'' Jij A Zj I V,' lakaja mk dan nun nadalj i» praznikov. Isaeed daily excapt Sundays and liBn. LETO—YEAR YTlif, PROSVETA flHisriikcti boži čevanja: 178 mrtvih « JE pmagal z GLASILO SLOVENSKE NÂRCÙNE PODPORNE JEDNOTE J om^w „itoéi.tm. Cb*ca|o> IH» sobota, 27. docombr a (Dec. 27), 1030 M5JETaTî5ïSP*3e7^ ——^^wftsg^—paM^^wi^^B^^waíi^^wai^aii^ww—^^w^M^pi—— ■ ........ i , , —n—i 1'rvdnilkl In aprarntlkl p roa tori s MT B. Lawndala ítÍ «i Offlca of Publication! MIT South Uvažale Ave, i* Talaphona Rockwall UM ttulMcriptlun ■ Taarly STEV.—NUMBER 804 santa claus" Beden Jugoslovanov zgorelo Whitingu, Ind. Druge žrtve so ▼seli avtomobili, pretepi in strupena pijača. Največ mrtvih je na srednjem zapadu Chlcsgo. — Kolikor je bilo fns-no do peHka zjutraj, je letošnji božič zshlteval 178 človeških žrtev v Združenih državah. Največ šrtev je bilo na srednjem saps, dbneeel. Božičnih drevesc ni bilo BoiKmaJt v Risiji j« Mb žilo revio Le starci ta starke poselile cer kve, ki so bile večinoma pras ne Moskva, 26. dec. — V deželi ao-Vjeto v se je letoénji božič alabo du, namreč 74; na vzjtodu je bi Jo 42, na jugu 98, na darujem zapadu 16 in na jugosapadu 18. Začetek je bil v popivanju in konec so naredili krvavi pretepi, dii vje avtomobilske vožnje, strup v pijači, ogenj itd. Največja nesreča v Chicagu in okolici je bila v četrtek zjutraj bližnjem Whitingu, Ind., kjer je sedem Hrvatov našlo smrt v o-gnju, ki je upepelil leseno stanovanjsko hišo, 907 Schräge et. I Žrtve so: Josip Lučič, voznik, star 49 let; John Lučič, brat prvega in jeklarski delavec, star 84 let; Maks Steipič, jeklarski delavec, star 68 let; Josip Bebele, jeklarski delavec, star 48 let; Viktor Milarčevič, jeklarski delavec, star 63 let; Toma Kučevič, jeklarski delavec, star 55 let; Nick Slemič, 40 let Luika Lovrinovič, tudi jeklarski delavec in star 37 let, je skočil skozi okno na cesto in si redil življenje, toda pri skoku si je zlomil nogo. Vseh osem je spalo v sobafh v prvem nadstropju, ko je začelo goreti na stopnicah, ki so — Brezposelni železničarji v Pittsburgh u imajo priliko, da ae __ koliko poglobe v ekonomska vprašanja. Medtem, ko ao skoro vse šeleanlške družbe v A meriki reducirale mezde in o-aobje na železnicah, je uprava Pennsylvanske šeleanloe dobila prošnjo od sovjetske vlade, naj jI izroči imena ŠeleaniČarjev, ki so bili odslovtjenl v prošlih mesecih. Ur jih vpraša, če bi bili pri volji laaellti se v Sovjetako unijo, kjer je pomanjkanje ii-kušenlh železničarjev občutno. Is zanesljivega vira poročajo, da bo uprava želeanioe ugodila prošnji sovjetske vlade. Sovjetaka unija potrebuje več tisoč isučenih ŠeleaniČarjev In da Jih dobi ae Je obrnila direktno na upravo šeleanlške drušbe In na poaamesnlks. Glavni urad Pennsylvanske šeleanloe v Phi-ladelphljl bo dobil vaa Imena od-slovljanih ŠeleaniČarjev in Jih izročil sovjetskim uradnikom. Vsak šeleznlčar bo potem prejel ponudbo, če se hoče izseliti v Rusijo pod gotovimi pogoji in ga* rancljami, ki se tičejo dela ln plače. Sovjetski železniški sistem bo reorganiziran, da bo nllfttt rtikemu, kot Je vjetskl vladi t velike Ameriško psnlje, ki se Je več tt« dil v Rusiji In Itudlml ondotne razmere. Za to delo pa sovjeti potrebujejo strokovnjake v še-ezniškem obratu ln Je, ki rasusiajo svoj possl 150,000 BREZPOSELNIH V PITTSBUROHU Wright Co. odklonila po$redovar\je Strojniki nndaljujejo a sUvko. Kompanlja feftče atavkokaae Pateraon, N. J, — (FP) — Strojniki, ki so zaatavkall pri Wright Aeronautical Co., ker Je odredila mesdno snižanje, eo bili razočarani položaj Je postal še bolj napet, ko so svedoll, da je drušba odklonila posredovanje uradnikov zveznega delavskega depnrtmenta, ki ao dospeli v Pateraon, da poravnajo spor. Strojniki so se sedaj obrnili na lupanov stalni arbitražni odbor, ki Je v prošlosti i zravnal že več aapletenlh Industrijskih konfliktov v Patereonu. Strojniki ao lajavlll, da aa bodo pokorili odloku arbitražnega odbora, toda kompanlja noče o tem ničeear slišati. Strojniki zahtevajo, da kompanlja prekliče odredbo o znižanju mmde u deset odstotkov In da odpravi prlganjaštvo. Po* slan je bil tudi apel predsedniku Hoover ju aaano s pojasnilom, kako js prišlo do stavka. Stav-karji so mnenja, da bi se morala administracija zanimati aa položaj dalnvoev, ker letalska drušba izvršuje naroČila aa gradnjo letal od iveane vlade. Kompanlja Je sedaj obvestila stavkarje, naj vrnejo orodje, ki ao ga vseli seboj, ko so saatav-ksll, kar pa ao odklonili. Kdm-pantja je poslala svoje agente v druga meat* da Ji nabirajo stavkdkase. Delavske unije svarijo svojs liane, naj ne gredo aa z javnimi deli v detroits ne lOJt A v tomoblbkl delavci poslani na počitnice Detroit, Mick. - (FP) — Kakor hitro Je Fordovs tovarna v River Rougu ustavila obrat ln poslala delavoe na počitnice, ki bodo trajale najmanj tri tedne, je mestni svet naananil, da bo opustil program javnih dal, m kar ae Je Imela gotrošlti vaota $18,000,000. Nadalje je bilo na-znanjeno, da ne bo mesto pričalo konstrukcijskimi dali to lito radi pomanjkanj« fondov. Po* leg Fordovih delavcev so blU po» slani na počitnice tudi delavci pri Hupmobile Auto Ca Vsrok, da Je meato opuatllo načrt za javna dala, ja iakatl v deficitu mcetnc vladi, ki snaša 121,576,037, največji deficit v zgodovini mesta, kot l^jgvlja mostni kontrolor H. 0. Wade. On priplaujs deficit bresposel-nosti, ker je mestna vlada po* trošila več kot sedem mltijonov dolarjev v podporo bresposel-nim. Poleg tega ostaja še deficit v vsoti $4,000,000, ki ji bil napravljen v prejšnjem letu, ko so se pričele čutiti poaledioe In« dustrljske depresiji. Zupan Murphy, kl Je v volilni kampanji obljuboval, da bo pod-viel korake sa omlljenje brea* poselnosti, je Itrabll to sltuacl- delom v Pateraon, dokler traja|j0 jn se Izrekel proti štrajk. Cenzusa! biro štejte D J^OttOVÏlô brezpoeelnlíl IMttsburgh, Ps. — (FP) — Zvezni eenzusni biro, ki so ji menda pričel zavedati, da Ji bilo štetje brespoeelnlh pri jmJŠlem Judskem popisovanju pomanjkljivo, Je obvestil cenzusnaga direktorja v Plttsburghu, naj spet zbere svoje popisovalce skupaj, da se doftene pravo število brespoeelnlh v Plttsburghu okolici. Sodi ss, da je naj M. doc. — (Associated Press) — Sedem- Pspež ss joks nad l>r«-/poH«-lninii v Ameriki Rim, 26. doc. — Pspež PIJ js ns "sveti dan" govoril prod kolo- _____gtjem kardinalov, Id eo mu izre- čne krahe. Pridigar Js dejsl, ds'Idi običajne božične čestitke. Oo-'najet visokih Jugoslovanskih če-je ellšsi, da se pripravlja naval' voril je o miru ln kritiziral pre- stoikov ln srsdnlkov js bilo v ns nebo banko v Hartfordu. To nspet nacionslizem ter razredne]sredo aretiranih, ko je policija Js slsbo, Js rekel, ker bo ceriotv fcsgUbils velfco denarja, če banka propade. Vssks ban ks, pa naj bo še tako močna, mora prop^t i. konflikte. Jokal se Je nad nomsko krizo, ki je celo v "najbogatejši deželi na svetu" povzročila veliko bedo med delavci. odkrila tajno organizacijo, ki Je naperjena proti kralju Aiekssn-dru In diktaturi. Organlsscljs ss Imenuje Liga aa pravico Is svo- sko vlagatelji vzemejo doner is Krivds vseh tih homstij je v(bodo. Belgradekl listi poročajo, nje. Ljudje naj potipe, kajti v, tem. kar je premalo "krščanska- ds Je liga rartirila proklamaeijo a^ianjlk časih kriss gre tudi ml-'ga duhs" ns svetu. Končno je prati kralj s in režimu. lUonsrjem trtis zs gotovino. pspež oštel bolgarskega kralja, (Gornjo vsst je Jsvlls "Chl- ki ee Je ponovno poročil po pravo- eego Deify Tribune" ns botičnl sle vnem obredu v Sofiji potem,'prssnlk.) I4á Prabivaki ko je Wl katolUko porošen v Ita- Hr-tn «rtTnJidlT ^krîlu'"il m >• dHNM, da M. še te dvesto milj naokoli v tsm WH im&Mko o Uklh "mešsnlh so as božični večer vedno "prlkssen". Ognjen pes je preressl nebo kskor nsjvečji btfck is v hipa je slsdils zija. ki js stresls vso pokrsjlso Bil je ssdvom-Kraja, kjer je meteor is sksplodlrsl. šs niso na- porokah' 10,000 v radi Mesjs City. 26. dec. — ne ruskih emigrejev Je Is mekMko vlado, saj ji I farmsko kolonije 'šli. Washington, D. C. — Petdsset-tissé oseb js letos božKevsio v s-meriškib Jsšsfc radi kršenje su-hsške postave. Med temi js »00 oseb v igralnih zaporih, o-ps ssv iskalnih jsčsk.Tsko Aaocisrijs proti prob i-ibkiji. msnj 25% brezposelnih v Plttsburghu In okolici ln da ss vsč ioi petnajst tisoč družin nahaja občutnem pomanjkanju. De-odajalel še vedno znižujejo mezde ln odslavljajo delavec. Pittsburgh s okolico Ima nekaj nad milijon prebivalcev In sodi se, da Je okrog 150,000 delavcev brez dela ln obe glavni industriji, premogovniška In jeklarska, slabo obratujeta. fttavkarjem grosljo s dsportacf jo Phllsdelphls, Ps. — Sedemnajst stavkarjev, ki so bili obto-ženl kršenje injunkclje, katero je Izposiovsls Finkelstein Shoe Co„ Je bilo oproščenih ns sodišču. Dvsnsjst drugih ps Js btlo prldršsnlh v zsporu In proti nJim Je bilo uvedeno postops-nje, ds ss Jih deportlra. Sodnik Hsrry McDevItt Jim Js nsrsdll dolgo pridigo, v kateri Je nagls-lal, da v Ameriki nI prostore ss tujerodne agitatorje Unija za ameriške civilne svo. bodščine ee je zavzela sa etav-karje In bo vodila boj proti de-portaciji. Htsvks pri Finkelstsin Shoe Co. js nssUls, ko je kompanljs že tretjič v teku enega leta sni-ftala mezde delavcem. r Ruits Butte, Mont.—Centralna Isvska unija poroča, da Je kot polovica orgsnbclranlh Isvssv brez de>s. de. več Delavski svet pradlošll svoj program v prid brecpoaelnlm Rsffslo, N. Y. — (FP) — Osn-trslni delavski svat v Buffslu js izdelal razna priporočita ter Jih predloil! mestni upravi, da prl-čnsjo takojšno akcijo, da aa zmanjša trpljenje družin bres-poselnlh delsvoev. Podane ao sugestije aa prlčetek gradnje Javnih poeloplj 'In drugih konstrukcijskih del. Mestni blagostanjskl départ-ment Je naprošen, da pomaga potrebnim družinam, četudi ii izkaže, da Imajo domove, a so tako zadolženi, da ne morejo več zmagovati obvesnosti. Lastnikom hiš svetujejo, naj ne mašijo delavskih družin Is stanovanj radi neplačane stanarine, lato-tako Je bil naprošen mestni de-part ment aa vodo in elektrarska drušba, naj ne zaprejo plina ln vode delavoem, ki ne morejo plačati računov. John C. J oh ns ton, tajnik Centralnega delavskega sveta, je naelovii tgočo kritiko na delodajalce, ki v svoji lakomnosti In dobičksželjnosti znižujejo mezde In v nekaterih obratih silijo delavec, da morajo delati nad urno delo, namesto, ds bi uposll-II večje število delavcev. ■En upravičeni. Detroltu sedaj m t župana, Irtjr< val, da bo odpravil bn nost, a Je sedaj pozabil na svoji beecde. Osa ton Is, fi. C. — V enem tednu so projmdle štiri banke v okraju Gasioa In ssdsj posluje ssmo šs ens bsnks v mestu, kf Js vzbudilo posornost v Jsvnosti, ko so kompsnijske drhsli preganjale orgsnisstorja, napadale stavkarje ln umoril* Ello Mey Wiggins, delavko ln mater štirih otrok, ki se Je bojevsls sa priznanje unije. Mostns |HM*rroslo-vanju bank, da se sllčne Izgube 0 bodočnosti preprečijo. Med vlagatelji je nastalo veliko rasburjenje, ko eo Je Isvedelo o polomu ln komunisti ao priredili demonstracije prid bančnim poslopjem. Demonstracije so zavzele tak oboeg, da so uradniki morali poklicati policijo, da je rasgnala demonstranta. Creenabori, N, C. — Uradniki Centralne delavske unije so obdolžili upravo mestne poere-dovslniee sa delo, da nabira stavkokaae In Jih pošilja v Dan-vlile, kjer Je v teku stavka tekstilnih delavcev. Ta posredoval- sles Je bila ustanovljene pred ____ _ dvema meeerems in se vsdržuje j, ¿¿¿¡g RevdU ss Fordovi pšantašl Rio de Janeiro, 16. dec. — Na veliki, šest milijonov akrov ob-••gajoči plantaži aa pridelovanje kavčuka, ki Je leet ameriškega avtnega magneta Hsnry Forde, se pojsvljsjo izgradi domačinov, ki slso zadovoljni a stanovanjskimi pogoji Fordovs druibs. Do-msčlnl so tudi Jesnl, ker so jim Fondov I uredniki prepovedali pl-Ječo In začeli so s silo svsjatl lokalno prohMsljo. Rrasttsks vta-vojsšks letala In s densrJem davkoplačevalcev. nakê) moAtvs ns pUatsšo. JLéâ M . -'s- ."I. - . "■ÉrérLà i A**'',, <1 C — PROSVETA the enlightenment cumo m LtfTVWA i at mâ il lr - UU. mM m p* uu. 91M » *** **¡im i OMN 91M M «t» M*. IM» » S* Mil «■ t» PB08VETA Am. or TSC FEDCKATCD F» družba Zresni biro za ljudsko štetje porod*, da »o pri letoinjem Met ju v zadnjem aprilu našteli priblitno 69 milijonov prebivalcev v meatih in pribhtno (4 milijonov farmarjev v Zdrtiienih driavah. V državi Illinois je pet miljlonev prebivalcev v Industrijskih mestih in rudarskih naselbinah in dva milijona na farmah. Prebivalstvo na ameriških farmah se je v zad-njih desetih letih zmanjšalo za pet odstotkov. Te številke jasno pričajo o sedanji fazi ameriške drutbe. Amerika je pretežno industrijska In ne več afraroa (poljedelska) dežela. Večina prebivalstva je v mestih, kjer so tovarne in rudniki. Parma se tudi bolj in bolj Industrializira ; pridobivanje živil se vrši v vedno večji meri s stroji, ki potrebujejo manj delavcev. Motor je nadomestil konja. Govejo živino rede še ssmo radi rmsa, mleka in kož. Vstala je velika živilska industrija, ki uklju-čuje farme, pašnike, mline, klavnice, pekarije Veliki preobrat je v teku že dvajset let. Vsa ta leta je v Združenih drŽavah neprestano priseljevanje s farm v mesta. Mali farmarji rapidno izginjajo. Ostajajo le veliki farmarji, Id zmorejo industrijski kapital ; obenem se pojavljajo farmske korporacije, ki posedujejo po stotisoČ akrov zemlje. Ni «a človeka v Ameriki, ki bi ne čutil posledic tega preobrata, ki Je v svojem bistvu fundamentalen, to se pravi, da se stara agrarna družba izpreminja do svojih temeljev. Industrijska revolucija je globoko preorala vse panoge starega življenja In efekti tega preora-nja so neprestane krize v gospodarskem, poli-tlčnem, kulturnem in socialnem življenju. Krize so radi tega, ker masa večine še vedno vztraja pri svoji meataliteti, ki se Je prilegala starim rs z me ram, nikakor pa se ne ujema z novimi, Industrijskimi razmerami. Nove razmera potrebujejo novih nazorov in novih misel, nih vrednot. Stare ne zadostujejo več, ker so skrahlrale. Agrarna družba je razvijala in razvila individualisent do skrajnosti J To je bilo naravno, ker je bila tudi produkcija individualna, nI bila organizirana. V industrijski družbi je pa posameznfk brez moči. Produkcija je organizirana In Izvajana kolektivno, toda ljudje še vedno vztrajajo s starim načinom individualnega in privatnega posedovanja produkcijskega kapitala. Odtod disharmonija, krize in konflikti Industrijska družba teži v kolektivizem. Ljudje tega ne razumejo In streljajo kosle. Američani se radi bahajo s svojo masno produkcijo. Je rezultat mlade industrijske dobe. medtem pa se krčevito oklepajo starega indi-vidualizma v nazi ran ju In praksi, ne da bi se zavedali, da baš to Jim povzroča polome, brezposelnost in konfuzijo na vseh koncih in krajih. Masna produkcija in individualna odgovornost sta kakor ogenj in voda, ki ne gresta akupaj. Masna produkcija zahtova kolektivno last produkta in kolektivno odgovornost Individualno Življenje izginja v praksi. Včasl je bil Individualni dom — vsaka družina v svoji hiši — najvišji ideal Američana. Ce je kdo rekel, da bi bilo bolje, ako bi več družin stanovalo skupaj v eni hiši, so ga obsodili za nevarnega človeka, ki ruši dom! Danes stanuje po petdeset in sto družin pod eno streho in dom še stoji. Ce kdo danes reče, ds ne bo dolgo, ko izgine domača kuhinja in bodo ljudje v splošnem Jedli v javnih obednicah. se tudi zgražajo. Stare navade težko umrejo, čeprav so cokla. Javne obednice pomenijo znanstyeno. sdrsvo in okusno pripravljena Jedila in pa osvoboditev šene is gospodinjske sužnosti. Isto velja za vzgojo otrok. Danes Je še vzgoja individualna, (lasi fte davno ne odgo-varja več novim razmeram In potrebam Tu-di vzgoja otrok od rojstva mora biti kolektivna ia pod nadzorstvom strokovnjakov v novi družbi. Izgovor, da to uniči svobodo posameinika ali osebno svobodo, je smešen. Kje pa Je že danes svoboda posameznik«? Edino divjak ima popolno osebno svobodo, ali pa hoče kdo menjati z njim? V moderni družbi, ko Je vse organizirano in znanstveno predvideno, ima ČW>. vek kot kolektivno bitje svobodo vseh priložnosti, ne sme pa imeti pravic brss dolžnosti. Osebne svoboda v moderni družbi Je svoboda Uraastva in résultat Je anarhija. V industrij-Mi« ki naši obenem ekenom«k<> odločevati or- - Glas ovi iz neme Ibim IlOlfltf ÔÔBOTA, «7. teOBMBRA Se metropol*! boj Clevelaad, O. — Ob ti na naivnost! Vidi ae mi kakor o-trok, Id bi se rad skril, pa si za kriva oči z ročicami, misleč si, da ga nih£e ae vidi. Tako je tudi z odpadlimi, rac-bolniškimi Zarja ni. Sedaj so za- čeli trobiti v svet, da "Zarja" ob- » njeno krsto in ji s Kt no "kulturo" prepuščamo tistim, ki ae dobro jaamejo aa jaro gospodo.—Astea Kokevae. m. — Veličastno je bilo slovo rudarjev «d matei Jones. Velika množica je ko- stoja samo od 20. septembra 1920. Vprašanje, polteno vprašaje, kje je bila "Zarji" prej. ne more vedeti, ker je tako pozabljiv, da ne ve, da je bila "Zarja" ustanovljena le leta 1916. Takšna poročila, kakršne on pošilja v svat, se mi vidijo oiročja, zlobna in namenoma zavita, ker ne odgovarjajo resnici -^dejstvom, ki se dajo dolcaaati vsak dan. Resnica je ta, da odpadnik! iščejo v javnosti mila, da bi si i njim oprati tisti Kajnov pečat, ki so si ga nerede pritisnili na svoja Čela. Ali, odpadniki, zapomnite si, da za val madež ni mila; oprani ne morete biti, da bi bili beli, nedolžni pred Javnostjo — ravnotsko ne kot ne more biti črnec opran, da bi bil bel! Intrigante se tako hitro ne pozabi; javnosti širom A-merike ne boste nikoli zapeljali z vašim nerodnim bltifanjem, kaj še, da bi Jo napravili, da bi šla v napačno smer t Plut piše o meni, da nekdo drugi piše zame, da nisem zmožen spisati enega dopisa, ali kakor se je terszi) 20-letni ¿lan, da i-mam svojega tajnika. Njemu velja Isti odgovor kot 20-letnemu članu! Ce Je pri volji» pride náj k meni, pa se bova vsedla in spisala odgovore na najine dopise. Vendar bi ga rad vprašal, kdo je sfribal tisti dopis, ki je zagledal luč 10. in 12. dec„ ena in ista laž, v obeh lokalnih listih. Mislim, da je moral imeti več tajnikov na razpolago. Nadalje piše: "Dotttni K. Je prenehal biti član "Zarje" dve le-ti Jn pol pred rsodorom." Yes, sel«, ker ss nisem strinjal, odroma mi je bilo dovolj malomeščanskega duha, ki ae je bil zajede!'v "Zarjo" in jo končno razdvojil. To je bH vzrok mojemu odstopu. * Vrnil sem se nazaj, ko sem se prepričal, da so še ljudje pri "Zarji", ki nimajo sto hrbtenice in vode namesto možgan. Toliko v prijaano pojasnilo g. Plutu, kateri bi lahko vprašal precej drugih raakolni-kov, kolikokrat so že zapustili "Zarjo" In ss vrnili Plut se igra in obrega ob toleranco. Prva naloKa naj mu bo, naj pogleda v besednjak in si sam rastolmači kaj ta beseda pomeni, potem naj pa pride spraševati klubove člane o toleranci. Ne rad odgovarjam z vprašanjem, pa bo to Še najbolje. Vprašam ga, aH on miali, da je netolerantnost, če se razvadi in cerklja posameznega člana tako daleč, da se mu dovoli vse kar in kakor želi? Ali je pravilno, da se mu da kakor razvajenemu o-troku in povrh, da se mu dovo li prestopke preko pravil In da se tem izkazala zadnjo «aet To je Ml sprevod kot si ga vsak ne more misliti. Bil je drugi slučaj v življenju, da sem videl tako veliko udeležbo. Prvi je bil leta 1909 v domovini, ko je posadka 27. pešpoika pod vodstvom zagrizenega sovražnika Slovencev oddala salvo na množico, pri kateri sta Izgubila življenje Lun» der in Adamič. Kdor Je Ml na-vboč v Ljubljani, ima ta dogodek gotovo še v spominu. Mati Jones, kot preprosta ženica In borkeljica delavskega razreda, posebno rudarjev, s kar terirni je mnogokrat stala na atrsftl, korakala v ospredju stav-karjev, bo težko pozabljena, posebno med tistimi rudarji, ki s6 ji stali ob rami. Ko je ležala na mrtvaškem odrto v Mt. Olivu, jo Je posetilo 40,000 oseb. Obložena Je Mla z venci, ki so bili poela-ni iz vseh krajev Združenih držav. Najbolj so se jo spomnili illinobki rudarji. Bilo je 51 ven« cev od rudarskih krajevnih postojank, največji pa je bil z Warda, W. Va., katerega so ji poslali rudarji, ki so med najnovejšimi Člani reorganizirane U. M. W. of A. Vseh vencev je bilo okrog sto in od različnih drugih organizacij. V Mocoupin okraju so val rovi počivali na dan pogreba. Godbe so igrale ¿aloetlnke druga za drugo, ko se je pomikal sprevod, v katerem je bilo 16,000 ljudi. To je bila zadnja pot stoletne boriteljice, zadnja pot na prostor, katerega si je tzvoMaft*ed 25 leti med svojimi dečki. Lonls Mahkevtz. ; Iz Trata v Clevdand Cieveland, O. — Sedel sem v Trstu na vlak dne 80. novi ob pol deveti uri zjutraj. Počasi se začne pomikati s postaje, 'dobi momentum in Že drvi 50 km na uro. V nekaterih mestih se u-stavi, tudi v Milanu, kjer prenie-njajo lokomotivo in vlakosprem-no osobje. Nadaljujemo pot skozi Švico šest ur, niricar pridemo na francosko ozemlje. Skozi temno noč dirjamo po Franciji in srečno dospetno na lice mesta, v Pariz. V Parizu je bilo treba hitro po-izvediti za drugo postajo po i menu Hazar. Tam nisem čakal vlaka, ampak je bilo treba hitro skočiti nanj in že ae je začel pomikati z vedno večjo brzino. Vse-lo mu je tri ure In pol, prodno smo prišli v Havre. Tam poiščem bus parobsodne družbe, ki me pripelje na mesto, kjer se dbirajo ljudje iz vseh krajev in se pripravljajo mjA MK vsi nekam kilav] in na no bolni. Talio Je bile dva dni dva noči. Moram omeniti, da je U veli kaaski pantik tako čudovit, da kdor potuje pMč, se ma vidi kakor bi bil v kakem mestu in _ niti ne misli, da je na ladji in na 1* visokem morju. Tudi hrana iavrotaa, jsdila raznovrstna in v obilici. Vina v izobHfci. Držijo čisto in vse v redu. Ta morski velikan se ne zmeni vettko ca svoje nasprotnike. Kljubuje vihar jem in orjaško reže visoke valove ter jli odriva naatran. Je kakor velika riba, ki prežimo zre na ribice in drvi naprej, vedno naprej. Pet dni in pol in že smo bili v pristanišču. Tam smo se izkrcali fn odpeljali na postajo, da si preskrbimo vlak za odfcod v Cleveland. Vožnja iz New Yorka do Clevelanda je $10.56. Na cilj — Cleveland — nas je dospelo pet potnikov.—Anten Rodica. o in dramsko \ Z zdru-organizacl« s ozirom na| Dr. O. Rena: O čitalnici SND Waukegan, Ifl. — Dne 16. novembra se je vršila slavnoet 20-letnice Čitalnice SND. Občinstvo je napolnilo dvorano, kot že dolgo ne. Igra "Vdqya Rožlinka" Je posetnikom zelo ugajala. Po Izrazih in "vprašanjih, kedaj bo Zopet kakšna igra, se lahko trdi, da je bila v splošno sadovoljatvo, gotovo se še marsikdo prav iz srca nasmeje tej igri, ki je bila u-jfrizorjena po dramskem odseku SND za Čitalnico in dobro pogojena po igralcih. Ne bom imeno- vala posameznih reči amem brez pretiranja, da so Mle vloge prav dobro rešene. Vsem posetnikom in kateri so pomagali pri programu, se odbor toplo zahvaljuje. Zahvaljujemo se tudi John Pajsarju, ki je vedno pripravljen za vsako priredbo prodajati vstopnice kateregakoli društva. Upamo, da bo^ sta John in njegova soproga pristopila v naše napredne ustanove. Zahvaljujem se v imenu čitalnice za podarjene knjige Joe Gfidinu ml. iz Clevelanda, Mary Lukanttč, Ignac Pogorele u in Joe Zelencu za podarjene slike o od- ^ftv1nHMve je bila Jako poji dramske in pevske moči. Z storitvijo Doma meseca de-] Mbra ltl7 je Ottsflntea ■ in je čitalnica dobila krasno sobo, odgovarja njenim naaifpom vseh oairih. Prihodnjih par let je Mla doba velike živahnosti. U-priaarjale so se igre, veselice, koncerti in zabave v korist Doma in Čitalnice. V tem času je Čitalnica darovala Domu vsoto $2400. Leta 1*18 je bil ustanov-] Ijen tudi pevski zbor Čitalnice, ki je prirejal koncerte in nas to-1 pal na raznih priredbah. Leta 1920 pa je prišlo med I člani do nesporazuma in reaul-tat je bil, da je Čitalnico zapu-stik) večje število članov, m< temi dobre moči. Ni pa to para-1 lfciralo njenih aktivnosti, ker so pa ostali delali z večjo vnemo. I-stega leta se je prvič priredilo božični večer za mladino in odra-| stie, s čtayjr se je nadaljevi vsako leto. Letos je prišlo a to] priredbo le toliko spremembe, dal se je povabilo za sodelovanje društva, ki zborujejo v Domu.l Odzvale so se vse organizacije. Leta 1922 se je ustanovil mladinski oddelek Čitalnice. Tvorili so ga otroci do 16. leta. Za svo-| je zabave so prispevali po lOc mesečno, obdržavali seje in velikonočne koncerte pod vodstvom pisH K. Jereb (sedaj mre. F. igralcev, toda Stritar) v korist SND. L. 1926 se je organiziral drugi mladinski oddelek, v katerega so spadali o-troci od 16. leta naprej. Njihova1 mesečna članarina je bila 25c, od tega je šlo 16c Čitalnici, lOc v sklad za njihove zabave. Par l©t| je bil ta odsek j>ko Živahen in a-Silen za Dom. Nabavil je tudi nekaj angleških knjig. Toda pozne-l je je postalo vse nekako mrtvo,' nobenega zanimanja več. Kaj je bilo temu virok? Naj-I več to, ker se mladina ni zavedala pravega pomena te ustanove. Tega se ji seveda ne more v zlo šteti. Krivda pač leži na naa| starejših, ker jim ne damo doeti pouka o takih ustanovah. Z ustanovitvijo mladinskih odsekov je članstvo imelo dobre1 namene: obdržati mladino v na-j Ših vrstalh in da prevzame naše' O vremenu nove vrše svojo nalogo. Radi tega ae mi vidi umestno podati jav- delo na prosvetnem polju. Vpra- prehttro prišli In ao morali čakati na psmik 4—5 dni. Ravno ga posadi na predsedniški stol?j Jugoslovani so za to najbolj pri* To navslte temu, ds je v pravi- dni. lih zapisano, da kdor nI član kluba, ne more biti v Izvršnem odboru zbora. V tem alučaju so pevci, člani kltdfe, napravili pre-ter tako izrabljali ljubo toleranco v svojo lastno škodo. Tako gre na temu puklaatemu svetu. Daj otroku vse igrače, odkloni mu aamo eno, bodi to najmanjša, pa bo kljub temu — nositi dvajsetletno delovanje tukajšnje čitalnice SND. Idejo za ustanoviti čitalnico v naših dveh nšaett>inah^Waukegan in North pMcago-ei je zamislil Matt Var-Šek leta 1910. Agitaciji se je odzvalo 32 rojakov in rojakinj, in 28. nov. so se sešli ti zavedni možje in žene v stanovanju rojaka Joe Rote na Market cesti In uata irovili Čitalnico. ^Prvi odborniki so bili : A. Grebene, predsednik; M. Varšek, podpredsednik; M. Ogrin, tajnik, (Že mrtev); M. Brunet, blagajnik ; Joe Hribar, knjižničar; ostali odborniki: J. Slana, J. Zakov- krcanje na parnik. Nekateri solnetič j^j gta ^ pri u. Ali je to netolerantnost, ker khšb ni hotel izročiti blagajne g. Grillu k Co.? Ce Plut tako misli, potem ne ve kaj pomeni beseda toleranca, o kateri sem preprl čan, da ima te-le pojme: kadar Je zame prav, Je toleranca, kadar nI, Je netoleranca, pa če je ravno narobe pravilno in pošteno Zna biti. da so ae njegovi dopis nikarakl tajniki malo zmotili, kar ni nič novega v tek "tolerantnih razkoiniških dnevih". Tako je, predragi g. Plut. De rete ss lahko kolikor vam drago, kričite tudi. Dejetva ne boste prevpili in ne spremenili. Madrt ste napravili, grešili ste! Tegs madeža si nikoli ne Ubrišete. ker k u Hura ne hodi po sodnijah — hodi v dvorana in druge kulturne ustanova. Psvaki sbor "Zarja", odsek soc. kluba št 17 bo lepo šel svojo pet naprej, pa če sodnija odloči takt» ali drugače. Naše geslo je bile, je la bo: Na-— ■ M j-i- - - t.. ■ . . prej za oeiavsao tsoorasbo kultoro. rur,TiX> l>4n.r> »>• Moram še omeniti, da smo is Trsta do Pariza potrebovali ravno 24 ur. Slovenca nisem opssil niti enega na vsej vošnji do Ha-vra. BiH so Italijani, Nemci. Švicarji itd. Nsrod je poatroftljiv in uljuden, povsod ti gre jo na roke. Torej sitnosti nobene, vsaj meni je šlo gladko. Obtaloval pa wm mojega prijatelja Italijana. Imel ni pravih liatin in po fttiri-nsjaturnl vožnji ao ga vrnili, od koder je prišel. Revei je bQ na m«njen odpotovati za kruhom v daljno Avstralijo. Hotel Je po-idtusitl svojo srečo, katera mu nI bila dana. Ima ženo in tri atro-ke. Z vlaka so vrnili štiri aU pet oseb. Dne 3. dec. smo se ukrcali na veliki psrnik lile de France, ki i-ma tonaše 56,000 ton. Je največji potniški pamik Francije. U pristanišča ao ga pričele vleči tri pomožne ladje ravno ob pol peti uri popoldne. Potnikom se Je videlo na obrazu žalovanje za svojimi dragimi, katere smo pustili v domovini. Ob petih je bU par nlk že v globokih vodah In Je ia-čel s lastno pogonsko silo prodirati iM|>reJ. lile d« France se Je začel kma- stanovi le še Zakovšek fn Lah. U-fttanovna seja je tudi sklenila nabaviti pohištvo za Čitalnico in da se naroče vsi slovenski časopisi ter večje število knjig kakor hitro sredstva dopuščajo. Prihodnja seja se je vršila na Deseti cesti pri rojsku Keržiču. Ustanovitelji so šU tudi na delo, da si ustanova opomore finančno. Meseca decembra — en mesec po ustanovitvi — se je vršila prva veselica, ki je prinesla >50 v blagajno, a katero vsoto in z mesečnimi priapevki ao se nsbavile prej omenjene atvari. Ustanova je dobila razmah v naselbinama in se lepo razvijala. V jeseni 1. 1913 Je bila uprizorjena igra "Doktor Hribar", ki je bila prva dramska uprizori tev Čitalnice. Dramski ofeek pa je bil ustanovljen meseca junija 1917, in mesec dni pozneje je članstvo sklenilo, da se uprizarjajo Igre tudi za rsana društva, ae-veda na željo in proti odškodnini. Prve Igra je bila uprizorjena 80. okt. 1917 za Slov. narodni dom. ki je Jako lepo uspela finančno. IMsnovs Ja Isto leto Obhajala tu dl 7-letno obstanka z vsaellco in Igro "Kovarstvo In ljubezen", ki je sope* sijajno uspela. Na decetrtbeiSki seji L 1917 Je bUa aprejeta rssolurijs in pogod- bi zfcetl na Obeh okoncih. Ljud fca s SKD. da Čitalnica postane je ao pričeli postajati vrtoglavi takoj po otvoritvi Doma njegov is so se raagubftl v svoje pro- ( odsek. Meseca maja prihodnjega sproti Maka!*. da se šarije je še vedno pred nami, ker sta prenehala poslovati oba odseka. Se vedno zremo v oči problemu, kako pridobiti in obdržati mladino. Tudi če se je zaenkrat vse razkropilo, bi bik» čas stvar sopet oživeti. Leta 1928 je Gitrinica prenehala tudi z dramskim odsekom, oziroma s prirejanjem iger, ker je bil ustanovljen Izobraževalni dramski odsek Doma. Kaj naj pa biljeftim o pevskem rfx>ru? Je in ga nI, kar pomeni, da ni dovolj dobrih moči in zanimanja, kar je zelo žalostno za naft naselbini. Čitalnica je bila VBeskoai aktivna in delovala za raane dobre namene. Ima nad 500 knjdg in vedno gleda za novimi. Ima tudi vse slovenske časopise, ki izhajajo v Ameriki, in nekaj tudi iz stare domovine. Listi prihajajo' večinoma zastonj, za kar na tem mestu izrekam pošiljateljem toh plo zahvalo. Leta 1928 je imela 88 članov, sedaj le še 38. Kaj je vtzrok temu nazadovanju? Uver-jena sem, da mali mesečni prispevki (2Gc) gotovo ne. Skoraj gotovo bo osdbnoet — ta ne "laj-ka" tega, drugi sopet drugega. Je naša stara boleaen. Osebnih koristi seveda nima nlkdo od delovanja za Čitalnico, dasiravno se rad kdo tako izrazi. Da, osebne koristi ima lahko vsakdo od Čitalnice, ker se v njej lahko izobrsauje; skupne koristi pa imamo v tem, ako in kolikor delujemo za skupno stvar. Želim še omeniti, da z osebnimi mrž-njami ne bomo prišli nikamor. Treba je imeti trdno voljo za stvar In take malenkosti kot je osebnost izostanejo. Naj omenim, da je Citalnka tudi članica Prosvetne matice JAZ. Ob zsključku te črtice želim Čitalnici velikega napredka. Članstvu pa klUom: del ujmo slotno za stvari, ki ao potrebne in koristne proletarski masi. Pridobi vajmo nove člane, da bomo ob prasnoranj« 25Wtaice lahko še bolj ponosni na to našo ustanovo. Enako «alim tudi čitalnicam v drugih naselbinah. Kjer jih pa Ae nimajo, rojakom toplo pripo-am, da si jo ustanove. Opazovanje deformacije pomikanja zraka proti tečajessa: Ko ae srak na ravniku segreje in dvigne kviSku in ko prične odtekati proti te-čaj»ma, se prične njegova pot v vi lavah na severni bemisferi odklanjati na desno, na južni pa na levo stran. Ko prispe približno do 30 stopinje severne ali južne hemisfere, je ta oralo krdelo ljudi, otročji Jok Je bilo slišati in preteča vakliko, Tajnik Js ves vznemirjen planil v urednikovo sobo. 'Tovariš urednik ... Nesreča. Tam spodaj •. "Kdo?" "Stanovavcl. Vsi oni, ki ao Jih danea ajutraj vrgli !a stanovanj radi našega poročila, Drugih eta-novanj Iščejo ... Zahtevajo .. Urednik Je «topit tr oknu, pa se tsikoj obrnil proč. (Spodaj na trgu je valovila pisana mnotica moških in Šensk, ki so Jih pregnali Iz hiše št. 7 v Zu-ilnl ulici. Otroci ao ae drli v en glas. Moški In fteneke ao nosili pohlšltvo a seboj. Starci In atar-ke ao sedeli po pisalnih mizah. Mlade* se Je, oborošena s obešal-rrtkl, pripravljala na napad na u- mlniAtvo "Strehe nam dajte t" ao vpili. Volodja Je iarabll splošno zmešnjavo in pobegnil na podstrešje. Mnošics nesrečnih atanovav-cev Je vdrla v uredništvo In ga do konce demollrsls. (Prevedel T. P.) SMKANICE : "Doklsdo hočete? Dati bi vam mogel največ petdeset dinarjev na mesec." "Potem ps rajši puatlte. Ja* aem namreč s svojim stalnim' o* mfejem stavil za 200 dinarjev, da ne bom nlčeear d<4>il." Volodja,a| Je i elegantno kretnjo popravil lase, Id ao ae mu bi- II vsulftčs^ čelo, In s glasom dr-iavljana, ki ee zaveda avoje vaš-nosti, Je spregovorit : •Tovariš urednik! Redi senaa-cionalnega dogodka aem priiel. Caprav ntaem a vašo stranko ... jas ae sploh ... lahko rečem po-polnoma . dršlm strankarske platforme, aato aem smatral aa drtavljaneko dolšnoat, ali da lepše povem, aa aplošnočlovečan« ako nalogo .., posebni še, kar to lahko potrdijo stanovavcl In oelo neki moj znanec, ki Js arhitekt in Je vae pregledal.. " "Preldiva na dejatva." "Takoj! V čaeu, ko se Je so-vjeteka vtads odločils, da se vrte na iaboljšanje trgovako-lhdu-strijakega stanja ... To ee pravi ekonomskega rasvoja ... skratka, stanovavcl št. 19 lahko potrdijo .. n "Prosim vaa, tovariš, napišite vas to, pa mi prinesite." "Imam Še napisano. Tu Je .,." Urudnttc je vael avitek papirja, ki mu «a Je bil oni froftil, pa ja a vso rasnostjo a rdečim svinčnikom prečrtal enajet strsni u-voda, kjer Js pieec rsapravljal o ekonomskem napredku drftave. Samo nasladnje vrstke je akrom-no pustil in Jih takole priredij "Zelo lahko as pripeti ksts-strofs. Hiša št. 7 Zvaalni ulici je toliko reamajana, da se lahko sassds. Hireha Js na vač mestih raakrita la skosl strop« v sobah curlja vods. Hišo Js trsba naj-nujneje do temelja popraviti. Vsako odlašanje lahko povzroči smrt aUjpetoieeetim ljudem. Do-m nevarno, ds "komunhoz" (komunalna uprava) spi." Nasledsjegs Jutra Js Volodja zelo agodaj vea vznemirjen pripovedoval uredniku : "Tkak Ja Aeata velesile, tovsrlš urednik t Čeprav nisem somišljenik vsše stranke .,, veeeno študiram ns delsvskl univerzi . , « Zelo duhovko ste označili celo Češki aenator dr. Medinger Izpoveduje o svojem političnem delovanju v inoeemstvu: "Ko sem bil pri aadnjl razorodUtvenl konferenci v Ženevi, aem tam našel starega aošolca, bivšega avstrijskega konjiškega častnika, ki ps je danes ravnatelj neke av-strijek. fabrikc za orošje. Začuden sem ga vprašal: "Kaj pa delaš ti v Ženevi ? Ti ai vendar rev-natelj fabrike aa oroUe, ml pa hočemo raaoroiltevr On pa ae mi je pri jasno nasmehnil: "Dragi prijatelj, tega ti ne rasumdl. Vi se reiorotttjete dopoldne, jaz ps dobivsm popoldne nova naro-čile." nedeljo 80. novembra ponoči Je začelo goreti v vasi Gredice pri posestnici Jotefl Luksič. Zgorele Je vsa hišs, iivei in oblaka. Gasiti al bilo mogoče, ker ni nikjer vede blizu. Zena vdova je rešila le svoje tlvljenje in svtjih četvero otrok. Zima Je |»red vrati, šlvela in obleke pa za vdovo in njenih Četvero Otrok ne bo. Vsi otroci ps so majhni, stari od S do 8 let... ZatgaU Je najbrt zločinčeva roka. Haamaor Slo* mca v Karlevcu. — V Ksrknru se Je obeellflo-venec, zaposlen v usnjsrnl Je-lanea. 844etni Joše ftmid. Imel Je drušino e četvero dece, s se Js zagledal v neko nameftčenko. Ko Je bils U odpuščene, Je šel tudi ftmid za njo prav do Maribora ter celo zs njo v Francijo. Kak ■ Je bil Um, se ne ve: Te dni ae je vrati ter Je dejal svoji leni, da se bo esmftU. Odšel Je od doma in našli so ga zjutraj v Ladjarski ulici obešenega in še mrtvega. Umri Je v Cerknici išejs GaMea. trgovec. Bojen Je bil 1878 v Podstensh pri RibaicJ. po vojsški slttšbi Je 1889 odjs-dral v Ameriko, od koder ee Je (drugič In as stalno) vrnil I. Berlinski slikar Oroasmsnn se Je rad hvalil, kako naglo prods-Js svojs slike. Letos js Oroea-mann rasstafvll nekaj svojih del v Monalcovem. Ko Je bila raaete-va odprta «a četrti teden, Je do-bil Grossmann brzojavko: "Brao-Javlte, še Je portret g, X. za 1600 mark še naprodaj P Oroasmsnn Ja odgovoril: "flet" — Cez nedaj pa prejel Oroseaiann tale braajav: "Tudi meni ee Je tako edeio. - Dr. M." ___V šoli "T, fin povejte ml, Magda, zakaj moramo predvsem peaiti na to, da Je naše stanovanje vedno svete In čisto T" "Ker more vsak hip priti kdo na obl*.N Drama in NavsMaa prireditev Deteeit, Mlak. — Dne 1. Jami-arja, na novega leta dan, bo v SDD sprisorjeas štiridejaaka Testameat", IJo. Vae-Miuko Je igra lepa in zanimiva. Zalo vabimo vse detrottake in okoliške ter esnadske rojake, de se udeieše Želeti Je, da pridejo val i**« tnlkl v dvoraao pravo-časno. To Je potrebno In vaiaa. Po igri bo ples In proaU zehava PaabMak gre v korist Domove blagajne. Stroški ao vedao veliki, aato Je potrebao, da podpiramo naš Dem. Pridite v dbilnem število v SDD na AHMIerr ave. dne U Jan.I—A. Kavaekk, UJ. Ona: "No, in če ae vzame va» ali me boš tudi še vedno tako ljubil kakor aedajT On: "Ali ne veš, da sem vedno imel omošene ftenake naj rajši T Znani fUmskl igralec Jaokie Coogan še 20 let ai atar, proalula pariška pevka Mlstbiguette pe Jth Je še blizu 70. Ko Je prišel ieekle Coogan v Perb, Js sblekal tudi Mistlnguet-te. Mlstinguette gs Je hotele objeti. Coogan ee Ji Je iosaknil. "Kaj", ee Je aaemejala Mlati»»-guette, "ali el še praetar. de hI te poljubila r "Jasne". Je rekel Ceogsn, žaliva vsem znsncem, pr^teijem in OtateVem Prosvrtr Srečno in v—do Novo leto JOHN h ROSE 8TEZINAR Leonhard Frank: Vojna vdov; (F re vedri Milt Klopčič) I)elo, počivaj! Cm stoji. Ognjevite peemi ljubezni prelotajo mesta. odpirajo srca, vrcU polili, .kladiv. In človoike roke, ki «o slt*ile umoru, objemajo brata . .. In U potem v trn duha «»pet pričnemo delati, ne *> ve6 naše delo moritev, marveč darilo ra brata, in njegejode-,o darilo sa naa . . . Zdaj, rdelo, počivjjl Cm stoji. Odmor med dvema dobama je prtteL Obraz agentove vdove je bil od divjega žrtvovanja prepaden; otrok v njenem Hvotu ne je tfibal. . .„ ^ Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: brkat gospod je planil it «voje elegantne kočije, stopil na kozla in lakričal: "izdajalec dedbelel Izdajalec domovin^ Proč z Idpovom, ki hoče preprečiti zmago, » hoče preprečiti vztrajanje naiega naroda T Ii ' ust so se mu cedile pene besnosti. Beli profil množice se J4 obrnil k brkatemu T Mgtt gvoj€ p^ti predse, jih vil nad gUvami množice, jih sunil kviiku in se udaril t njimi na svoje "Moj edinec je padel. Na. polju Ugi Mrtev je. In ta bledikavi lopov se drzne «u-vati ljudi proti domovini. Tiaočkratoo »mrt temu podkupljenemu capinu, ki hoče preprečiti imagot Zaman bi Wl umrl moj sin. Z* man bi bili umrli vsi sinovi in očetje. Milijoni bi bili padli zaman. Vsa kri bi bila zaman prelita, če ne zmagamo." Potegnil Je revolver iz tepe Natakar Je dejal: "MoJ mladi sin Ja padel. Zaman bi tekla njegova kri, laman bi tekla vsa kri, če bi v Um kipečem rdečem morju tudi tokrat ne ugasnilo načelo egoizma, ia-man, če bi se tudi po tej vojni ne mogla dotakniti človeškega srca ljubezen. Zaman vse skrunjenje čJoveltva, ki latemnuje nebo, če bi lat, oblast, sila, 6e bi umor rodil... zmago. Za noben narod ni konec in novi začetek poniša-vanje, marveč pobratenje vseh narodov pobratenje. ki oklepa v sebi silen sijaj, tišino, človečanstvo in radost do življenja/' Brkati Je bil ves iz sebe. "Lopov t In domovina? Naša sveta domovina? Nail najave-tej Al zakladi? Nafta domovina f V čokati vdovi Je iznenada zaklpel teman, neukrotljiv srd. Mnogoglaanl protestni krik, ki ga je bila ona sprotila. Je planil ter se iele k svojemu koncu rasaul v svetel krohot in posmehljiv krik: "Najavetejšl zakladi!" Zarja prihajajoče dobe Je udarila brkatega v strmeči obraz; polotil Je browning poleg sebe na kozla. Natakar Je mehko dajal: "Domovina Je ulica, v kateri smo ae kot otroci Igrali v mraku, je omizje, ki ga neioo razsvetljuje*potrosita. Je izloiba kolonijalnega trgovca v sosednji hiši; domovina Je oreh na vrtu, ki smo čakali njegovih plodov, Je rečna dolina, ovinek rečne domovine; domovina Je «Ura, aiva lesena dver na zadnji atranl vrta, Ja vonj Jabolk, ki ae pečejo na peči. Je vonj kave In pogač« v topli hlii starte v, je ozka steza na travniku, steza, ki vodi v mesto nazaj ali it mesta, je hoja po tej stezi. Je otroška pesem, ki izzveneva, je večerno zvon jen je nekega dne natega detinjetva ,.. Za ljudi nI domovina driava — organizacij« denarja, lati, oblasti, alio In avtoritete —, marveč spomin na radostne trenotke otroških let, spomin na poglede v bodoče ilvljenjs, lepe le radi upanja." Zdajci, ob pogledu v obraz mnošice, Je strahotno jasno spoznal, da je pri preteini večini tudi te spomine načela neprestana ftivljenj- ska borba, trpljenje vojno, mrtnja proti njenim povzročiteljem. Začutil Je, da sdaj «e ne more beseda ljubssni prodreti dr osirotelih, od mržnje skrčenih are vdov. Le nekaterim ae je spet predramil iskajoči otroški pogled, Id ee je ociral v preteklo fivljsnje. In ko Je hotel brkati oiiveti vdovam le izumrla čuvstva za domovino z besedo "nadjo-nalno". Je iz natakarJevega nenadnega ob«*, da bi mogel uveeti v area Ijobesen, bruhniVerd, ki je ponesel v mnotico besede: , "Internacijonalno Je vae, kar Je veliko: u-metnost, misel, vera, čuvstva, livljenje, smrt" In dvajaetletni Je zakričal: "Imamo nad-jonalne banke, nadjonalne Jedi, regiatrirae blagajne "Natkmal", nadjonalne himne." Ves raztogoten je brisati izgubil jedk, ni mofrt najti nasprotnega dokaza, da je tudi jezik nadjonalen, ter je avtomatično segel po biwningu, da bi z nJim dokazoval. Čokati vdovi a petrolejsko posodo je bil brkati s svojo kočijo praeieganten. fie predno je utegnil odpreti usta in dvigniti browning, je nejevoljno zakričala: "Dr* gobec, tir Rekla je to s kretnjo, ki je «mila «to pesti kviiku. Planila je h kodu, «plezala nanj. Njegov besni krik: "Izdajalaka sodjrga! Zapro vm. Vse vaa zapror je dal znak, daso val planili na brkatega, tako da je strel, ki je veljal natakarju, poletel poševno navzgor in zadd zvonik. f Krik je zvenel nekaj hipov. "Naa ne morete zapiyti. Milijonov vojnih vdov ne morete zapreti." Plamen petroleja M j« brezbarvno uiil »kozi zrak. Konja sta se vzpela. Kočija je svetlo in barvno gorela., Konja sta zdivjala s njo preko trga in po eeetl navzgor. Vihrava, mnošice ji je sledila. Čokata vdova je stala na kozlu sredi zub-Ijev ter se ruvala z brkatim. - Več vdov In mater je obotavljajo ostalo na trgu* fi« »o imele v očeh veliko vprašanje. ■•. Agentova vdova je nosila v svojem bolestnem, sproščenem obrazu nepojmljivo globok sijaj tihe pripravljenoati, ko Je stopila k natakarju, ki je izčrpan alonel v somraku ob zidu in prisluškoval fanatičnemu, zmagovitemu kričanju vojnih vdov, ki je pojemalo v daljavi. ZAAo se mu je, da razločuje rastoči, viigajoči krik čokate vdove. Oz^l ae je v agentovo vdovo, ki je v silnem sproščanju stfla pred novim začetkom, od* šotno, fcakor pred zibeljo, ki ona sama leti v njej. Poslušal zalo doljno pokanje strelov. (Spet Je bilo slišati raetoče kričanje v daljavi, slabotno kakor brenčanje muhe.) "Revolucija je zapisana ljudem na čelih; in kar je na čelih ljudi, se urmiči." . Črni bliski so aekali v njegovo srce, iz ka-terega Je nsslišno zagrmelo odločilno vprašanje človeštva: "Ali bosta volja In hrepenenje razbila alio, pretrgala temo, osvobodila duh, In ali bosta pustila, da Ju bo vodil duh, da bo prišlo do najgloblja, najtemeljitejše revolucije, revolucije ljubezni. AU pa bo alia še Uvela in premagala hrepenenje po svobodi, enakosti, brotetvu, ki Jo človeški bodočnoeti v večni reki vedno «nova.poraja najgloblji smisel sveta: ljubezen?" Trg, ki ga je bil zapustil hrup, Je bil videti izrabljen. Somrak, zrak in livljenje je rodilo na njem tih trenotek. • ' . (Konec.)* naročim slugam, da ti bodo prinašali kruha in mesa in vsega, I — K*j je enečilno za mraa in lar d zašeliš. Ali ostati me-1 kaj ga toploto? vpraša očRdj prt ft v/svečniku skrita, da te no» JHkalni uri enega lamed učen-na živa duša ne bo videla." eev. In odpravil se je na vojako. — Mraz razteza, toplota pa ši- Neki dan pa pridi kneševiče- ri, odgovori učenec, va tašča, da vidi zetovo sobo, — Prav, aH tega nisi zadosti kar je njftnu namsnila svojo labradoril, kaj raateza in kaj ši- er. Ker devojka al bila zapr^lrt Povej primeren zgled! la vrat, je tašča vstopila in na- — Zate so dnevi podmi kraj-letela nanjo in rekla: "Kaj da-|ši, a poleti daljši, odgovori oíala* ti v sobi mojega aetar In vm divja je velela atagnm, naj jo zgrabijo in vršeje v koprive, da se opeče in opraeka tako, da ae več ne pobere in da tam umre Neka atara let fllldftd mh»^ da za svinje. Ps je mida devojki "Kaj pa ti tukaj T OSTST1 t morem revna." in goe|N>da e al pfc lah V marafleaterom delu Zgornje Stdjerake imajo ljudje golšo, ba-p» je prifta je od alrf* vode. V neki taki va-kopriv^ je Ml mlad moi, ki je potreboval uradno listino, Zupan mu jo je napravil na ctasscu, ki je J-Davojka je odgarariia: "Ne-|md med dragim tudi stolpec prijatelji s» m vjgJi sem iz TMbni maki". V U stolpec je ljuboetramoeti, da hi «mrla. Pro-lfcipan napisal: "Nima golše", aim te, vasmi me na svoj dom in I jaa ti bom opravljala vsa hišna opravila, kar d stara." rji V neki vasi so se po pogrebu Stara lena je odpmorila: "M«Ura« vsi pogrebe! pri vdovi, ki te Vieti v ttšo, ker aem jfa jc postregla a kavo. Bden ... , M kmetov d je hotd vneti "To nič ne dar je rekla «Hdadkorja a srd>rnhni Idejami voJka. Tflerttiivfcbom lah- U sladkor, pa ga M v vdova hite «vel# todi jaa." tro poučila:tTufci1* na mira, CaS je minil in ¿rfevič se je|kWe za afclkor *> povrnil z vojske dowv.Čakal goveda je, dajnu lena pride iz »večnika, čMja. VI ali nje a| bilo tanv feloet ga Je | jemljete sladkor z prevzela, ker j* iac^il leno^ avojl bolesti si je sflno zaldd, bi jedd zelenjavo. Veld slugam, naj se pošljejo ali od mesU do mesta, da M nabrali zelenjave zanj. Ko so začeli ljudje prinašati adenjavo, je prišla z njo tudi tinta stara lana. Zelenjavo ji j» nabrala in sesekljala mlada d*V jI prav, toda brez vsakršne misli in tel j*, da bi jo oče vzel za ieno. In ko jih jo obula. so Ml kakor nalašč zanjo napravljeni Zgodilo se je pa, da jI Je prav tem trenutku oče velel, naj mu prinene hladne vode. Ona Je podvizala, da mu prinooe vode ne da bi prej sesula šol no. zakaj še pomisliti nI mogla, da bi oe kralj oienll s svojo laetno hčer jo. Ko ps Jo kralj videl, da oe ji šolni prilegajo, kakor bi bil zanjo narejeni, je rekel: "2elim, da mi boš «ena, ker so šolni kakor na tvojo nogo narejeni. Zakaj tvoja mati Je rok la na «mrtnl pootelji: Tisto, naj a» bo iena ali devojka. ki bo lah ko no«»la U šol ne, moraš vzeti - Ja odgovorila: "Jaz te bom vzela, ako daš napraviti dva svečnika, Id boaU visoka kakor jaz In salo zajetna. Narejena pa iporata biti Uko, da ao boeU odpirala in zapirala, samo zavrteti ju bo treba."- Kralj Je ugodil nje šelji in JI čez dva tri dni poelal takšna dva svečnika. Ona ju Js vzela In se skrila v enega. Cez nekaj časa m prišel kralj ponjo, da Jo vsa-i sa leno, a ni Je mogel najti nikjer, ker mu še na misel nI prišlo, da bi se bHa skrila v Hv^nlk. Kralj se Je razjezil, poklical sluUbnika In mu vslel: Vsemi U svečnika In ju prodaj. a kar dobiš zanjo, naj bo tvoje. Ne maram, da bi Ju moje oči še gleda le.H sluiabnik hodil od me-k j« videl na nekem kneie^ča, ki Je as godi na ulici. Kne-pokllcal služabnika In vprašal: "Koliko zahtevaš za tliU dva svečnika r | *'Toliko, kolikor Hošs tvoja svetlost