vsekakor pa je treba zapi- sanemu dodati še nekaj mi- sli, ki bodo koristne. Pred- vsem želimo opozoriti obča- ne na organizirano družbeno solidarnost, ki se odraža s primernim požarnim zavaro- vanjem. Tega inflacija vsako leto razvrednoti in prav na problem inflacije je treba opozoriti tudi v tem primeru. Bogatajevi bi lahko dobili z odškodnino poravnano ce- lotno škodo, toda zaradi pod- zavarovanja je bila zavaro- valnina le okoli četrtine de- janske škode. Sklenitelj za- varovanja bi torej moral, ko sklepa pogodbo o zavarova- nju, postaviti zavarovalno vsoto (vrednost zavarovalne- ga imetja) v takšni višini, da bi enoletna inflacija ne imela učinka razvrednotenja, ka- kršnega sicer ima. Še večji negativni učinek pa ima inflacija v primeru, da je že ob sklenitvi zavaro- valne police zavarovanje prenizko sklenjeno. Vzrok za nastalo škodo je bil udar strele, ki je zanetila požar. Zavarovanec seveda na nastanek škode ni imel vpliva, hitro in pogumno re- ševanje pa je bistveno zmanjšalo škodo. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, Celje Zamašeni kanali Delavci Komunalnega po- djetja Celje,. Tozd CE-KA očitno ne opravljajo v celoti svojega dela, za katerega so plačani. Pred stanovanjskim blokom Na zelenici v Celju se je že spomladi zamašil od- točni jašek cestne kanaliza- cije. Ob dežju hudourna vo- da ne odteka, ampak se zadr- žuje dalj časa na površju ceste. Kljub - dvakratnemu pi- smenemu opozorilu tozdu CE-KA naj jašek očisti, de- lavci tega podjetja še do da- nes dela niso opravili. Ob hujšem nalivu tako grozi lastnikom garaž v bloku Na zelenici 10 in montažnih ga- raž ob Čopovi ulici, da bo hudourna voda vdrla v gara- že. Sprašujem, kdo bo za mo- rebitno škodo odgovarjal. Res je čudno, kako brezbriž- ni so komunalci, s^j bi za čiš- čenje jaška bil potreben le en delavec z ustreznim oro- djem, da bi iz odtočnega ja- ška odstranil nesnago. Enako ali celo huje je za- mašen odtočni kanal pri keg- ljišču Ingrada na Ljubljanski cesti. Tam je jašek zamašen že dve leti in že ob najmanj- šem dežju stoji voda na povr- šini po ves teden in prepre- čuje pešcem hojo po Poti na Ostrožno mimo posebne šo- le. Takšno jezero ni v ponos »belemu Celju«, posebej pa ni v ponos delavcem tozda CE-KA. Ker bi se v Celju po- dobni primeri še našli, se ob- čani lahko upravičeno vpra- šamo, zakaj sploh plačujemo komunalne prispevke. Inž. ANTON HARTMAN, Celje Kdo si želi takšno poslovanje Študentskega servisa? Kot predstavnica Študent- skega servisa Maribor, po- družnica Celje, se čutim od- govorno in dolžno odgovori- ti na vprašanje Teje Grušič, ki je poleti občasno delala v žalskem Ferralitu in je v prejšnjo številki NT v tej ru- briki zastavila vprašanje, v čigavem interesu je poslova- nje Študentskega servisa. Letos je že druga delovna sezona, ko sedelujemo s Fer- ralitom. Začetki sodelovanja so bili zelo uspešni. Lani so bila vsa dela, ki so jih oprav- ljali člani servisa v Ferralitu, nagrajena po pravilniku o oblikovanju nagrad za uslu- ge in storitve Študentskega servisa. Ta pravilnik določa zaščitne nagrade zaradi laž- jega dogovora z delovnimi organizacijami pri določanju višine nagrad. Za primer naj omenim, da so bila lani eno- stavna pisarniška dela v Fer- ralitu nagrajena z 200 din na uro, težja zahtevnejša dela pa z 280 din. Pred pričetkom letošnje delovne sezone sta se vodja kadrovske službe Ferralita Branko Zupane in direktor SŠ Marjan Krajne dogovori- la o načinu posredovanja del v času počitnic in o višini urne nagrade. Za Ferralit je bila sprejem- ljiva najnižja uma nagrada 450.- din za vsa dela enako, predvsem zaradi precejšnje- ga nerazumevanja redno za- poslenih delavcev, ki so lani dobili nižje OD kot je znašala mesečna nagrada člana ser- visa. Takšno je bilo pojasnilo vodje kadrovske službe. Za- radi teh težav je bilo v dogo- voru med SŠ in Ferralitom jasno in nedvoumno rečeno, da bodo vsa dela nagrajena enako, v višini 450 din, s tem, da se samo štipendistom Ferralita mesečna nagrada zmanjša za znesek štipendije 20.000 din. Ferralit se ni držal sklenje- nega dogovora in je tudi zmanjšal mesečne zaslužke vsem, tudi tistim, ki niso nji- hovi štipendisti. Za to ni opravičila in tudi razumeva- nja ne, ne s strani Študent- skega servisa kaj šele s strani mladih, ki so bili za pošteno opravljeno delo gmotno oškodovani. Ferralit je grobo izigral Študentski servis in mlade. Naj se vrnem k vprašanju Teje Grušič. Najbrž ni treba posebej poudarjati vloge Študentskega servisa v naši družbi. Smo delovna organi- zacija posebnega družbene- ga pomena, ki posluje v inte- resu mladega človeka - dija- ka, študenta - ki mu omogo- ča po eni strani izboljšanje materialne psnove, po drugi strani pa SŠ vsako leto vrača mladini večji del dohodka v obliki financiranja obštudij- skih dejavnosti. Kot primer naj omenim pomoč pri fi- nanciranju prenove prosto- rov Centra za klubsko dejav- nost, kamor mladi v prostem času radi zahajajo. Za konec naj pripomnim, da je Teja Grušič neutemeljeno in neu- pravičeno poskušala spraviti v slabo luč poslovanje Štu- dentskega servisa, o katerem je očitno premalo poučena. MARJANA VOLF, Vodja podružnice SŠ Maribor PRIREDITVE Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu si lahko ogledate razstavo likov- nih del akademskega slikarja Janeza Pristavca. Rastava bo odprta do 5. septembra. Likovni salon Celje v Likovnem salonu je v teh dneh na ogled razstava del slikarja Tomaža Gorjupa. Knjižnica Titovo Velenje v razstavnem prostoru Knjižnice v Velenju je odprta razstava Hannesa Flacka, grafika iz Gradca, ki se pred- stavlja s svojimi haptično-sintetičnimi vizijami v em^lni slikarski tehniki. Velenjski grad Na velenjskem gradu bo jutri ob 20. uri koncert ansambla Quatebriga. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 28. Pa so bili vendarle lepi stari časi y Mall Brezi pri Laškem so zasukali kolo časa za neka! deset let nazal Velikokrat govorimo o starih dobrih časih, ki se ne povrnejo več, a so bili tako lepi in prijetni, da jih kar ne moremo pozabiti. Vemo sicer, da so bili predvsem težki in garaški, da kmečki živelj ni poznal lenarje^a in so morali vsi pri hiši krepko poprijeti za delo, da je bilo tudi po- zimi kaj v lonec dati. Pa vendar - ljudje so poskr- beli tudi za vedro razpolo- ženje, pomagali so drug drugemu in pri delu rajši zapeli kot pa jadikovali nad svojo usodo. Morda so nam prav zara- di tega »stari časi« tako bli- zu in nam je spomin nanje še kako drag. Veseli smo vseh poskusov, da naša stara kmečka opravila ne bi popolnoma zatonila v pozabo in bi jih v njihovi avtentični podobi znali po- kazati tudi našim otrokom. V laški občini - morda so edini v Sloveniji - so prav zaradi tega pri Zvezi kul- turnih organizacij tudi ustanovili odbor za ohra- njanje starih navad, šeg in običajev. Veliko starih in mladih - in tega smo пад- bolj veseli - se je odločilo za ohranjanje starih navad in tokrat so na 3. občin- skem prikazu v Mali Brezi poskrbeli za čimbolj nazo- ren prikaz žetve in opravil pri spravilu žita. >»Živ poreselj« čeprav organizatorjem nedeljske prireditve vreme ni bilo najbolj naklonjeno, pa se je nekaj po četrti uri popoldne sonce le še kaza- lo za okoliškimi griči. Poz- dravljalo je žanjice, ki so se s srpi podale na zadrgo še ne požeto njivo v Mali Bre- zi. Nekaj metrov ovsa so pustili nepožetega, da bi gledalcem čimbolj nazorno prikazali spravilo žita od začetka do konca. Začelo se je s pesmijo in žanjice so hitro končale z delom. Brez zapletov seve- da že na samem začetku ni šlo. Fantje, ki so povsod ra- di vtikali svoje prste vmes, so žanjicam tudi tokrat za- godli in jim podtaknili »živ poreselj«. Gre za snopič ne- požetega žita, ki ga žanjice potem seveda ne morejo oviti okoli snopa in ga po- staviti v kopico. In, ker so že včasih vedeli, da morajo biti vse kazni vzgojne, da si jih človek zapomni, so ža- rnice nagajivca - če so ga le našle - dodobra premika- stile. No, zadnji snop žita, ki so ga poželi na njivi, je irnel vselej poseben pomen. Ža- njice so ga še posebej lepo okrasile in ponesle domov, gospodinji naproti. Ostalo snopje pa so naložili na vprežni voz, ga pritrdili z žrdjo in odpeljah domov. Na njivo pa so poslali do- rnače in sosedove otroke, ki so potem z drobnimi prstki skrbno pobirali od- padlo klasje, in si tako pri- služili vsak svojo »štruč- ko« ob mlačvi. »Hs cepé«, potlej na >»gepl« in danes s Icombanjom Laščani so se potrudili in prikazali mlačev žita od sa- mih začetkov naprej. »Na cepé« je bilo treba včasih omlatiti žito, zatem so mla- tili z »geplom« in še zatem so v naše kraje prinesli ču- den ropotajoč stroj, ki so mu rekli mlatilnica in je nanj svoje žito mlatila vsa vas. Vendar je bilo treba mlatilnico »gnati« na roke in mlatiči so se često prito- ževali, jda je to še bolj teža- ško delo. Zapisali smo že, da so kme^e prav ob n^teqih opravilih znali poskrbeti za šalo. Med mlačvijo seje na- šel kdo, ki je iz soseščine prinesel »metlo klepat«. S tem nepridipravom - če so ga seveda zalotili - so mla- tiči lahko naredili vse, kar so hoteli. Če jih je pri deli manjkalo, potem so ga po- navadi obdržali na podu in jim je pomagal mlatiti, dru- gače pa so ga slekli, mu v obleko natlačil slame in takšnega pognali po vsej vasi. Omlateno slamo so spet posebej obdelali. N^lepšo so izbrali za »škope« s kate- rimi so krili strehe in še da- nes poznamo rek, »da luk- nja pri luknji vodo drži«, ostalo slamo pa so zmetali na parno. V parno je pona- vadi romalo tudi kakšno posebej jezikavo dekle, ki je potem zagotovo svoj je- zik še bolj vrtelo. Neočiščeno žito, kije pri- šlo iz mlatilnice, pa je bilo treba naprej z rehtami ali »redes^ami« kot so jim tu- di rekli, potem pa še z »ve- janjem« in »včinjanjem« razdeliti na tisto za peko kruha in tisto za živino. Ne- кец je moralo ostati tudi za davke in »beijo« in prav za- to je gospodinja s »škafi« posebej skrbno premerila ves pridelek. Od tega, kakšen je bil pridelek, pa je bila ponava- di - pa tudi sedaj je tako - odvisna tudi dobra ali sla- ba volja gospodarja in go- spodinje. Takrat, ko je bila letina dobra, so na vseh do- mačijah pripravili »likof«. kakršnega so v МаИ Brezi naredili člani kulturno- umetniškega društva An- ton Tane iz Marija Gradca. IVANA FIDLER FOTO: EDI MASNEC Predsednik odbora Vla- do Marot pravi, da se v Laškem trudijo predvsem za čimbolj nazoren in res- ničen prikaz starih navad in opravil ter obiskoval- cem ne pokažejo vselej ti- stega, kar bi le-ti radi vi- deli. Pri tem mislijo predvsem na avtentičnost prikaza in se ne trudijo, da bi posamezna opravila zavili v šaljiv in zanimi- vejši prikaz. In prav to je pri gledalcih v Mali Brezi vzbudilo največ zanima- nja, saj so številni od ne- kaj več kot tisoč obisko- valcev pozdravljali posa- mezne nastope, pri naj- manjši napaki pa so glas- no opozarjali, da se včasih tako ni delalo. Organizatorji letošnje- ga 3. občinskega prikaza starih navad in opravil, odbor za ohranjanje sta- rih navad, šeg in običajev pri Zvezi kulturnih orga- nizacij občine Laško, so se potrudili in v Mali Brezi nazorno prikazali vsa de- la, ki jih je bilo včasih po- trebno opraviti ob žetvi in spravilu žita. V sodelova- nju s kulturnimi društvi Anton Tane iz Marija Gradca, Lažiše, Trobni dol in Vrh nad Laškim ter strelsko družino Mala Breza, odborom kmetic zadružnic, trap sekcijo Partizana Marija Gradec in domačini iz Male Breze so na prireditvenem pro- storu pod Markačevem kozolcem poskrbeli za pri- jetno razpoloženje. Osrednji del nedeljske prireditve je bil prikaz že- tve in opravil pri spravilu žita, domačini pa so se po- trudili in prikazali še marsikaj zanimivega. Zga- njekuha, »prešanje« sadja, pa lončar in piskrovez so popestrili prireditev, žal pa je odpadla »vleka so- da« in podkovanje konja, saj je v Mali Brezi prehi- tro pričelo deževati. Prav pri najtežjih delih t trebno poskrbeti tudi za & lo razpoloženje. Pravijo, ^ delo lažje šlo od rok in th zavleklo za kakšno uro, ф negodovali. Član kultur^ škega društva Anton Tanj Gradca Ferdo Medved je v zi ves čas skrbel za dobro, nje, med drugim pa je рђ^ šaljivo, a resnično zgodb« Lahomske doline. Svojčas je bilo v tej ^g mlinov, ki so vsak zase ra^ Lahko bi se reklo, da je glavno delo že opravljeno. Žito je naloženo na voz in sedaj lahko prične tudi deževati, si ponavadi oddahne vsak gospodar, ko dviga žrd in počasi že priganja živino proti domu. Po drugi strani pa vsi vedo, da jih čaka še veliko dela z mlačvijo. Letos je bila letma dobra - gospodar in gospodinja, ki »zvejano« žito meri s »škaH* srta zadovoljna. Pa vseeno, zrnje je potrebno skrbno zmeriti in razporediti za peko preko vsega leta, nekaj pa ga je moralo ostati tudi za davke in »berjo*. Šampion turizma ne Kako smo v Rogaški Slatini Iskali dlako v Poletno jutro je bilo. Trije Indijanci (beri: praktikanti) Ines, Vojko in Nataša, smo premišljevali, kaj bi delali. Nekaj takega, kar bo »zažga- lo«, kar bodo ljudje brali. Pa smo se domislili, da bi bilo pametno pokukati v Rogaško Slatino, ki se kiti z zvenečim naslovom. Šampion turizma za leto 1985, ter pogledati, če jih je ta naslov uspaval, ali pa le pripomogel k večji ure- jenosti kraja. Po tihem smo upali, da bomo odkrili vrsto napak in že smo v duhu videli z mastnimi črkami natisnjen naslov: »Šampion turizma 1985 spi na lovorikah prete- kle slave«. Rogaška Slatina nas je spre- jela obsijana s soncem. Bojni načrt, ki smo ga skovali med vožnjo je bil, preizkusiti na- prej prodajalke v znanju tujih jezikov. V ta namen smo se dogovorili, da se bomo v trg vinah pogovarjali le anglei (odločitev ni bila težka, s^jj to edini jezik, ki ga poleg si venščine za silo obvladamo), V prvih dveh trgovinah pn dajalke niso znale angleški zatrjevale pa so, da nam lahi pomagajo z nemščino. To sni seveda odklonili. Na pomo nam je priskočil neki kupa ki se je ponudil, da riam lahi služi za prevajalca. Žal je m »le« fi-ancosko, s čimer je b za nas nezanimiv, saj smo tisi trohico znanja francoščine! gimnazije že takoj po matui pozabili (pa ne po profesorje^ krivdi). Tako nam ni preostali nič drugega kot da smo s ogledali, kaj pravzaprav nudi jo turistom. Niso bili ravno ú virni, vendar pa so imeli n» prod^ res številne izdelke ii steklarne Rogaška Slatina ženske srajce z izvezenimi n> rodnimi ornamenti, komplf robčkov, med katerimi d manjka tisti z napisom: »Sle NOVI TEDNIK - STRAN 13 li mlinske kamne in - odvisno od tega, kako je bilo pri hiši - tudi peli raïlï^"® pesmi. Bočanatov mlin »na vrh doline« je imel malo vode in ve- likokrat se je zgodilo, da v strugi ni bilo dovolj vode, pa je zato prepeval »n'coj ne murem, te un večir«. »Dol po dolin« na Reki je nekdaj jiilel mlin, ki je imel že malo več vode, pa je bila tudi njegova pesem ђо1ј zvočna. »Pol men', pol teb'«, je 0ilel in privabljal kmete iz okolice, Ili so vanj prinesli marsikatero vre- čo žita. Bili pa so tudi mlinski kamni, ki so mieli v skladu s hišnimi razmera- mi. Pri Bobek, kjer so bili sami »pob- je pr' hiš'« se je mlin oglašal »prid'te dekleta, prid'te dekleta« in pravijo, da pri tej hiši mlinski kamni niso velikokrat utihnili. V enem od mlinov, pri Turkovih v Marija Gradcu, pa so imeli toliko dela, da so se mlinski kamni najpo- gosteje oglašali ker »vesel bod', če žak'1 dobiš«. Vsi, ki poznajo stara kmečka opravila in se še spominjajo let, ko seje že- lo na roke, vedo kaj je to »živi poreselj«. Sicer pa, hudobijo in nagajanje je potrebno kaznovati so si rekle žanjice in fanta, ki jim je podtaknil v poreselj zavit snopič žita, ki ga po- prej niso odžele, pošteno premikastile. na lovorikah ¡0 nismo našli moja dežela«. Naprodaj še številni drugi bolj ali lični predmeti, med ka- je tudi ogromna veveri- gi, maskota Univerziade, prihodnje leto v Za- ilednja tarča je bil hotel m trgovine, ki so v njego- 3lici. Najprej smo z našo 'drano angleščino napad- <Цја1ке trgovine, ki je v J. Nekohko so nas razu- toda očitno jim je bila omača nemščina. Nena- pa nas je prešinila čudo- nisel. Na prodajnih poh- 0 se bohotili Medexovi 1 od Propohsa do Apifi- Pilana, Apilecitina, An- И ■.. Tu pa bodo proda- Popolnoma odpovedale, e veselili. Kakšna zmota! no v angleščini zahtevali Jjo. kaj je Propohs, nam l^ajalka z nasmeškom v angleščini izdano ''O. v kateri so natančno ^ vsi Medexovi izdelki in njihova namembnost. Bro- šure so imeli tudi v nemščini. Kar hitro smo pobegnili iz tr- govine, da prodajalka ne bi opazila naših začudenih obra- zov, ko smo zrli v angleško ra- zlago v brošuri in ugotavljah, da je slovenščina še vedno naš materin jezik. Pred nami niso bile varne niti prodajalne s ča- sopisi. Toda tudi tu so bih na- prodaj italijanski, nemški in angleški časopisi, le franco- skih ni bilo. V avli hotela Sava je bila raz- stava shk Iva Vrečka, ki so bi- le naprodaj, na oglasni deski pa so bila obvestila v sloven- skem, srbohrvaškem, nem- škem in italijanskem jeziku, ki so goste obveščala in vabila na teraso hotela Sava, kjer slašči- čarji pripravljajo okusne slaš- čice in številne specialitete s sadjem. Naše zadnje upanje so bih turisti. Ti pa bodo imeli goto- vo precej pripomb, smo si za- dovoljno meli roke. Nasprot- no! Vsi so hvalili prijaznost hotelskih uslužbencev, hrano, hotelske sobe, mesto na sploš- no, nekohko so nam potožih le, da ni dovolj izvirnih suve- niijev. Hotelski kompleks smo za- puščali ob zvokih Straussovih valčkov, ki jih je v dopoldan- skih urah izvajal orkester ma- riborske opere pred Zdravih- škim domom in privabljal šte- vilne goste. Mi pa smo še vedno mrzlič- no iskali. Žarek upanja nam je razsvetlil obraze ob pogledu na zunanjost Strossmayeije- vega doma, kije s svojo precej zanemaijeno zunanjostjo kazil celotno podobo tega dela Ro- gaške Slatine. Spravih smo se tudi nad zelenice, nad spreha- jalne poti. Kje je tisto »doma- če« balkansko okolje, kjer na vsakem koraku zagledaš košč- ke papirja, smo se spraševali? Niti en sam samcat se ni nikjer svetlikal iz trave. Vojko je obupano izjavil, da bo prevrnil koš za smeti, da bo Rogaški vrnil balkansko podobo. Toda . kaj, ko se je prestrašil, da se bo takoj našel kdo, ki bo vse sku- p^ spravil v red. Tudi v parku, ki je izven hotelskega kom- pleksa, je bilo vse čisto in ure- jeno. Ko smo se ozrli na zeleni- ce, ki so se v poletnem soncu postavljale s čudovito pisanim cvetjem, smo ugotovili, da tu res nimamo kaj iskati. Se rože so rasle v lepo urejenih cvet- ličnih gredah. Niti ena sama cvetlica si ni poiskala stranske steze, kjer bi odprla svoj cvet, niti ena ni bila polomljena ali ovenela. Naša zadnja postna je bila turistična agencija. Že ob vho- du, ko so nas pozdravila v šti- rih jezikih natisnjena obvesti- la, ki so obveščala o izletih, smo pokazali tudi tej stavbi hrbet. Še avtobusna postna je bila solidno urejena, saj je bil čitljivo napisan vsaj vozni red. Rogaško Slatino smo zapuš- čali z »žalostjo« v srcu. Ničesar nismo našli, kar bi lahko po- kritizirali, nad čimer bi lahko razhli mladostni gnev. Naš en- tuziazem, da bomo spremenili svet, je bil v kali, oprostite, v Rogaški, zatrt. Pa še sonce je neusmiljeno pripekalo nad na- šo stoenko in nad Rogaško ni bilo niti najmanjšega temnega oblačka. Prav! Kmečki praznik Že desetič so ga pripravili v Trnavčah Ivan Goltnik doma iz Šmihela je postal zmagovalec v košnji Zgornje Savinjske doline. »Žepo nekaj metrih sem videl, da mi kosa dobro reže in kmalu sem imel prednosti petih metrov. Štiri redi dolge približno petnajst metrov sem odrezal v šestih minutah«, je ob koncu veselo pripove- doval Ivan Goltnik. Za nagrado je dobil hlače Elkroj. V vasi Trnavèe pod mozirskimi planinami je tamkajšnja vaška skup- nost, v sodelovanju s Tu- rističnim društvom Mo- zirje, v nedeljo pripravi- la deseti kmečki praz- nik. Številnim domačim in pa tudi tujim gostom, ki so ta čas na odihu v Zgornji savinjski dolini, so prikazali stara kmeč- ka opravila. Franc Praznik: »Na praznik smo se pripravljali skoraj teden dni. Skoda, daje proti večeru pričelo deževati in naš trud je bil le malo po- plačan. Mislim pa, da smo v popoldanskem delu obisko- valcem prikazali stara kmečka opravila.« Kako se prede volna je obiskovalcem pokazala 72 letna Jožefa Markič in dejala: »Predem vsako zimo. Po dvajset kg in tudi več jo napredem. Časi se spreminjajo, ovac je zopet vedno več in tako pozimi ne bo dolgčas.« Franc Sedmak iz Rečice, ki sedi poleg Jožefe iz Trnavč, je pokazal kako se delajo brezove metle. »Napravim jih kakih petdeset in s prodajo ni problem«, je povedal Franc Sedmak ter dodal, da jih dela pozimi, ko ima čas. Na začetku vasi so pri- kazali kuhanje žganja. »Vsako leto ga nakuham kakih 50 litrov, včasih pa tudi več,« je dejal Anton Brezovnik, ki je na star način kuhal žganje in ga je dal tudi za pokušino. Osrednji prireditveni pro- stor sta bila Brešov in Čo- hov kozolec in prostor med njima. V Brešovem so uredili kmečko hišo. Tam je bilo videti kako so luščili koruzo, prebirali fižol, trli orehe, predli vol- no, delali brezove metle itd. Citrarja, pravi pred- sednik vaške skupnosti Franc Praznik, so si izpo- sodili iz Slovenj Gradca. »Igram več kot šritideset let, tu sem letos drugič in rad prihajam na to prire- ditev,«^ je povedal citrar Ivan Čuješ. Tradicional- ne košnje s kmečko mali- co letos ni bilo. Tokrat pa so mladi zadružniki pri- pravili tekmovanje v koš- nji za prvaka Zgornjesa- vinjske doline. Vsak ko- sec je imel odmeijen pro- stor (144 kvadratnih me- trov) in na znak so mladi kosci pjičeli rezati red za redjo. Že po nekaj minu- teh je Ivan Goltnik iz Šmihela prevzel vodstvo in v pičlih šestih minutah pokosil odmerjeno povr- šino travnika in tako pre- močno zmagal. Na kmečkem prazniku ni manjkalo domačih spe- cialitet, ki so jih spekle fospodinje iz Trnavč. koda je le, da je zvečer prireditev pokvarilo sla- bo vreme. Trnavčani pa za izvedbo praznika za- služijo vse priznanje. T. TAVČAR Kuhanje žganja je prikazal Anton Brezovnik iz Trnavč 14. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ Dragi dopisniki in bralci! Zdaj pa ne odštevamo več dnevov, ampak že ure do začetka šole, kajne? Ja, počitnic je takorekoč konec. Pa saj menda skorajda vsi že komaj čakate, da spet sedete v šolske klopi, se srečate s sošolci... No, tudi moja osamljena mapa komajda čaka novih zalogajev. Revica je tako suha, da jo je kar žalostno pogledati. Ampak že čez mesec, dva bo kar pokala od zajetnosti, v to sem prepričana. Med dopisniki so nam ostali zvesti edinole Strani- čani, ki so se tudi med počitnicami zbirali in pridno pisali. Zato je na teh počitniških straneh tudi neko- liko več njihovih prispevkov. Sicer pa: vesel skok v novo šolsko leto! Vaša Nadja Zelena straža Povsod ni čistoče. To sem opa- zila na avtobusni postaji v Slo- venskih Konjicah. Po tleh je bilo polno cigaretnih ogorkov, pepel- niki natlačeni s tobakom. Mislila sem si: človek se uničuje, zaprav- lja denar, onesnažuje okolico. Ko bi vsaj ogorke odnesel s seboj, ne pa, da tako osmradi vso okolico. Keikšno imajo taki ljudje doma? Ali tudi doma od vržejo ogorke kamor pride? Ne veijamem. Po- staja ni njihova, pa jo onesnažijo. KLAVDIJA REBERNAK, Stranice Iz počitniške beležke Obiskali smo Alojza Stebleta in njegovo ženo. Bila je počitni- ška sreda in prišlo nas je sedem stalnih ali manj stalnih dopisni- kov. Dobili smo se na križišču v Lipi. Peš smo jo mahnili po gozd- ni cesti med hladnimi drevesni- mi sencami. Vmes smo se pogo- vaijali, кдј doživljamo doma, kaj delamo. Vsi smo bili za to, da imamo radi šolo. Prispevali smo do klopce, se posedli in sestavili vprašanja. Odšli smo naprej in že smo prišli na jaso, kjer stojita dve hiši: nova in stara. Stara zasenči novo zaradi svoje lepote: majhna okenca, rože, lesena bruna, nizka streha, hiša stara 400 let, pa še topla. Alojz v tej hišici dela že več let pletaije za kruh iz slame. Toži, da nima viter, zato opleta kar s lastiko, ki jo dobi od vsepovsod. V mladosti si je služil kruh v rud- niku na Stranicah. Premog so kopali s krampi, delavcev je bilo okoli sto. Rudnik je nehal delati leta 1946. V mladosti je tudi mno- go kosil. S košnjo so začeli do- poldne, za večeijo so pa jedli svinjsko glavo in peli pesmi. Nje- gova žena se je spomnila pesmi Dobro jutro hladna rosa, al kaj rada reže kosa. Tako smo se dolgo pogovarjali in smejali in kmalu je bila ura za odhod. Nazaj grede smo se sme- jali in šalili in tako nam je poteko lepo počitniško jutro. » MANJA ADAMIČ, Stranice Spanje v pasli uti Ali ste že kdaj spali v pasji uti? Ne? Škoda! Jaz sem pa že. V živ- ljenju sem doživel veliko najraz- ličnejših stvari, tako ni čudno, da sem v uti za psa že spal. No, pa povest preberite in vse boste iz- vedeli. Tako kot vsako leto, sem tudi lani odšel k teti na počitnice. Se- strična mije obljubila 1100 dinar- jev, če prespim noč zraven psa, bratranec mi je pa ponudil 1500 dinaijev, če bom res tako po- gumen. Ves dan dan sem se psihično in fizično pripravljal na ta dogodek. Počasi se je začelo nočiti. Ob de- vetih sem vzel blazino in odejo in odšel ven. Vsem sem rekel Lah- ko noč in zlezel v uto. Iz hišice sem jim še zaklical, naj pripravi- jo denar, a me ni nihče slišal, ker so že odšli v hišo. Zaprl sem oči in narahlo zadre- mal. Ko sem zadremal, sem sišal pok. Bratranec in sestrična sta pritekla pogledat, če sem še živ. (Na srečo sem bil). Kmalu sta odšla. Čez kakšno uro se je priguncal pijanec, ki si je nekaj pel. Za vsa- kim stavkom je naredil požirek pijače. Dejal je: »Tule ... hik ... pa spi ena smrdliva ... hik ... psića.« Iz žepa je vzel prazno stekleni- co in jo zagnal vame. Zadel meje in jaz sem zacvilil. »Hm, ne zna lepo, hik, peti. Hik, nima posluha!« je ugotovil pijanec. A druge ugotovitve ni imel časa povedati, ker ga je teta že naslednji hip spodila, nato pa še dodala: »No, pojdi zdćg spat v hišo, saj te bodo še pohabili.« »Ne, ne,* sem ji odgovoril, ker sem hotel dobiti ves denar. Ugas- nila je luč in odšla. Proti jutru meje teta nagnala v hišo, kajti po vasi so hodili lovci in streljali vse necepljene pse. MIHA BOŽIČEK, 7. r Šmaije pri Jelšah V vodi je vedno sveže, Narisal: GORAZD KLINAR, 2. r. STRANICE Kal veš o prometu? Ali moraš na poti v šolo prečkati kakšno ulico, ali morda celo veliko križišče? Preveri svoje znanje o prometu. Pripra- vili smo majhen, zabaven kviz. Pri vsakem vprašanju se moraš odločiti za enega od odgovorov, ki so zapisani spodaj. 1. Zakaj nosijo pionirji rumeno rutico? a) da si obrišejo nos b) da se lahko igrajo slepe miši c) da opozorijo voznike nase 2. Kaj je narisano na prometnem znaku pred šolo? a) krava b) otroci c) šola 3. Kako prečkaš cesto v semaforiziranem križišču? a) vedno pri rdeči luči b) vedno pri zeleni luči c) ne glede na barvo luči 4. Preden prečkam cesto, se prepričam... a) .. .aH je v bližini moja učiteljica b) .. .ali me gleda miličnik c) .. .da je prečkanje varno (cesta prosta) 5. Prehod za pešce je namenjen ... a) .. .zebram b) .. .odraslim c) .. .vsem pešcem 6. Če je pri prehodu pionir prometnik... a) .. .mu pokažem jezik b) .. .počakam, da me vamo napoti čez cesto c) .. .ga prosim, če mi posodi prometno tablico 7. Pešci morajo hoditi... a) .. .po sredini ceste b) .. .po pločniku oziroma po skrajnem levem robu ceste c) .. .po zelenici 8. Ko hočem s kolesom zaviti v desno, moram ... a) .. .pobrcati z desno nogo b) .. .nakazati smer zavijanja zroko c) .. .trikrat pozvoniti z zvoncem 9. v križišču zavijam s kolesom v levo tako, da... a) .. .peljem po označeni stezi za kolesaije b) .. .peljem po sredini križišča in kričim c) .. .zavijem v levo že pred križiščem 10. Kresničko nosim... a) .. .kadar kurijo kresove b) .. .kadar dobim v šoli petico c) .. .ponoči in ob zmanjšani vidljivosti Pravilni odgovori: l.c, 2.b, 3.b, 4.c, 5.c, 6.b, 7.b, 8.b, 9.a, lO.c Komisija za delovna razmerja v TOZD MAJOLKA, Celje objavlja prosta dela in naloge za: 1. vodja poslovne enote - 1 delavec 2. natakar - 2 delavca Pogoji: Ad 1. Končana srednja šola za gostinstvo in turizem. V. stopnja, 5 let delovnih izkušenj, znanje 1 tujega jezika, poskusno delo 3 mesece, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Ad 2. Končana srednja šola za gostinstvo in turizem IV. stopnja, smer strežba, 2 leti delovnih izkušenj, znanje 1 tujega jezika, poskusno delo 2 meseca, delovno razmerje se sklepa: 1 delavec za nedoločen čas, 1 delavec za določen čas. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva objave na naslov: GOSTINSKO PODJETJE CELJE - SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR, Ljubljanska 5, Celje. NOVI TEDNIK - STRAN 15 , Karl M. je v ponede- , pk zvečer razgrajal v sta- vanjskem bloku ob Po- horski ulici; odpiral je Tata sosedov in jim gro- V, 2 dolgim nožem. Milič- Jjlii so mu vzeli nož in ga pravili spat, zadevi pa bo dodal svoj pečat še sod- Jik za prekrške. t Simona M. je v hote- ,и Celeia popivala skupaj Jožetom K. Ko je Jože odšel na stranišče, je pu- stil na mizi 5.000 dinaijev L zapitek. Simona je pla- vala (zapitek je znašal j200 dinaijev), z ostan- kom pa brž pobrisala do- ^ov. Jože se nikakor ni niogel sprijazniti s tolikš- no napitnino, zato je za- prosil miličnike, ki so mu pomagali, daje dobil svoj ¿enar nazaj. • Boris K. iz Košnice je v ponedeljek zjutraj raz- gr^al in grozil domačim, zato so ga miličniki nekaj pred peto uro odpeljali na hladno. • V celjski pivnici je Stavo M. s pestmi precej zdelal Jožeta V., tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Pesti so zasr- bele tudi znanega izgred- nika Pavla B., ki je, tako kot ponavadi, pomagal močnejšemu. Miličniki so kazensko ovadili Steva M., ker je Jožeta V. huje ranil, Pavla B. pa zaradi sodelovanja v pretepu. • Ranko K. je razgrajal v stanovanju v Delavski ulici, vendar se je po pri- hodu miličnikov hitro po- miril, ker se je bal, da bi ga odpeljali v prostore za treznenje. S. Š. Kratili so. Ico je isiio Gorenje v težavali Celjsko višje sodišče je potrdilo sodbo prvostopenj- skega velenjskega sodišča, s katero so 30-letnega Rudol- fa Rakuna iz Titovega Vele- nja obsodili na 5 let zapora za veliko tatvino, 26-letne- ga Branka Sebanca iz Josip Dola pri Ribnici na Pohorju na 3 leta zapora za pomoč pri tatvini, 32-letnega Dar- ka Sebanca iz Plešivca na 3 leta in 6 mesecev zapora za veliko tatvino, 35-letnega Bruna Valentija iz Titovega Velenja na leto dni in šest mesecev zapora za pomoč pri tatvini, 28-letnega Sil- vestra Hojana iz Titovega Velenja na leto dni in 6 me- secev zapora prav tako za pomoč pri tatvini, 26-letne- ga Petra Šimoniča iz Pro- žinske vasi na denarno ka- zen 100.000 dinarjev za pri- krivanje in 31-letnega Dra- ga Dobrotinška iz Vojnika na denarno kazen 80.000 di- narjev prav tako za prikri- vanje. Višje sodišče je sodbo spremenilo le toliko, da se znesek plačila Gorenju zniža na 347.985, za ostali znesek (200.000 dinarjev) pa so de- lovno organizacijo napotili na pravdo. Rudolf Pakun, Branko in Darko Sebanc, Bruno Valen- ti in Silvester Hojan so sode- lovali pri kraji pocinkane pločevine iz Gorenja, tako da sta Rudolf Rakun in Darko Sebanc leta 1984 dvakrat na- ložila na tovornjak skupno 13.900 kilogramov pločevi- ne, vredne nekaj manj kot 2 milijona dinarjev. Branko Sebanc je to pločevino pre- peljal s tovornjakom, vratar- ja Bruno Valenti in Silvester Hojan pa sta zamižala na obe očesi, ko je tovornjak z ukra- deno pločevino peljal mimo vratarnice. Za to sta enkrat dobila skupaj 50.000 dinar- jev, za drugo vožnjo pa so jima obljubili 120.000 di- nari ev. Šimonič in Dobrotinšek sta od Rakuna kupila ploče- vino, glede na ceno in dej- stvo, da poleg ni bilo nobene dokumentacije, pa bi morala vedeti, da gre za ukradeno robo, zato ju je sodišče obso- dilo za prikrivanje. Pritožili so se vsi obdol- ženci, vendair pa je Višje so- dišče menilo, da so kazni pri- merno visoke, nekoliko so znižali le premoženjski zah- tevek Gorenja. Ob tem bi omenili še dejstvo, da je ve- lenjsko sodišče izreklo obto- žencem višje kazni, ker je bi- lo v času, ko so kradli ploče- vino, Gorenje v precejšnjih gospodarskih težavah, obto- ženci pa so vedeli za te teža- ve. Da je to utemeljen razlog za višje zaporne kazni, je me- nilo tudi celjsko Višje so- dišče. s. ŠROT Utrujen po nočnem delu z dela v nočni izmeni v T. Velenju se je vračal proti domu v Paki pri Vi- tanju voznik osebnega avtomobila VILI JAKOP, 26. Med vožnjo je zaradi utrujenosti zadremal in v Vizorah zapeljal v levo ter trčil v betonsko mostno ograjo. Hudo ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Polili pivskega tovariša Celjski javni tožilec je vložil obtožnico za 28-letne- ga Branka Zontiča, zaradi roparskega napada na Jože- ta K., ki ga je pobil v podho- du pri avtobusni postaji in mu iz žepa vzel nekaj več kot 97 tisoč dinarjev. Letos, 26. julija je Jože K. prišel v Celje; s sabo je imel večjo vsoto denarja, ker je hotel kupovati. Vendar pa je zašel v gostilne in začel popi- vati. Pridružil se mu je tudi Branko Zontič, ki je pil na njegov račun, zraven pa je bilo še neko dekle, ki je bilo všeč Jožetu. Zvečer je dekle zapustilo gostilniško omizje, toda Zontič je Jožetu obljübil, da se bo dogovoril za zmenek z njo, odšel je ven in čez nekaj časa sporočil Jožetu, da ga dekle čaka v podhodu. Jože se je res napotil k podvozu na Teharski cesti (pod želez- niškimi tiri), vendar dekleta ni našel. Vrnil se je v gostil- no, kjer mu je Zontič razlo- žil, da ga dekle čaka pri sta- rem podhodu pri novi avto- busni postaji. Jože je še en- krat odšel iz gostilne, vendar pa ga v temi v podhodu ni čakalo dekle, ampak Zonti- čeva pest. Potem, ko je Branko Zon- tič pobil naivnega in precej okajenega Jožeta na tla, mu je vzel denarnico z 97.370 di- narji in se s taksijem odpeljal domov. Miličniki so ga še isfi večer prijeli, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pri- por, ker je bil že pred tem kaznovan. S. Š. PROMETNÉV. NESREČE i i Umri med prevozom v bolnišnico Iz Zbelovega proti Jerneju se je peljal s kolesom na po- možni motor PETER PE- ČEK, STAR 18 let, doma iz Klokočovnika, z njim je bila na kolesu tudi 12-letna Bar- bara P. Pripeljal je do tovor- njaka, s katerim je na cesti pred domačo hišo čakal na prosto pot RUDOLF FUR- MAN, 58, iz Loč. Zaradi ne- primerne hitrosti seje zaletel v tovornjak in se pd glavi udaril tudi ob deske, nalože- ne na kasonu. Peček in so- potnica sta padla, pri čemer se je deklica lažje ranila, Pe- ter Peček pa je zaradi hudih poškodb med prevozom v bolnišnico umrl. Kolesar izsiljeval prednost Skozi Mestinje se je proti Šmarju peljal z osebnim av- tomobilom JAKOB POLJ- ŠAK, 70, iz Münchena. Pri samopostrežni trgovini je z njegove desne strani zapeljal predenj s kolesom na po- možni motor 22-letni MAR- TIN ŠKET, doma iz Sp. Ga- bernika in se zaletel v avto- mobil ter padel in se pri tem huje poškodoval. TOZD OSNOVNA SOLA FRANCA VRUNČA SLIVNICA PRI CELJU razpisuje dela in naloge Učitelja razrednega pouka za podaljšano bivanje, za šolsko leto 1986/87. Prijave pošljite v 8. dneh na svet šole. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ Denar vse bolj vlada hokeju z Milanom Hohnjecem, predsednikom HDK Cinkarna Celje, se je vedno prijetno po- govarjati. Ne samo o hokeju na ledu, kateremu je tako ali drugače zapisan že štirideset let, ampak tudi sploh stanju v našem športu, tako v Celju kot Sloveniji in Jugoslaviji. Zadnje dni je Milan Hohnjec »na udaru« po telefonu in osebno v prijateljskih sreča- njih zaradi podpisa, ki ga je dal 19. avgusta na dopis, ko je HDK Cinkarna Celje po vseh posvetih in iskanju možnosti o rešitvi iz težavne situacije obvestila osrednjo jugoslo- vansko zvezo, da izstopa iz zvezne lige ter da bodo v pri- hodnji sezoni igrali v medre- publiški ligi! Vzrok je preprost - DENAR oziroma pomanjkanje le-tega. Celjski hokejisti se kljub naj- boljši volji in podpori TKS, ZTKO, pokrovitelja Cinkarne in vseh drugih ne morejo vsaj približno enakovredno kosati s tistimi, ki imajo več denaija. Če komu, potem je predsedni- ku Milanu Hohnjecu hudo: »Mislim, daje takšna odločitev v sedanji situaciji povsem pra- vilna. Večkrat smo sedli sku- paj predstavniki TKS, ZTKO in pokrovitelja - Cinkarne. Za novo tekmovalno sezono bi v zvezni ligi potrebovali okoli 45 milijonov dinaijev, ugotovili pa smo da nam jih primanjku- je več kot 25. TKS seje obveza- la za prispevek 5 milijonov di- naijev, kako pa najti ostalih 20? Cinkarna od lanskih treh milijonov ne more preiti na 20, zagotovili so nam jih samo šest. Še dobro, da so ostali naši pokrovitelji tudi zdaj, ko bomo nastopali v medrepubliški ligi. Na vse načine smo poskušali zagotoviti sredstva, pomagali so nam, vendar ni šlo. Da boš po mesecu ali dveh v zahtev- nem tekmovanju brez denaija, v to se ne želimo spustiti.« Koliko pa bo cenejše tekmo- vanje v medrepubliški ligi? »Zaradi opreme vedno potu- jemo z avtobusi in to je izredno drago. Tu bo zaradi krajših raz- dalj že prihranek. Kasneje bo- mo začeli s tekmovalno sezono (oktober), kar poceni energijo pri drsališču. Prihranek pri šti- pendijah, če to sploh lahko imenujemo štipendije. Naši fantje so dobivali in tudi naj bi v bodoče po 15 tisoč dinaijev mesečno, drugje dobijo po 40, 50 in tudi mnogo več. Cenejše bodo priprave, ker bodo vse opravljene doma. Ob sedanjih cenah računamo, da bi ob maksimalnem varčevanju za nastop v medrepubliški ligi potrebovali 15 milijonov din manj kot v zvezni hgi.« Kako bo z igralskim kadrom? »Rojšek in Bulatovič sta od- šla h Kompas Olimpiji v Ljub- ljano, v JLA imamo pet solid- nih igralcev. Poljskim igral- cem smo povedali, da jih ne potrebujemo, morda se bodo zaposlili pri kakšnem sloven- skem klubu. Ostal pa bo tre- ner, ki bo skrbel za člansko ekipo in pionirsko šolo, poma- gal pa mu bo Dobovičnik z de- lom pri mladincih in pioniijih. Zanimanje za hokej je v Celju veliko in po dveh letih siste- matičnega dela, s katerim smo začeli že lani, se bomo lahko kaj kmalu vrnili v zvezno ligo, seveda pod pogojem, če ...« Kakšen »če« je to? »Če bo odnos do hokeja na ledu drugačen. Brez denaija danes enostavno ne gre. Po- glejte: ko smo pred osmimi leti prišli v zvezno ligo smo bili tri- krat zapored tretji, za Olimpijo in Jesenicami. Igrali so povsod samo domači igralci. Potem so začeli novačiti tujce in izviseli smo. Prešibki smo. Zdaj pre- vladuje tisti, ki ima veliko de- naija. Crvena zvezda je za pri- hodnjo sezono dobila ali kupi- la najboljšega čehoslovaškega reprezentanta. Vardar iz Skop- ja, ki je postal član zvezne lige, sprašuje zakaj so lahko samo trije tujci v ekipi? Imajo men- da denaija kar za vso ekipo. Tako je tudi v Sarajevu, No- vem Sadu ... Medveščak v Za- grebu je bil na robu propada, kar pa so dobili Univerziado je njihov problem rešen, pa če- prav nima nobene zveze z njo. Jeseničani imajo samo hokej. Mariborčani gradijo zaprto dr- sališče in veliko napovedujejo. Mi z odprtim drsališčem izgub- ljamo že tako drago energijo. Sredi takšnega »šiš-maša« za poštenjaka ni prostora.« V Celju ni samo hokej, am- pak tudi umetnostno dr- sanje ... »Imamo izredno talentirane drsalce, ki se čez leto, dve, lah- ko uvrstijo med najboljše v Ju- goslaviji. Aubrehtova je na naj- boljši poti. Tudi za njih mora- mo urediti drsališče, kajti tre- ningi v tujini so dragi. Zato bo- mo drsališče odprli namesto 6. septembra takoj po 20. sep- tembru. Zavedajte pa se, da so drugje že po dober mesec in več na ledu - doma in v tujini!« Obnavljate drsališče? »Štirinajst dni že poteka re- konstrukcija strojnice, sanita- rij in garderob, počene beton- ske plošče, obnova strehe ... Železni elementi so potrebni pleskanja, luči bi bilo treba za- menjati, predvsem pa opraviti generalno obnovitev celotnega objekta z zazidavo sten, kjer bi pridobili na energiji. To pa bo možno šele čez nekaj let, saj denaija enostano ni.« Ste ob vsem tem pesimist *ali optimist? »2e v uvodu sem povedal: v Celju je dovolj mladih per- spektivnih hokejistov. S stro- kovnim delom bodo lahko na- predovali, zato smo tudi zadr- žali odličnega treneija iz Polj- ske. Tako lahko čez leto, dve ponovno pridemo tja, kjer smo bili. Vendar miselnost drugih se bo morala spremeniti, kajti drugače bomo še nižje, kot smo zdaj.« TONE VRABL Milan Hohnjec: »Ker sem vrsto let tudi v različnih od- borih TKS in ZTKO ob tem pa še predsednik HDK Cin- karna Celje poznam proble- matiko. Denarja ni in to si moramo znati dopovedati, kot si moramo tudi to, da ta objekt v Mestnem parku po- zimi vsak dan obiskuje po najmanj 500 mladih drsal- cev. To je najcenejša zim- skošportna rekreacija!« Ali res samo denar? Ko smo prisluhnili pripove- dovanju Milana Hohnjeca, predsednika HDK Cinkarna Celje o izstopu prvega moštva iz zvezne hokejske lige smo se začeli spraševati tako, kot reje- ga mnogi po telefonu ali na ce- sti: ali delavsko in športno Ce- lje res ni v stanju zbrati toliko denarja, da bi ekipa ostala med n^ bolj šimi v Jugoslaviji? Ali res ni možno zagotoviti takš- nih pogojev, da bi se lahko po- zimi na kvalitetnih tekmah v Mestnem parku zbiralo tudi po 1000 in več ljudi, ki se v mrzlih večerih nimajo kam dati? Lani dobro in optimistično zastav- ljeno delo z mladimi, solidnimi ter nepredragimi poljskimi okrepitvami se je čez noč raz- blinilo. Poljaki bodo igrali drugje, dva najboljša Celjana sta v Ljubljani, ostale je zajel upravičeni pesimizem. Dolgo- letno brezplačno delo z gara- njem skozi vse leto se je tako čez usodno noč 19. avgusta povsem izničilo. Pred izredno težavno nalogo je zdaj trener skup^ z vod- stvom, da bo igralce, ki so še ostali, spravil iz psihično ne- mogočnega stanja v takšno, ki bo omogočalo zadovoljivo igranje v medrepubliški ligi. Mnogi, ki poznao dobro šport, vedo povedati, da je vsak po- vratek mnogo težji, kot pa ob- stanek v neki sredini. Imamo vrsto takšnih primerov tudi v domačih logih (košarka, roko- met, nenazadnje nogomet) pa v slovenskem prostoru (košar- karji, nogometaši in še kdo). In ob primeru celjskih hokejistov se lahko s strahom vprašamo, kdo bo v sedanji fmančni krizi za šport naslednji na vrsti, da se bo moral odločiti za podo- ben korak? Vsekakor pa bomo posledice tega udarca s strani hokejistov še dolgo čutili in to ni prav. TONE VRABL KOMENTIRAMO Premladi za zvezde Veseh smo vsakršnega uspeha, ki ga doseže športnik, áe, bej če gre za mladega in obetavnega. Vsi mu želimo, da b¡ čimboljše pogoje za vadbo in da bi se razvil v resnično vj skega šampiona, seveda če ima za to naravne in ostale p^ Skupina mladih športnikov (npr. plavalcev, pa tudi ne , njih) že v rosnih, skoraj pionirskih letih okusi čar in zmagoslavja, ko stopi na zmagovalni oder in mu окоЦ. obesijo medaljo, v roko stisnejo diplomo. S to medajjojern nekaj več kot ostali njegovi sovrstniki. Tu pa se pojavi od¡^ moment, koje potrebno posredovanje treneija in ostalih^ skrbijo samo za športno rast mladega športnika, pač pa ђ, človeško. Ostati je treba na realnih tleh in nadaljevati z d^ ne pa se sprostiti in si misliti, sßj bo že šlo, s^ že vse znam/ narobe in zelo nevarno, kar takoj zapusti določene poslej padcu forme in slabših rezultatih. Nekć^ takšnih nehva^ primerov je prav v obetavni skupini celjskih plavalcev, ^ najostreje opozarja trener Andrej Žnidaršič. Pojavi pa se problem, da mu pri tem poskuša skupina to njegovo ^ načelo do dela na vseh področjih oporekati. Sreča, da nJ njegovih željah ni obrnil hrbta še vrh kluba, ki se z njim sif Primer Tanje Drezgič je vsaj zaenkrat uspešno rešen, m mov (trenutno) ni z Dejanom Tešovičem, medtem ko\ ostalih »vrhunskih« plavalcih, ki imajo podporo še pri si pojavljajo občasne težave, ki se kažejo v slabših rezultatih^ naštetih vzrokov. Seveda celjski plavalci niso osamljen pri navedli smo ga kot dokaz, s čim vse se mora dober ij spopasti, da v dozorevariju reši mladega športnika pred тоц ■ nim prezgodnim odhodom iz športne arene. Tako bi morale povsod in bi imeli kasneje manj problemov prav z moti likom športnika. In še nekaj: pretirano vmešavaiye stari delo treneija in vseh, ki strokovno delajo z mladimi, ni unje ampak celo škodljivo do ostalih, ki te možnosti nim^o. Zi lastnega imena kovati prezgodaj zvezdice, je lahko sila nei stvar. TONE VB Bo pokal tudi tokrat ostal v Celju! Tudi letos bo strelska družina celje prirediti enega najpomembnejših strelskih tekmovanj v SI veniji - 19. memoriala Jožeta Klanjška - Vasje. Zbrale se bodo vse najboljše slovenske ekipe ter i na strelišču na Gričku pomerile z malokaliberd puško. Tekmovanje bo v soboto, 30. avgusta s sla nostno otvoritvijo ob 8.30 in samem začetkom tekmi vanja, ki bo končano predvidoma ob 14. uri, ko bodi najboljšim podelili statuo borca, pokale in priznal? Tudi letos je med favoriti ekipa SD Celje, ki v zadu letih zapored osvaja to pomembno trofejo. Morda ji to uspelo tudi letos. Pokrovitelj velikega strelski tekmovanja je Republiški sekretariat za ljudj obrambo SR Slovenije. Start nogometašev v nedeljo Nogometni ples v republiški in zahodni 1 vzhodni ligi se bo začel v nedeljo, 31. avgusta. V obeh ligah - republiški in vzhodni - bomo tudi celjskega območja imeli več predstavnikov, ki bod poskušali doseči čimboljše uvrstitve. V republiški lil bodo igral tri ekipe, ki se bodo v 1. kolu vse srečd doma takole: Ingrad Kladivar s Kovinarjem iz Mari bora, novinec Elkroj z ljubljanskim Slovanom i velenjski Rudar s Triglavom iz Kranja. V 2. kolu, i septembra, pa bodo vsi trije gostovali: Ingrad Kladivi pri Slovanu, Elkroj v Domžalah in velenjski Rudar Murski Soboti pri Muri. V Vzhodni ligi bo v 1. kolu novinec Partizan Žale gostoval pri Steklaiju v Rogaški Slatini, Šmartno Lendavi pri Nafti, Dravinja pa bo igrala doma s Prok tercem iz Zagorja. V 2. kolu, 7. septembra, bosta dv derbija Partizan Žalec-Dravinja in Šmartno- Stektó V medobčinski nogometni ligi bodo člani startali' septembra, pioniiji in kadeti pa 13. septembra. Tt NOVI TEDNIK - STRAN 17 (iKostrelci na svetovnem prvenstvu , torek je odpotovala v » jjski Radstadt na sve- 0 prvenstvo v loko- i^^gtvu tudi jugoslovan- reprezentanca, ki se bo do 31. avgusta z ostal- . nomerila v dveh disci- ! v Fita in Hunter-Fi- fstreljanju. Janiniivo je, da devetčlan- iugosl^^^^'^^k^^^ reprezen- Iro tvorijo zgolj člani slo- flskih lokostrelskih klu- , iji^ da se bosta svetovne- 'pjvenstva udeležila letos If dva Gornjegrajčana: Voj- Colnar in Žare Krajne. Gornjegrajski lokostrelski IЛ, je v zadnjih treh letih (ustanovitve in začetka na- |j,ega dela, zlasti po zaslu- Vojka Čolnarja, učitelja na gornjegrajski celodnevni os- novni šoli, sicer pa prej od- ličnega lokostrelca Kamni- ka, že vzgojil nekaj odličnih lokostrelcev, ki znajo kmalu na pomembnih mednarod- nih srečanjih poseči po viso- kih mestih. Po mnenju Bori- sa Jemca, lanskega in pred- lanskega jugoslovanskega državnega prvaka v lokstrel- stvu v instinktivnem slogu, bi lahko že danes gornjegraj- ski lokostrelski klub po šte- vilčnosti uvrstili na drugo. po tekmovalnih rezultatih pa na črtrto mesto od 18 loko- strelskih klubov v Sloveniji. Lokostrelstvu se je do da- nes zapisalo že 84 navduše- nih lokostrelcev, večinoma mladih in praktično iz vse Zadrečke doline, od Nazarij do Nove Štifte, kjer je zani- manje tako poraslo, da so ustanovili že svojo sekcijo lokostrelskega kluba Gornji grad. Pred dnevi smo se pogo- varjah z Vojkom Čolnarjem, predvsem o možnosti, ki jih ima. »Če bi sodil po rezulta- tih na treningih, bi se lahko uvrstil med prvih deset, kar bi bil velik uspeh,« je dejal in še dodal, da je pri lokostrel- stvu posebnega pomena psi- hološka priprava in sploh psihično stanje, s katerim pa prav zadnje dni ni povsem zadovoljen. Vsekakor želimo našim lokostrelcem dosti uspeha, še posebno obema Gornjegrajčanoma. MITJA UMNIK V nedeljo 6. kolesarski maraton II. grupe odredov v nedeljo, 31. avgusta bosta kamniško kolesarsko dru- štvo in domicilni odbor II. grupe odredov iz Celja pri- pravila že 6. kolesarski maraton po poteh II. grupe odre- dov. Kolesarska prireditev, ki vsako leto privabi več kot 500 ljubiteljev kolesarskega športa, se odvija v spomin na prihod II. grupe odredov na Štajersko leta 1942. Kolesarska proga je krožna in poteka na relaciji Kam- nik-Moziije-Vranko-Kamnik, dolga paje 110 kilometrov. Terensko je razgibana in tudi zahtevna, s^ poteka preko Černivca in Kozjaka v Tuhinjski dolini. Startna mesta so v Kamniku, Moziiju in na Vranskem med 7. in 8. uro, edini pogoj pa je, da je treba kolesarsko progo prevoziti do 14. ure. Vsak udeleženec, ki bo prevozil progo, bo prejel spominsko medaljo. Organizator je pri- pravil na kontrolnih mestih tudi okrepčilne pijače. UM Bajst medalj skih atletov v Mariboru je bilo republiško Tensivo za starejše mladince mladinke v atletiki, Iger so Ijsfci atleti osvojili trinajst, jeojski pa dve medalji. Zal Rovanja niso povsem konča- sajgaje v soboto zaradi naliva lOtilo vreme in bodo neoprav- ne discipline opravili kasneje. ^ mladinkami je zlato meda- I osvojila Eriavčeva v metu ogle, srebrni Calasanova v sko- IV višino in Mastnakova v kop- bronaste pa Mastnak v krogli, hovljanec na 800 m in štafeta X100 m. Pri mladincih sta lagala Muhovec v kladivu in sgnc na 800 m, drugi so bili mer 2000 m ovire, Kukovič na )0m in Uplaznik kopje ter !ђа Podgoršek 5000 m in štafe- 4x lOOm. Velenjčani imajo dve medalji: tbmo Suhadolnik na 800 m in onasto Matjaš na 200 m. NA KRATKO Ervin Čas trener državne reprezentance v Ankaro v Turčijo je odpoto- vala na veliko meddržavno tek- movanje reprezentanca Jugo- slavije v konjeniškem športu v preskakovanju ovir. Ekipo se- stavljajo v glavnem člani sloven- skih klubov, med njimi tudi bivši Celjan Matjaž Čik in član KK Go- tovlje Franc Mesarič. Prvič kot trener vodi našo reprezentanco Ervin Čas iz konjeniškega kluba Gotovlje. Tretje ponkovške igre Društvo za šport in rekreacijo Partizan Ponikva pri Šentjurju bo pripravilo v soboto, 30. avgu- sta s pričetkom ob 16. uri 3. PONKOVŠKE IGRE BREZ ME- JA! Ekipe vaških skupnosti KS Ponikva se bodo pomerile v raz- nih spretnostnih in šaljivih igrah ter vlečenju vrvi. Zmagovalna ekipa bo prejela pokal, ki ga to- krat poklanja steklarna Boris Ki- drič iz Rogaške Slatine. Po igrah bo za veselje skrbel anambel Vi- noteka. Dalinarskl pokal v Trbovlje Balinarski klub Celeia v Ce- lju je zaradi obnove in urejanja balinišča v ŠRC Golovec pri- pravil tradicionalno tekmova- nje v počastitev celjskega ob- činskega praznika šele mesec dni kasneje. Nastopilo je šest ekip, zmagal pa je Partizan Tr- bovlje in prejel lep pokal. Drugo mesto je osvojilo Društvo invali- dov Celje, tretje Partizan Žalec, četrto »Maks Pere« iz Celja, peto organizator Celeia in šesto Parti- zan Štore. Akcija -Celjski keric« Včeraj (27. avgusta) se je zače- la predzadnja akcija za osvoji- tev priznanja Celjski keric, ki je namenjena udeležencem v re- kreaciji. Traja še danes (28. 8.) in jutri (29. 8.), 115 bodočih Celjskih kerlcov pa se pomerja na celj- skem bazenu v plavanju. Zborno mesto je ob 18. uri, start vseh pa ob 18,30. Moški morajo preplava- ti 600 ženske pa 400 m. 1. in 2. septembra bo še tek na obnovljenem stadionu Kladivar- ja, prav tako s pričetkom ob 18,30. Moški morajo preteči 3200, ženske pa 2400 m. Za vse udele- žence v obeh akcijah je vstop prost. K vsem nalogam pa je tre- ba dodati še predpisani vzpon na goro, kamor se ne da pripeljati z avtomobilom ali gondolo. Osme igre spretnosti v petek, 5. septembra bo SOZD Мегх DO Blagovni center pri- pravil na športnih igriščih na Gričku 8. igre spretnosti. Nasto- pile bodo ekipe društev in orga- nizacij kot EMO, Cinkarna, Kovi- notehna, LIK Savinja, Partizan Gabeije, Partizan pod Gradom, Partizan, Kovinar Store in SOZD Merx СеЏе. Tekmovanje, ki je v počastitev krajevnega praznika Gabeije, se bo začelo ob 16. uri. Šahisti T. Velenja drugi Ob 31. turističnem tednu v Čr- ni na Koroškem so domačini pripravili tudi tekmovanje v ša- hovskem ekipnem hitropotez- nem turnirju, kjer je nastopilo 22 ekip, od tega tri s celjskega območja. Velenjčani so osvojili drugo mesto, osmaje bila ekipa Društva invalidov Žalec in deve- ti Partizan Vrb^e pri Žalcu. JOŽE GROBELNIK Šali v Topolšici šahovski klub T. Velenje in zdravilišče v Topolšici tudi le- tos pripravljata vikend turnir, ki se bo začel v nedeljo, 14. sep- tembra ob 9. uri v hotelu Vesna. Igrali bodo devet kol po švicar- skem sistemu, prijavnina pa je 2000 din. JOŽE GROBELNIK Odlična Lučka Lani in predlani je bilo o obe- tavnih celjskih kanuistih na divjih vodah NIVO Celje veliko več slišati, kot letos. Skoraj ni bilo tekmovanja, kjer se ne bi uvrščali med n^boljše tako med člani, članicami in mladinci. Od vsega obetavnega je po nepojas- njenih vzrokih ostala samo še ena svetla lučka. Lučka Cankar, ki je na pravkar končanem repu- bliškem prvenstvu na Savi za ml. mladince in mladinke v K-1 osvojila 1. mesto. Mesarec tokrat odličen AMD Šlander iz Celja je na avtopoligonu na Ljubečni pri- pravil peto dirko za državno pr- venstvo v kartingu. Nastopilo je 75 tekmovalcev iz 16 jugoslovan- skih klubov. Žal je prišlo tik pred koncem tekmovanja do zapleta, ker baje vrstni red najboljših ni bil pravilen. Sicer paje med člani v kategoriji do 90 ccm zmagal Celjan Mesarec brez kazenskih točk, kar mu daje veliko upanje da po uspešno opravljenih vož- njah na preostalih dveh dirkah v Kragujevcu in Portorožu znova osvoji naslov državnega prvaka. V kategoriji do 100 ccm je bil Livk drugi, v kategoriji do 125 ccm pa Berce tretji. jk Izgubili v Trbovljah Nogometaši Partizana Žalec, ki bodo v nedeljo prvič po 20 letih startali v slovenski ob- močni ligi vzhod proti Steklar- ju v Rogaški Slatini so v 3. kolu tekmovanja za pokal NZS izgu- bili v Trbovljah z republiškim ligašem Rudarjem 3:0. Poraz ni toliko boleč kot ugotovitev, da so Žalčani nastopili brez petih stan- dardnih igralcev, ki so teden dni pred startom v zahtevni ligi na dopustu. Tako niso igrali Verbo- ten, Naprudnik, Mavrek, Grum in Kline. Ker so žalski nogometa- ši začeli s pripravami pozno in ker še zdaj niso vsi skupaj, je težko napovedati start. Zavedati se je treba, da prejšnja liga ni tista, kjer bodo nastopali zdaj. Potrebna je odgovornost, da ne bo po nekaj kolih razočaranje preveliko, GROBELNIK Piše vm Einspieler Otrok socializma v ameriški družbi blaginje Nivečja teroževalna tekma I svetovni zgodovini Zunanjepolitični marčev- И utrip v Združenih drža- ji Amerike se ni bistveno №oval od utripa pri nas. P se bo Ronald Reagan od- ^ za napad na Libijo, vsaj Hnevnega časopisja in tele- Rskih novic, ni bilo moč Nvidevati. V ospredju so F dogodki na Fihpinih in fniinil dan, da se na našlov- Rh ameriških časopisov f bi pojavil Ferdinand parcos. Zanimivo pri tem Иа jo številni Američani rorekoč prek noči spreme- svoja stališča, ko se je da Marcosu ni več Začeli so se pojav- " Članki, v katerih so pisci . liazcvali, da so Američani nekdaj pomagali in №rali Corazon C. Aqu- r Vrstili so se naslovi, kot Г Primer: »Hovi^ Aquino [J Help From Friends in L* (Kako se Aquino po- Pleali ameriški prijatelji). Г »lam Pollak, član nek- ГЈ^ Carteijeve administra- Ï ^ tako izjavil: »Že od ^^ začetka sem se zavze- lJ aa bi dobila Corazon 'no pošteno možnost za ¿fo na volitvah^. ^f^ator Sam Nunn iz Ge- Je med drugim dejal: ■ Filipine in i p daje večina na stra- i^J-o^azon Aquino. Rekel je treba storiti, ksh^^^ takoj po vrnitvi v ^gi^^on napisal Ronaldu ц^^пи protestno pismo, v ^^ sem zahteval, da spremeni svoj odnos do do- gajanja v tej srednjeameriški državi.« Rolando Morey, finančnik iz New Yorka pa seje pohva- lil: »Ves čas volilne kampa- nje sem denarno podpiral Corazon C. Aquino.« Osrednja tema notranje političnega dognanja, sodeč po pisanju v najbolj odmev- nih ameriških časnikih, je bi- la v marcu nedvomo oboro- ževalna tekma. Privržencev parole: »Svojega ne damo, tujega nočemo!« je med Američani po vsej verjetno- sti bolj malo, jih je pa vedno več, zlasti študentov, ki na- sprotujejo Reagonovi voja- ški politiki. Tako imenovana politika »ravnotežja sil« stoji tudi v Združenih državah Amerike vse bolj na trhUh nogah. Še najbolj poglobljeno je o tem razmišljal Mark Grey, študent zgodovine iz Los Angelesa: »Združene države Amerike so nedvomno spro- žile največjo oboroževalno tekmo v svetovni zgodovini, pri čemer jim je seveda sledi- la Sovjetska zveza. Nespre- jemljivo je, da je ameriški tehnološki razvoj skoraj pov- sen odvisen od oboroževalne tekme. Za vojaške namene že danes porabimo približno 450 milijard dolarjev na leto, če bo sprejet Reaganovpred- log o vojni zvezd, bomo ob koncu stoletja samo za ta projekt porabih približno ti- soč milijard dolarjev. Re- agan, s tem, ko se zavzema za vlaganje v vojaško ekspanzi- jo, še nadalje škodi številnim starim industijskim vejam. Zato se povečuje brezposel- nost, številni študentje pa ži- vijo v nenehni bojazni, ali bodo dobili svoji izobrazbi primerno zaposlitev.« Za malo denarja malo muzike s kulturnimi dobrinami je pač povsod po svetu približ- no enako, pri nas smo sicer še za spoznanje bolj zadrti, ker vsega, kar bi lahko, niti nočemo pokazati, vendar je kljub temu moč strniti sve- tovno kulturno ponudbo, vključno z jugoslovansko, z besedami: »Za malo denaija malo muzike!« Slednja ugo- tovitev še zlasti velja za Združene države Amerike, kjer se prelestni svet kulture in umetnosti meri z dolaiji. Čeprav bi si marsikdo rad ogledal kakšno predstavo v sloviti Metropolitan operi v New Yorku ah razvpiti tele- vizijski studio NBC, kjer je nastala vrsta hollywoodskih televizijskih uspešnic, se za- dovolji z ogledom muzejev ali s sprehodom po dveh ali treh uUcah Beverly Hillsa (City of the Stars) v Los An- gelesu. Največja galerija na svetu? Novi svet je bil dolgo časa ггд predvsem za tiste, ki so iskali politično in versko svobodo ter možnosti za eko- nomsko uveljavitev, ne pa tudi za tiste, ki so se hoteli uveljaviti v umetnosti. Tako je bil na primer pred začet- kom tega stoletja ameriški kontinent povsem brez li- kovnih del starih slikarskih mojstrov. Ameriški slikaiji so zato dolgo časa hodili štu- dirat v Evropo, ker im je manjkala preteklost, da bi lahko izostrili sedanjost. Sli- karji, ki te možnosti niso imeli, so ostali na ravni peri- fernih umetnikov. Američa- ni pa še nekaj desetletij nazaj razen redkih izjem, niso so- dili med poznavalce umet- nosti. Američani so se te svoje pomanjkljivosti zavedali, za- to so začeli kupovati likovna dela največjih evropskih mojstrov. Začelo se je okoli leta 1900, ko so ustanovili muzeje v večini glavnih mest ob atlantski obali in v notra- njosti dežele. Skoraj pol sto- letja pa je tremalo, da je dobil svojemu pomenu primerno galerijo tudi Washington. Nacionalna galerija (Nati- onal Gallery of Art) je bila namreč v Washingtonu zgra- jena šele leta 1941. Zanimivo pri tem je, da je večino najz- namenitejših likovnih del, ki jih je moč videti v tej galeriji, nabavil Andrew W. Mellon, ustanovitelj nacionalne gale- rije, okoli leta 1930 v Sovjet- ski zvezi. Za vse kar lahko vidiš v Združenih državah Amerike že vnaprej velja, daje največ- je, najboljše, najlepše, naj... zato ni odveč, če ohraniš kanček razsodnosti in dvo- ma, ko ocenjuješ umetniške dobrine novega sveta. Nati- onal Gallery of Art je nedvo- mo ena največjih marmornih zgradb na svetu, zbirka, ki zajema slike in skulpture od XIII. stoletja do današnjih dni, paje prav tako med naj- bogatejšimi svetovnimi zbir- kami. Biciklisti na fotografiji gotovo sodijo med tiste Američane, ki jim je poUtika deveta skrb, čeprav je v ameriškem političnem vsakdanu biciklizem še kako priznana veščina. Posnetek je iz Georgetowna v Washingtonu. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ FRAN SÄLESKI-FINZGÄR Pod svobodnim soncem »Ha-ha-ha! Apostolsko delo! Menišiču je evangelij za škatlico, v kateri pošilja ljubavna pisma. Pripravita se!« Koje Teodora še razmišljala, kako bi si osvojila Iztoka ali kako bi vs^ razdružila ali uničila dvoje src, ki sta se edini na vsem dvoru ljubili z iskreno ljubeznijo, je evnuh Spiridion tehtal in prešteval že tretjič zlate Epa- froditove bizantince. Bil je lakomnik, i bi bil za suho zlato prodal desetkrat na dan dušo in prepričanje. Vsem zvest za denar in v istem trenutku nezvest za boljše plačilo. Prešteval in tehtal je zlate bizantince in vsakega posebej spuščal v skrito, v zidu izdolbeno duplo; njegov posluh pa se je naslaiyal ob vsakem cvenku, kadar je zdrsnil zlatnik skozi žrelce v votlino. Ko je zacingljal zadnji, je evnuh skremžil spačeni obraz v prijetne gube največje slasti, sédel in hitro napisal novo pismo Epafro- ditu. Vse na drobno mu je naznanil, kaj gaje vprašala despojna. Pristavil je hinavsko, naj pomisli Epafrodit, da z vsako črko, ki mujo sporoča, tvega glavo in da ni denaija na svetu, ki bi mu to poplačal. Dela vse to iz neizmernega spoštovanja do Epafrodita, kije bil vselej naklonjen carju in despojni. Koje Epafrodit prejel pismo in prebral zadnji vrsti, se mu je namuzal pretkani obraz, segel je takoj giobbe v blagajno ter poslal evnuhu težji mošnjiček. Nato je prebral prvo pismo, prebral še enkrat drugo, vstal in začel hoditi po dragoceni preprogi. Globoko se je zamislil. Spletal in snoval je v modri glavi, preudarjal in razsojal, kako bi ukrenil. In vendar kljub bogatim skušnjam in vrojeni grški pretkanosti ni mogel razmo- tati vozla, ki se je začel spletati krog njegovega varo- vanca Iztoka. Ko ni vedel nobenega izhoda iz zagate, je hladnokrvno legel na perzijski hlazinjak in se nasmejal. »Stvar postaja premisleka vredna. Da se je začela zanimiva komedija, ki se lahko konča s še bolj zanimivo tragedijo, to je jasno. Gre sedaj samo za to, ali naj jaz igram ali лд/ si navežem tudi koturn in nataknem krinko ter grem na oder ah naj sedim v vrsti gledalcev ter si privoščim lepe zabave? No, če igra Teodora - despojna, naj igra še Epafrodit. Da ne zaigram glave, zato sem bil rojen iz krvi onega rodu, ki je dal svetu Aristotele in Temistokleje. Ko nimam drugih otrok kakor ladje na morje in zlato v blagajnah, naj mi tuji otroci vedrijo stara leta!« Nato je pozval sužnja in vprašal po Iztoku. Toda ta se še ni vrnil. Zato je naročil, naj ga čakajo, in kadarkoli pride, nsò mu takoj velé, da se oglasi pri njem. Tudi v ponočni uri. Večerje že davno shladil vroči pomladni dan. Vsi trgi so oživeli, z vrtov so se čule cimbale in bobenčki, po morju se je zibalo neštevilno lučic. Vse je hitelo pod zvezdnato nebo v hladni večer. Tudi Epafrodit je hodil po terasah. Ves danje zaman pričakoval Iztoka. Začelo ga je skrbeti. Humor, s kate- rim si je še v jutro zamislil komedijo, ki jo uprizori Teodora, je izginil. S hitrimi koraki je hodil med cvet- jem. Glavo je povešal, pod zgubanim čelom so sršele namrščene obrvi. Lotevale so se ga sitne misli. »Ali mije tega treba,« je pomislil. »Dosti sem storil za barbara, ki mije rešil življenje, in še delam zanj, rad delam. Toda če sam tišči v zlo, vrtoglavec, sam rije v brezno, kaj morem za to? Oj, res, kdor ljubi, je blazen! Odpri mu žrelo samega Hada pa mu reci: Otmi se, če ne, te požre, ne bo se otel. Za en poljub se izroči Haronu!« - Jezno je udaril z drobno paličko po glavi cvetočega maka, daje razsula temno rdeča cvetna čaša drobne liste po pesku. »Teodora je ljubosumna, to je gotovo. Ljubosumen je Azbad, tudi to je gotovo. Težko ubeži, nad kogar razkleš- čita svoji žreli hijena in volk. Iztok je lahko že v ječi, morda koraka bogve kam na barbarsko mejo, morda ga nese ladja v Afriko. V Bizancu, kjer vlada car, nabiralec zakonov, je vse mogoče. Helenske šole je pozaprl, naj zapre rgjši palačo in požene nesnago prek praga. Hi- navci!« Zopet je udaril po maku, da so tri rdeče kapice odle- tele in padle na stezo. Ted^ je začul krepke udarce na dvrona vrata. Naglo se je okrenil in šel po vrtu proti dvorišču. Podkve so udarile ob kamen. »Vrnil seje!« Hitro je odšel z vrta v vilo. Pred vrati je že čakal Iztok. Njegova blesteča oprava je bila pokrita s prahom. Po obrazu so se mu sledile srage obilnega potu. »Jasni, velmožni, nenadoma sem prišel, ker si me klical. Odpusti, posut sem s prahom in znojem.« »Nič ne de! Pojdi z menoj, centurio!« Šla sta po ozkem, z vijoličasto lučjo razsvetljenem hodniku v peristil. Najlepši snežno beh korintski stebri so podpirali arkade, na sredi je šumel vodomet in škro- pil troje kop^očih se Najad. »Truden si, centurio. Sedi.« Velel mu je na kamnitno klopco, sam si je priteß svilen stolček in sedel nasproti Iztoku. »Azbad je bil danes, kakor bi bil pobesnel. Gnä. mojo stotnijo tako daleč in z brašnom tako obloženo,t je padlo deset mož sredi ceste. Sami besi so mu mea sedeli na tilniku in ga jezdili!« »Ali je tudi on zvedel za tvoj sinoćnji sestanek Ireno?« »Moj sestanek?« »Ne t^i, Iztoče! Pomisli na prisego, pomisli, da se sedaj tvoj oče in ne prikrivaj mi niti besede.« »Gospod, ti veš, da sem govoril z Ireno?« »V Bizancu so ušesa vohunov na gosto sejana kaki iglice na pinijah.« »A kako si zvedel?« »Za to se ne meni! Tega ti ne povem. Govori, kaj stai domenila z Ireno?« »O bogovih sva se pogovarjala, o svojem Bogu mil govorila navdušeno, kakor bi bila svećenica SvetoviU »In sicer nič? Povej naglo!« »Obljubila mi je, da mi pošlje blagovest svojega Ä stusa.« »In boš bral evangelij?« »Kar pošlje ona, bom bral in črke bom poljubljal, i" so jih zrle rijene oči, v katerih biva in živi vsa Ш domovina Slovenov.« »Beri torej in česar ne razumeš, naj ti razloži Kasi der. Evangelij je resnica!« »Ni treba Kasandra, dama pride, sama -« »Irena?« »Irena, gospod!« »Ni mogoče! Dvorjanica ne more obiskovati barba!> Ti še ne poznaš Bizanca in strogih šeg!« âi/fiUST 1986 NOVI TEDMK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ Balneološko zanimiv izvir v Loki pri Žusmu v času iskanja ekološko čistega okolja, saj nam gro- zi pomikanje čiste pitne vode, čistega zraka in son- ca, je dobrodošel vsak na- mig in podatek o novih možnih izvirih pitne vode. V kolikor pa ugotovimo še dodatne koristi in kakovo- sti naravne danosti, toliko bolje. Ravno v pri meni izvi- ra v Loki pri Zusmu, oziro- ma Dobrini, je bilo potreb- no prisluhniti ljudskemu glasu in izkušnjam, čeprav laičnim. Postavilo se je vprašanje celo balneološke učinkovito- sti in to je za balneologa razi- skovalca izredno izzivajoče. Mnogim sorodnim raziska- vam iz balneološkega po- dročje v sedanjem času, kot je izvir v Radani vasi pri Zre- čah, izviru v Zbelovem pri Ločah in večim v Makedoni- ji, se je pridružil po pripove- dovanjih približno 30 let znan izvir v Loki. V sklopu raziskave smo anketirah okoličane, ki imajo kakršne- коИ izkušnje z uporabo tega izvira in dobUi kaj zanimive podatke. Pred meseci je pri- šlo s strani zdravstvene služ- be in Raziskovalne skupno- sti občine Šentjur do korist- ne pobude o tej raziskavi. Po odvzemu vzorcev in na osno- vi balneokemičnih analiz iz- vira, ki jih je opravil Center za zdravstveno raziskovanje mineralnih vod iz Maribora ter sanitarno higienskih ana- liz Zavoda za socialno medi- cino in higieno v Celju smo s sodelovanjem dr. I. Moseija, direktorja TOZD Zdravstve- ni dom in dr. A. Fidle^a, specialista splošne medicine v Šentjuiju, prišh do zanimi- vih podatkov. Že v anketi na terenu, ki je sestavni del raziskave, so krajani od leta 1952 uporab- Ijah ta izvir pri odprtih ranah na nogah, kožnih obolenjih, oteklinah, bolečinah sklepov ipd. Zanimivo je, da so že laično ugotovili, da je bilo potrebno vodo dogreti na domu in s tem pripravih iz akratopega učinek akrato- terme. Seveda, tudi lokalno ob izviru so jo uporabljali. Analize so pokazale, da gre za kalcijevo magnezijevo hi- drogenkarbonatno akratope- go, temperature 15 stopinj C. Po pripovedovanju je ta tem- peratura dokaj stalna, verjet- no celo pozimi. Mineralizacija je okoh 514 mg/l vode, vsebuje pa tu- di 29,2 mg^ prostega ogljiko- vega dvokisa. Vodilne sesta- vine so, kot omenja klasifi- kacija kalcij 66,1 mg/l, mag- nezij 38,4 mg/l, nekaj je natri- ja in kalija, stroncija in cin- ka. So pa še drugi elementi v minimalni količini, takozva- ni oligoelementi. Od anionov pa je logično vodilni hidro- karbonat v količini 373 mg/l, nadalje sulfat, nitrat in klo- rid. Tudi fluorida je opazna količina 0,57 mg/l, prav tako bromida. Omeniti moramo, da pojem akratopega obsega takšne izvire, ki imajo tako kot akratoterme pod 1 g rud- ninskih snovi v litru vode, le da so hladnejše od 20 stopinj C. Akratoterme so torej to- plejše od 20 stopinj pa im^o celo nad 60, 80 in več stopinj marsikje. To tudi pomeni, da je mineralni sestav našega iz- vira zelo podoben, ali pa celo bogatejši od nekaterih akra- toterm v širši in ožji okolici. Seveda, da so najbolj pri- merne temperature za akra- toterme okoh 28 do 32 sto- pinj C, manjše za rekreacijo, višje za balneoterapijo. Nadaljevanje prihodnjič RECEPT TEDNA Čokoladni sladoled Potrebujemo: 4 rumenjake, 16 dag sladkorja, pol litra mleka, 10 dag čokolade in eno palčko vanilije. Mleko z vanilijo počasi zavremo, nato ogenj ugasnemo, posodo pa pokrijemo in pustimo, da nekaj časa počiva. Rumenjake stepamo s sladkorjem tako dolgo, da se močno spenijo, nato dodamo postopoma toplo mleko, iz katerega smo odstranih palčko vanilije. Na prav šibkem ognju ali nad soparo raztalimo nastr- gano čokolado, ki ji lahko dodamo kako žlico mleka ter vse skupaj vmešamo v pripravljeno mlečno mešanico. Kuhamo počasi tako dolgo, da se krema zgosti in pri tem ne sme zavreti. Nato jo dostavimo z ognja, pustimo da se ohladi in kdaj pa kdaj pomešamo, da se ne bi naredila na površini značilna kožica. Ohlajeno kremo precedimo in zhjemo v posodo za pripravljanje sladoleda. Če tega nimamo, damo posodo s kremo v zmrzovalnik. Ko se mešanica delno strdi, jo z lopatico skrbno premešamo, nato pa jo postavimo ponovno v zmrzovalnik. Postopek še enkrat ponovirno, tako da dobimo enakomerno ohlajeno mešanico. HORTIKULTURNI KOTIČEK Trata vendar najpomembnejša Najbrž se ne strinjajo vsi, da je trata najpomemb- nejša, saj ima vsak vrtni element pomembno vlogo v vrtu, vsi elementi pa morajo sodelovati ubrano, da bo vrt res prijeten in skladen. Na sicer urejenem vrtu, še tako smiselnem oblikova- nju in še tako uspešni ureditvi prostora, neurejena trata vse pokvari. Dandanes smo vajeni, da pogledamo predvsem, kakšna je trata in po njej ocenjujemo vse drugo. Poglavitna zahteva, da bomo dobih lepo trato, je vsekakor dobra zemlja v »stari moči«. To pomeni, da je treba izbrati takšno zemljo, ki je bila pognojena pred leti in na kateri prejšnje leto ni büo opaziti trajnih vrst plevela. To je za trato vsekakor pomembno. Le poglejte, kakšne so tiste trate, kjer so zemljo pognojih tik pred setvijo z »nepreperehm hlevskim gnojem«! Zemljišče je kljub vsemu valjanju vegasto, trava neenakomerna, ponekod rumena, drugod spet temno zelena. Takšne trate pa ne popravimo tako hitro in ne lahko. Najbolje je, da navozimo čisto humosno zemljo »v stari moči« na parcelo že jeseni. Za dobro trato je FK)trebno 15-20 cm debela plast zemlje. Razgrnjeno zemljo pustimo čez zimo, da premrzne. Fino ravnanje terena opravimo spomladi. Ko se spomladi zemlja osuši, teren fino zravnamo ter posejemo travo. Najpo- membnejše je, da zberemo pravo travno mešanico! Nikakor ne sejemo samo eno vrsto trave, še posebno ne samo angleško ljulko. Na prodaj je kar nekaj trav- nih mešanic (OPATIJA, TIVOLI, BLED). Te mešanice vsebujejo trave, ki so odporne v naših podnebnih raz- merah in ne rastejo preveč visoko. Po košnji se razraš- čajo v širino, kar je zelo ugodno in pomembno. Mešanico si lahko pripravite tudi sami in izbor prila- godite kakovosti zemljišča. Npr.: 50% varljive RDEČE bihiice (FESTUĆA RUBRA »FALAX«) 30% travniške latovke (POA PRATENSIS) 20% nežne šopulje (AGROSTIS TENUIS) Za naše razmere je ugodna tudi naslednja mešanica trav, zlasti če je zemljišče težje 40% varljiva rdeča bihüca (FESTUCA RUBRA »FALAX«) 40% ploveče rdeče bihiice (I-^STUCA RUBRA »GE- NUINA«) 20% navadne šopulje (AGROSTIS VULGARIS) Za izrazito peščena tla: 20% trpežne ljulke (LOLIUM PERENE) 25% varljive rdeče bihuce (FESTUCA RUBRA »FALAX«) 25% ovčje bihiice (FESTUCA OVINA) 15% nežne šopulje (AGROSTIS TENUIS) 15% travniške lotovke (POA PRATENSIS) Sejemo ročno, navadno 2-4 dkg na 1 m^. Sejemo enakomerno. Posejano seme obvezno phtvo zakop- Ijemo z grabljami, nato z lažjim valjarjem razvaljamo. Vse skupaj pa ne bo uspelo, če trati ne nudimo pravilne oskrbe. Le-ta obsega sledeča opravila: redna košića s kosilnico (rotacijska) dognojevanje po vsaki tretji košr^ji (5 kg na 1 ar) zahvanje in zračerye. Pogosto na nekaterih mestih trata ni najboljša. Naj- bolje bo, da ta mesta рекорЦето z železnimi grabljami in zasejemo z večjo kohčino travne mešanice kot sicer. Najprimernejši meseci za setev trate so april in maj, ter september in oktober. JOŽE BENČINA IVIODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČAN-CAH ANUŠA IZ ŽALCA ima težave pri izbiri garderobe in barv, ker meni, da ni preveč moden tip. Stara je 31 let, visoka 163 cm in tehta 55 kg, je zelenooka, kostanjevih las s prameni. Rada nosi hlače in pletenine. Morda bi za začetek pomagalo že, če barvo pramenov zamenjate z bakreno ah kakšnim drugim rdečim odtenkom. Ker imate dokaj skladno postavo, kar pogumno sezite po svetlih, živahnih barvah. Posebno vam pristajajo vsi zeleni barvni odtenki, vse tja do modrih. Ne pozabite na modne pasove, šale, nakit in rute, saj prav ti mali dodatki dajejo preenostavnim ah morda že lanskim oblačilom povsem dru- gačen videz. Narisala sem vam dva ročno ah strojno pletena modela, ki ju lahko med sabo poljubno kombinirate. Prvi je udoben, dolg pulover-obleka z vehkim ovratni- kom, ki lahko služi tudi kot kapuca. Spodnji rob se lahko podaljša vse tja do kolen, le zaključen naj bo z 10-12 cm širokim patentom. Spodaj oblecite zelo oprijete hlače v enaki barvi. Pri drugem modelu je patent pri rahlo nabranem krilu vstavljen le na bokih. Jopica je pletena v enem kosu, ki se začne spredaj z mahm razporkom, zadaj pa ovalno zaključi. Uporabite mehko volno travniško zelene, kovinsko modre in črne barve! Vlasta ARČAN-CAH Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: , 1. SRCE JE POPOTNIK - OBVEZNA SMER 2. A KIND OF MAGIC - QUEEN 3. MOLIM TE, OSTANI - TEREZA 4. SLEDGEHAMMER - PETER GABRIEL 5. KISS-PRINCE 6. SABINA-BAZAR 7. JUST WE TWO (MONA LISA) - MODERN TALKING 8. UUBEZEN JE SLEPA - CMOK 9. TOUCH ME - SAMANTHA FOX 10. TISTA ČRNA KITARA - VLADO KRESLIN Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. PLANINSKI CVET - AVSENIK 2. DOLINA SPOMINOV - FANTJE TREH DOLIN 3. UUBEZEN V ŽITU - RŽ 4. LE LUNCA VE ZA NAJINO UUBEZEN - SAVINJSKIH 7 5. KJE SO NAJINE STEZICE - ALPSKI KVINTET 6. PETELINČEK-VESELI HMEUARJI 7. MOJE STEZICE - BRODNIKI 8. VSAK SE Z NAMI VESELI - SLOVENSKI MUZIKANTJE 9. BELI CVET-MIHELIČ 10. ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. KUPON lestvica zabavnih melodij___ izvajalec__ lestvica domačih melodij__j izvajalec__ ime in priimek__ naslov_ Nagrajenca: Frida Štorman, Podlog 3, Šempeter Jožica Jelene, Moše Pijade 24, Celje Pišite na naslov: Novi tednik- Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. RADIO CELJE ČETRTEK, 28. 8.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vaj vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Sreis zleti, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila in obvestila, It Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18.00 Z ljuček sporeda. PETEK, 29. 8.: Poročila, 8.10 Petkov mozaik, 9.00 Dn poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.00 Zakljui 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi rnlaii 18.00 Zaključek. SOBOTA, 30. 8.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami' Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, 1 Filmski sprehodi, 10.30 Zaključek, 15.00 Poročila, in ol stila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 1' Lestvica zabavne glasbe, 18.00 Zaključek. NEDELJA, 31. 8.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 K čevi prijatelji, 10.45 Melodije na 78 obratih, 11.00 ŽvepW ter (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila,!' Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Cest" in pozdravi, 15.00 Zaiključek. PONEDELJEK, 1. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Špo{ dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, lei"! zakladnice zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 \ nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni preŽ* 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 2. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe,J Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaključek, 15.00 P? čila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezei^ čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, krajevnih skupnosti, 18.00 Zaključek. SREDA, 3. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z varni. J Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, IJ Zaključek, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke i^l dravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Glas'^ vzporednice, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek. ^tfCUST1986 novi tednik - stran 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK ,tffiUST 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 28. AVGUST 198IÌ Spreiem za Tanka v laškem združenem delu, v Pivovarni in TIM Laško, so v torek dopoldne pripravili sprejem za trikratnega sve- tovnega rekorderja v mara- tonskem plavanju, Celjana Jožeta Tanka. Jožeta so pozdravili in mu čestitali predsednik skupšči- ne občine Laško Jože Kraše- vec in predstavnika pivovar- ne ter TIM-a, izročili pa so mu tudi simbolična darila. Jožeta bo na pomoč laškega združe- nega dela pri njegovem pod- vigu spominjal 2-litrski pi- vovski vrček ter slika Laške- ga izpred leta 1870. Sicer pa je Jože Laščanom spregovoril o letošnji plavalni akciji ter o načrtovanem maratonu Ko- per-Trst-Benetke, ki ga name- rava preplavati prihodnje le- to. Celjska občina pa priprav- lja Jožetu sprejem danes po- poldne. I. F.-Foto: EDI MASNEC Bodice • Mokro poletje še ni poroštvo - za koW suše v denarnici. ^ • Mnogi trgovci tako svobodno oblikuju cene, da bi lahko zahtevali status svobodna umetnika. ■ • Svobodna menjava dela se vse bolj spd minja v svobodno menjavo stolčkov. Л • Lahko bi uvedli novo zvrst športnega té movanja - košarkaško prvenstvo za kadrov^ referente. ^ • Čeprav naši vodilni kadri ne verjamejoi višje sile, pa se vseeno zvesto držijo reka, da i bog najprej sebi brado ustvaril. • Naši gospodarstveniki najbolj obožuj^ črno in rdečo barvo - dokaz: črni mercedesi{ rdeče številke. DRAGO BRAüaÍ KLjUB-ska nova oblačila Celjski slikar, karikatu- rist in likovni kritik Bori Žzupančič, ki je ves čas svojega ustvaijanja v obratnem sorazmeiju z reiz- nimi kulturnimi instituci- jami, si je na njemu lasten in učinkovit način izboril stalni razstavni prostor. Gre za razstavo »v živo«, ki nastaja v teh zadnjih avgu- stovskih dneh in jo bo moč videti že jutri v celjskem KLjUBU. Bori Žzupančič je poime- noval stensko slikarijo »Večna veselica«, ki pa žal zaradi varčevanja z repro- materialom ne bo tako več- na kot obeta zvočni naziv. Zato si velja ogledati slika- rijo še v njeni neokrnjeni podobi. Ob tem gre pohva- liti vodstvo KLjUB-a, kate- remu bo za umetniški uži- tek gotovo najbolj hvalež- na celjska mladina. VILI EINSPIELER Foto: EDI EINSPIELER Zlata poroka zakoncev Zohar V soboto sta v Vrbah v KS Teharje v celjski občini v krogu svojih štirih otrok z družinami praznovala zlato poroko 74-letni Božidar in 73-letna Rozalija Žohar. Božidar je po pokhcu uči- telj. Svoja službena leta je preživel v Štorah s poučeva- njem praktičnega pouka na Kovinarski šoh. Je pa tudi strasten ljubitelj petja in kot pevec se je vsa leta udejstvo- val. Je tudi ustanovni član celjskega komornega pev- skega zbora. Rozalija je go- spodinja. Ob štirih otrocih in možu, ki je imel zahteven po- khc, zraven pa še druge dolž- nosti, je imela doma več kot dovolj dela, saj je bila druži- na navajena na red in čistočo ter dobro kuhinjo. Jubilanta sta še čila in zdrava, še vedno najdeta ve- hko veselja pri najraznovrst- nejšem delu, posebno vesela pa sta svojih šestero vnukov, ki imajo babico in dedka tu- di zelo radi. Naše uredništvo se pridružuje številnim le- pim željam ob njunem praz- niku. -pavČAR Mejduš, vseh sort gnojil sem uporabil, toda »kadrov- ska politika* še naprej hira. Sreča, da ni to samo celjski problem. (Novi tednik, 27. avgusta 1969) 90 let Anice Pire V Ločici pri Polzeli živi na svojem domu pri Kolen- čevih, po domače pri Smrečnikovih, Anica Pire. Te dni je praznovala devet- deseti rojstni dan. To je vi- sok jubilej, še posebno če ga človek dočaka tako čil in zdrav kot ga je Anica Pire ali Smrečnikova Ančka kot ji pravijo Ločičani. O sebi nam je za svoj praz- nik takole pripovedovala: »Rodila sem se tukaj, na tej kmetiji, kjer živim še sedaj pri družini nečaka Vlada. Se- veda je bila takrat na tem mestu stara kmečka hiša, po njej pa se nas je podilo kar deset otrok. Jaz sem bila sedma po vrsti. Spomini na otroška leta so lepi, takrat sem bila pač mlada in če je bilo kdaj hudo, je že zdavnaj pozabljeno. ВоЦ boleči so spomini na poznejša leta, po- sebno hudo pa je bilo med prvo svetovno vojno, ki mije vzela tri brate. Vse življenje sem morala trdo delati, ne- glede na to, kje sem bila. Pri- služila sem si pokojnino, ta- ko da imam svoj denar, ne- čak pa mi je dal lepo sobo. Nasploh so z menoj zelo do- bri, tako da resnično tudi ču- tim, da sem tu doma.« Najbolj je zadovoljna, da lahko še dela, saj je delo obh- kovalo vso njeno življenjsko pot. Pri zdravniku je bila sa- mo takrat, ko si je po nesreči zlomila obe nogi, to, da bi ji k zdravniku tudi v bodoče ne bilo treba pa je njena in naša največja želja. Na devetdeseti rojstni dan so Anico obiskah tudi pred- stavniki krajevne skupnosti Polzela in ji v imenu sokraja- nov izročili šopek in izrekli najlepše želje in čestitke. T. TAVČAR V sklopu prizadeva po sistematični obnot starejših stanovanjidd hiš, se je stanova^ skupnost v Laškem oiiBi čila, da obnovi staro t ško graščino v Radeil pri Zidanem mosi Graščina kljub svoji i stitljivi večstoletni si rosti še vedno sodi m( najbolj reprezentanä stavbe v naselju. Obnovljena graščina Notranje prezidave ' stavbi so žal oprav« brez prisotnosti spo^ niške službe, ki so videnih posegih niti ^ bila obveščena. Drug» je bilo pri obuavljaní zunanje podobe stavi'' njenih fasad, kjer so k*"* servatorji zavoda za s]^ meniško varstvo v Cel pod mlajšimi beleži l ometi odkrili staro аг«^ tektumo poslika vo, k' bodo izvajalci pozofr tudi obnovili. Stara trška graščin«' Radečah je tako spet dj bila svojo prvotno ро^' bo, obenem pa bo z d*' ma na novo izluščenii^ gotskima okencema P^ čala o svoji staroda^"*^ zgodovini. ¿ Z' _ ^