^CLfCUM&L Glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Stane Šuštar — Odgovorni urednik: Marijan Lipovšek — Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju Zmdnje vesii LETO XIV. TRBOVLJE, 14. DECEMBRA 1961 CENA 20 DIN Obravnava gradiva ISI. plenuma Centralnega komiteja ZKJ Prejšnji teden smo začeli tudi v Zasavju razpravljati o III. plenarnem zasedanju Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih vprašanjih nadaljnje idejno-politične in organizacijske graditve Zveze komunistov. Ker je III. plenum CK ZKJ razpravljal o pretekli, sedanji in bodoči vlogi članov ZK v našem družbenem sistemu in je izrednega pomena za naš nadaljnji razvoj, zlasti pa še zato, ker določa podrobneje vlogo članov Zveze komunistov kot nosiloev in usmerjevalcev našega družbenega razvoja, so bila v zadnjih dneh številna plenarna zasedanja občinskih komitejev ZK in posvetovanja, ki so jih pripravili občinski komiteji ZK in na katerih so govorili o obravnavi tega gradiva. V ZAGORJU OB SAVI so po izrednem plenarnem zasedanju občinskega komiteja ZK sklicali še sestanek s člani sekretariatov osn. organizacij ZK, na katerem so govorili o obravnavi gradiva III. plenuma CK ZKJ po osnovnih organizacijah ZK. Sklenili so, da bodo gradivo obravnavali na treh sestankih osnovnih organizacij. Tako bodo na prvih sestankih govorili o vlogi Zveze komunistov Jugoslavije Od V. do vključno VII. kongresa, o boju ZK za uveljavljanje programa ZKJ ter smernic VII. kongresa ter o najaktualnejši vlogi ZK v sedanjem obdobju našega družbenega razvoja; na drugih sestankih bodo govorili o idejno-politični vlogi ZKJ in o boju proti nam sovražnim idejnim vplivom, o prilagajanju delovnih metod članov ZK našim sedanjim pogojem družbenega razvoja in na tretjih sestankih o organizacijskih zadevah — vlogi osnovnih organi-£acij ZK. aktivov ZK in poverjeništev ZK ter o pomenu ideološkega izobraževanja članov ZK. Domenili so se tudi, da bodo za- čeli po osnovnih organizacijah ZK z razpravami -12. decembra, končali pa predvideno 23. decembra. Za člane OO ZK z vasi bodo pa pripravili enodnevni seminar, po vsej verjetnosti na Izlakah in v Podkumu. Zraven tega je občinski komite ZK Zagorje poslal vsem članom ZK posebno pismo, v katerem jih seznanja s pomenom III. plenuma CK ZKJ, hkrati jih pa obvešča, da bodo po osnovnih organizacijah začeli z obravnavo gradiva in vabi člane ZK, da že v dneh pred sestanki preberejo gradivo, da bi bila tako razprava čifnbolj konkretna. V LITIJI so imeli prošnjo sredo plenarno zasedanje občinskega komiteja ZK, ki so se ga udeležili! tudi sekretarji OO ZK in predsedniki komisij pri ObK ZK. Uvodoma je sekretar občinskega komiteja Jože Dernovšek nanizal nekaj najvažnejših misli iz III. plenuma CK ZKJ in poudaril nujnost, da začnejo v osnovnih organizacijah ZK čimprej obravnavati gradivo in na osnovi ugotovitev plenuma u gotove stanje osnovnih organizacij. V obravnavi | gradiva. Sklenili so, da bodo III. pa naj bi posvetili še posebno po- —’ '~'rr ,v’ *:’4 x “ zcrncst povezavi med gospodarskimi organizacijami in komuno ter med organizacijami v 'podjetjih in na terenu. S proučevanjem gradiva III. plenuma CK ZKJ bodo na področju litijske občine predvideno končali 20. decembra, v tem času bodo pa imeli v osnovnih organizacijah ZK od enega do treh sestankov. Na plenarnem zasedanju občinskega komiteja ZK v Litiji so pa še sklenili, da bodo za posamezne probleme, ki jih je obravnaval III. plenum CK ZKJ, sklicali posebna razširjena plenarna zaseda, nja ObK ZK, na katerih bedo med drugim obravnavali kadrovska vprašanja, idejno vzgojo, delo članov Zveze komunistov v gospodarskih organizacijah in nekatera druga vprašanja. Tudi v HRASTNIKU so že razpravljali o obravnavi gradiva III. plenuma CK ZKJ in sklenili, da bodo pričeli z obravnavami po osnovnih organizacijah ZK takoj, III. plenumu bodo pa namenili po tri sestanke osnovnih organizacij. Zraven tega bodo imeli v Hrastniku še dvoje plenarnih zasedanj občinskega k miteja ZK, na katerih bodo govorili o določenih problemih, ki jih je obravnaval plenum. Ta ponedeljek je sklical občinski komite ZK v TRBOVLJAH sestanek s sekretarji osnovnih organizacij ZK, na katerem so govorili o organizaciji obravnav plenumu CK ZKJ posvetili več sestankov, da tako člani ZK gradivo kar najbolj temeljito prouče in na podlagi primerjav ugotove tudi stanje osnovnih organizacij Zveze komunistov. Sekretar CK ZKS Niha Marinko v Zaeorlu V sredo, 6. decembra, je obiskal Zagorje ob Savi sekretar CK ZK Slovenije, tovariš Miha Marinko. Političnemu aktivu je govoril o XXII. kongresu KP Sovjetske zveze im nanizal nekaj misli v zvezi s III. plenumom Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. — (ma) Anketa o družbeni dejavnosti članov ZK Občinski komite Zv^ze komunistov v Litiji je razpisal anketo med vsemi člani ZK o družbeno politični aktivnosti le-teh v pomenu, o katerem so razpravljali na III. plenarnem zasedanju CK ZKJ. Tako hočejo dobiti v Litiji družbeni profil članov ZK. »Slavček« na Jesenicah V soboto in nedeljo je na Jesenicah gostovala Svoboda Center iz Trbovelj. V soboto popoldne je priredila koncert za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Mladina in odrasli so s spontanimi aplavzi nagradili trboveljske izvajalce. V' prvem delu programa so solisti peli pesmi revirskih pesnikov, v drugem delu je pa mešani pevski zbor »Slavček« pod vodstovm Jožeta Škrinjarja pel narodne M umetne pesmi. V nedeljo so čLani DPD Svo-bode-C enter obiskali Begunje in Drago in se poklonili žrtvam fašističnega nasilja. Prav tako so obiskali tudi Prešernovo rojstno vas Vrbo. — ek. i Posvetovanje o problemih alkoholizma V sejni dvorani Doma družbenih organizacij v Trbovljah je bil sinoči pesvet o problemih alkoholizma in o predlogih za odpravljanje tega zloveščega pojava. Posvet je sklical občinski odbor SZDL Trbovlje in bomo o njem še poročali. Vojašnica Jožeta Meniha- Rajka »Odslej bo ta vojašnica nosila ime narodnega heroja in padlega komisarja legendarnega Pohorskega bataljona Jožeta Meniha-Rajka« je dejal na praznik republike major JLA Franc Fajdiga potem, ko je na slovesnosti ob odkritju spominske plošče prebral odlok Sekretariata za NO o imenovanje vojašnice v Gaberju v Celju po junaku, ki je žrtvoval svoje mlado življenje v borbi za svobodo. Narodnega heroja, zlasti še njegov lik, dobro poznamo tudi v Zasavju ,saj nosi njegovo ime tudi nova osnovna šola na Rudniku v Hrastniku. V Zasavju pred 22. decembrom Te dni so v vseh štirih zasavskih občinah izdelali dokončne programe zaključnih prireditev 20-letnice vstaje in ljudske revolucije, ki bodo združene tudi s proslavo 20-letnice ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade im z zaključkom Jugoslovanskih pionirskih iger. Vse kaže, da bomo tudi v Zasavju slovesno praznovali zaključek 20-letnice vstaje in ljudske revolucije in 22. december — dan JLA z vrsto prireditev, tako predavanj, slavnostnih akademij, sprejemov, razstav, obiskov, športnih prireditev in drugih manifestacij. Tako so se v TRBOVLJAH do- Občinska odbora ZROP In ZB menili, da bo 21. decembra zvečer NOV sta že razpisala natečaj za v gledališki dvorani v Delavskem 1 pisanje nalog v počastitev 22. de-domu osrednja prireditev. Ob cembra — dneva JLA. V izložbah vhodu v dom bodo namestili za- j hrastniških trgovin bodo v dneh stave vseh 6 republik ter parole. 1 praznovanja pripravili razstavo Akademija, ki jo bodo pripravili ' slik in dokumentov o razvoju člani trboveljskih Svobod, drugih NOV in JLA ter o dolu organ.z..-| društev, recitacijski zbor, folklor- I cije ZROP in Centra predvojaške na skupina in šole, ima namen j vzgoje v občini Hrastnik. V vseli prikazati zlom stare Jugoslavije,' kinematografih bodo pa v dnen trpljenje in borbo, ustanovitev, praznovanja vrteli tednike in regulaVne armade, obnovo domo-; £ in dela V vine in vlogo Jugoslavije v borbi za mir med narodi. Zraven tega j bodo folklorne skupine v narod-1 Osrednji proslavi bosta v Hrast- JLA in celovečerne filme s parti-zamsCco tematiko. S SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH Delo zdravstvene službe Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so odborniki proučili delo ter probleme zdravstvene službe v komunii. To problematiko so proučili po poročilu sveta za zdravstvo pri ObLO. V daljši In razgibani razpravi so se dotaknili vprašanja, kako napredujejo dela pri gradnji otroškega oddelka br.lniišmice, in ugotovili .da ta potekajo zadovoljivo. V zvezi z gradnjo in dograditvijo nove bolnišnice nastaja vprašanje potreb in štipendiranja zdravstvenih kadrov. Tako predvideva svet za zdravstvo, da bo potrebno v prihodnjih letih kar za trikrat povečati izdatke za štipendiranje zdravstvenih delavcev, tako da bi vsota znašala C milijonov dinarjev. Na pobudo sveta za zdravstvo so odborniki sklenili, naj občinski ljudski odbor posreduje pri gospodarskih organizacijah, da bi le-te nudile pomoč za štipendiranje zdravstvenih delavcev iz skladov, v katere se steka 1 odstotek od bruto dohodka, ki ga nekatera podjetja že uporabljajo v ta namen. rPav tako na-Maja vprašanje stanovanj za bodoče zdravstvene delavec, saj bi bilo potrebno zgraditi 105 novih stanovanj. Tudi pri rešitvi tega problema naj bi pomagale gospodarske organizacije. Proučili so tudi predlog o gradnji Zdravstvenega doma, za kar bi bilo potrebno približno 210 milijonov dinarjev. Pri tem sc poraja vprašanje zbiranja finančnih sredstev, to je zbiranje sredstev v višini 2 odst. od bruto osebnih dohodkov v poseben sklad piri gradbenem odboru. Ce bd podjetja odvajala v ta sklad predvidene zneske, bi se že letos zbralo približno 50 do 55 milijonov dinarjev, v treh letih pa približno IGO milijonov. To bi pa Mia vsota, ki M zagotovila uspešno dograditev potrebnega zdravstvenega doma. Odborniki so soglasno sklenili, naj se v Trbovljah ustanovi Zdravstveni center, ki bi deloval izključno za področje trboveljske komune. Zdravstveni center se bo ustanovil pri zdravstvene!^ domu. Izdelal bo program dela in finančni plan tako, da bo mogoče v proračunu občinskega ljudskega odbora za leto 1962 zagotoviti za razvoj in uspešno delovanje potrebna finančna sredstva. Odborniki so razpravljali tudi o nove msistemu nagrajevanja v zdraVstvcnih službah." Pri sestavi pravilnikov o delitvi osebnega dohodka je opaziti težnje zviševanja osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev. Svet je odbornike seznanil z mnenjem, da so kolektivi pri sestavi teh pravilnikov premalo razpravljali o notranjih rezervah ter upoštevali dejstvo, da analitična ocena ne služi samo za urejevanje politike delitve dohodka na osebne dohodke, temveč da mora biti le-ta tudi osnova za izboljšanje , organizacije dela. - ek. nih nošah simbolično prikazale dneve vstaje v vseh naših šestih ljudskih republikah. V času od 17. do 24. decembra bodo po vseh krajevnih organizacijah Socialistične zveze pripravili predavanja o nastanku in razvoju ter vlogi Jugoslovanske ljudske armade, prav tako bodo pa po šolah govorili otrokom o prazniku rezervni oficirji iz Trbovelj. Računajo pa tudi, da bodo predstavniki nekaterih delovnih kolektivov skupno z godbo Svobode-Center obiskali ob prazniku nekatere bližnje enote JLA. V HRASTNIKU bodo pripravili predavanja, združena s predvajanji filmov o razvoju NOV in JLA po vseh šolah, zraven tega pa te j ne podružnice nekaterih večjih v Hrastniku, Zidanem mostu, na I hrastniških gospodarskih organi-Dolu in v Radečah, kjer bodo j zacij bodo pa pripravile prazno-predvideno predavali'aktivni ofi- vanje za člane delovnih kolek-cirji JLA iz garnizona Celje. — ! tivov. Ob koncu leta bo pa v Hrastniku sprejem za borce NOV, spo-meničarje, najbolj zaslužne rezervne oficirje, za invalide NOV in partizanske mamice. Tudi v LITIJI pripravljajo vrsto prireditev v samem mestu in v okoliških krajih. — Osrednjo slovesnost, ki bo 21. decembra, pripravljata obč. odbora ZROP in ZB NOV ter DPD Svoboda. Preživeli borci II. grupe odredov bodo tiste dni obiskali vse šole v litijski občini in govorili pionirjem o borbah na litijskem področju. Sicer bodo v Litiji pripravili vrsto srečanj borcev NOV, taborjenje mladine na Tieju, kjer je bila 21 decembra ( 1941 prva partizanska bilka na področju litijske občine. skupinske oglede muzeja NOV v Litiji, ki ga bodo za to priložnost preselili v veliko dvorano Partizana, športna 'ekmova-nja in druge prireditve. V ZAGORJU OB SAVI bodo pripravili sprejem za vse aktivne udeležence NOV iz leta 1341 in 1942', na sprejem bodo pa povabili tudi zastopnike JLA iz garnizij Celje in Kranj ter starše in nikh in Radečah; na njih bodo pa nastopili člani Svobod in prpsvet-nih društev, šolska mlr.dina, pionirski pevski zbori, recitatorji in drugi, ki bodo prikazali borbo | svojce narodnih herojev, narodov Jugoslavije za osvoboditev. 24. decembra bo v Hrastniku zaključna prireditev »Povej, kaj vaš in pokaži, kaj znaš?« ob zaklju- J eku Jugoslovanskih pionirčkih' iger. Ob tej priliki bodo razdeljena priznanja in nagrade pionir- j Osrednja sloyeenost bo na večer pred praznikom — 22. decembrom v veliki dvorani Delavskega doma v Za gorju, na njej bodo pa sodelovali člani zagorske Svobode in pevci »Loškega glasu* Svobode Krovec-Loke. sirim odredom, ki so sodelovali v Jugoslovanskih pionirskih igrah. Občinski komite LMS bo pa pripravil več prireditev na temo •Mladina v revoluciji«. Sindikd- Po šolah bciota pripravila občinska odbora ZROP in Z3 NOV vrsto predavanj. — 22. decembra bodo pa ob zaključku Jugoslovanskih pionirskih iger v Zagorju razdelili tudi nagrade za najboljše naloge v okviru natečaja, ki ga je razpisal občinski odbor SZDL Zagorje. Zbori volivcev bodo od 17. do 19. decembra ObO SZDL in ObLO Trbovlje sta sklenila, da bodo zbori volivcev od 17. do 19. decembra. 17. decembra bodo zbori volivcev na vasi, 18. in 19. decembra pa v mestu. Vsi zbori volivcev bodo na terenu in ne po gospodarskih organzlacijah. Namen letošnjih Poroštvena Izjava za Cementarno ObLO Trbovlje je na svoji predzadnji seji razpravljal in sklepal ° poroštveni izjavi za Cementarno. Oba zbora sta sklenila, da ha j da ObLO poroštvo za posojilo Za osnovna sredstva v znesku 2-i.TG;).000 dinarjev in za obratna 8rcdstva v znesku 142, 802.000 di-horjev. Pogoje toga posojila bo Postavila Jugoslovanska investi-OiJcjka banka. — uk. zborov bo predvsem podati poročilo o delu občinskega ljudskega odbora in razpravljati o 5-odst. proračunskem prispevku. Zraven tega naj bi voiivci dali pobude in predloge za sestavo prihodnjega družbenega plana. Razprav; ljali bodo pa še o drugih aktualnih vprašanjih. Zftori volivcev proizvajalcev bodo v januarju. Na njih bodo govorili in proučevali problematiko osebnih dohodkov, obravnavali bodo stanje gospodarskih organizacij v luči novih gospodarskih predpisov ter o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. — ek. Zbori volivcev v Litiji Kakor smo že poročali, bodo v tem mesecu tudi na področju litijske občine zbori volivcev. Prvi zbori volivcev so bili že v petek, 8. decembra, ostali pa bodo sklicani do konca meseca. PRED 22. DECEMBROM — DNEVOM JLA — IN 20-LETNICO NJENE USTANOVITVE Pol miliiona strokovnjakov v petnajstih letih V naši JLA imamo resnično eno najobsežnejših »strokovnih« šol. Naj vas navednice ne motijo, toda to je res! Kakršna koli strokovnost mimo strogih vojaških ved je v JLA prav takšna, kakršne so v našem gospodarstvu. Kar naštejmo jih: ali ni tankist najbolj ospoeobljen voznik težkih vozil? Ali niso ravno radiotelegrafisti najboljši strokovnjaki svoje stroke? Ali niso zdravi veni kadri v armadi najbolj priznani? Kdo gradi drznejše in zahtevneše gradbene objekte mimo inženirskih enot JLA? V zadnjih petnajstih letih je bilo v JLA izšolanih okrog 562.000 mladeničev v različnih vojaških šolah od akademij do podoficirskih rezervnih šol. Večino tako izšolanih fantov je dobila naša industrija po končani vojaški obveznosti. TETINO VSF.H NOVOZGRAJENIH CEST SO ZGRADILI PRIPADNIKI JLA Prometne zveze so brez dvoma osnova naše povojne graditve. Pri tem velikanskem delu se je naša JLA posebno izkazala. V Jugoslaviji smo po vojni zgrudili okrog 6.200 km cest. Od tega števila so pripadniki JLA zgradili 1.129 km. Zgradili so 216 mesto v v skupni dolžini preko 4.000 metrov, ivzrtali so 78 predorov v skupni dolžini 60 km itd. Zraven tega so pripadniki JLA zgradili nešteto drugih objektov, med temi 46.000 stanovanj, veliko šol, hotelov, počitniških domov itd. PIRAMIDE PUŠK OB NJIVAH IN TRAVNIKIH Skoraj ni jeseni ,da bi naše kmetijstvo ne poslalo v vrste JLA svoj klic na pomoč — SOS. Takemu klicu se je vojska vedno odzvala. Samo v letih 1959 in 1960 so pripadniki naše Armade prispevali čez tri milijone prostovoljnih delovnih ur pri pospravljanju kmetijskih pridelkov od žetve žit, obiranja koruze in pa do košnje sena. Za prevoz kmetijskih pridelkov v teh letih je sodelovalo 1.600 vojaških vozil. Naštevali bi lahko v nedogled, če bi hoteli našteti vso pomoč kmetijstvu od naštetih akcij p»a do obrambe površin pred poplavami ob raznih elementarnih nesrečah. NAJVECJI odstotek PRI RACIONALIZACIJI PORABE JLA je lahko za vzor pri zmanjšanju odstotka porabe proračunskih sredstev. Z raznimi ob- likami prelivanja sredstev, s tem da se JLA s svojo industrijo deloma sama vzdržuje, je bil dosežen skoraj neverjeten padec porabe proračunskih sredstev. Leta 1952 je JLA porabila okoli 23 odst. jugoslovanskega proračuna. Lani je s postopnim zmanjševanjem v vseh zadnjih letih dosegla 7,77 odst. Menda ni države na svetu, ki bi tako malo trošila za oboroženo silo. VOJNA INDUSTRIJA? 170 IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Po vojni zgrajena vojna industrija je do leta 1952 delala v glavnem za potrebe JLA. Po tem letu se je začela Dreusmerjati za proizvodnjo mnogih potrošnih predmetov od vžigalnikov do motorjev. Vojaške tovarne izdelujejo rudarsko opremo, idustrijske stroje, gospodinjske stroje — skratka čez 170 različnih finalnih izdelkov, ki so potrebni široki potrošnji. Eden od mnogih zabavnih orkestrov pripadnikov JLA - mornarjev niinininnmiiimi Trgovina potrošnikom ob novem letu m* p. . £ MM tp%: K',\" Izdelki trboveljske Strojne tovarne Snel na dveh tirih Vprašanje priključitve trboveljskega »Avtoprevozništva« k enemu cd ljubljanskih avtoprevozni-ških podjetij je postalo zadnje dni tema razgovorov. O tem so na sobotni soji razpravljati tudi odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Trbovljah. S priključitvijo bi se namreč v Trbovljah končno re&Uo vprašanje lokalnega, tovornega in medkrajevnega prometa. O tem vprašanju je na dveh sejah razpravljal tudi delavski svet »Avtopre-voznižtva« in se odločil za pripojitev k SAP. Strokovna komisija, ki jo je imenoval ObLO je pregledala poslovanje, vrednost osnovnih sredstev obeh podjetij (SAP in Ljubljana transport). Na seji zbora proizvajalcev, 2. decembra, so proučili poročilo komisij« in soglasno sklenili, da se »Avtoprevozništvu« predlaga, naj se priključi k Ljubljana-trans-sportu. Na ponovni seji delavskega sveta »Avtoprevozništva« pa so se člani delovnega kolektiva še enkrat odločili za priključitev k SAP. Obe podjetji nudita »Avtopre-vozništvu« skoraj iste pogoje. Pogoji obeh ljubljanskih avtoprevoznikih podjetij so ugoditi tako, Padel z drugega nadstropja V četrtek, 7. decembra, je ob 18. uri padel z drugega nadstropja zgradbe za sušenje cementa v trboveljski Cementarni 62-letni Franc Stritar iz Trbovelj, in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v trboveljsko bolnico, vendar je zaradi hudih poškodb umrl. da bi se končno lahko rešilo vprašanje vsega prometa, in M se Trbovlje povezale z ostalimi kraji, kar bi bUe zde koristno za eda trboveljsko komuno. Na soboto! seji pa sta oba zbora po ponovnem razpravljanju priporočila ddovnemu kolektivu -Avtoprerrozništvn-, naj se priključi k Ljubi Jana-trans portu. Delovni kolektiv »Avtoprevoz-ništva« pa je trdno odločen, da se bo pridružil kot samostojna ekonomska enota k SAP-Turistu. Kot smo zvedeli, se bo- delovni kolektiv »Avtoprevozništva« pritožil na republiški Izvršni svet. Janko SAVSEK 3 Bliža se konec leta in s tem tadi čas največjih nakupov v govstkih podjetjih za to pro-tngovini. Delovni kolektivi v tr-dajo dobro pripravljajo, posebno še zadnji teden pred novim letam. To razdobje povzroča trgovskim delavcem nemalo skrbi in zahteva od njih, zlasti v večjih potrošniških središčih, veli-kb naporov in iznajdljivosti in jih zato ne sme najti nepripravljene. Nekatere trgovske organizacije rešujejo to vprašanje skupino z industrijo v velikih potrošniških središčih z organizacijo tako imenovanih potrošniških sejmov na ulicah, trgih, in v krajih, kjer je možno, tudi v drugih pokritih prostorih, občutno povečajo prodajni prostor. K taki občasni rešitvi se zatekajo v prvi vrsti tiste trgovske gospodarske organizacije, ki razpolagajo za tako povečani nakup potrošniških dobrin s premajhnimi prodajnimi prostori. Da bi dosegli temeljni namen potrošniških sejmov — čimbolj zadovoljiti povečano povpraševanje potrošnikov — mora trgovina na drobno povečati ne le količine, ampak predvsem izbiro blaga, seveda kakovostnega, napraviti kar najbolj pisano. Zadovoljitev potrošnika kakor tudi poslovni uspeh sta nedvomno močno odvisna od količine in izbire blaga. Zaloge blaga v naši trgovini bi morale biti, kot vse leto, posebno še ob takem povečanem nakupu, kar najbolj velike, in to vprašanje zasluži tudi letos vso pazljivost, zlasti še, ker je v mnogočem odvisno ne le samo od dobre volje delovnih kolektivov trgovin, ampak predvsem tudi od razpoložljivih obratnih sredstev za preskrbo blaga. Nujno potrebno bi bilo, da ob takih prilikah priskočijo na pomoč ljudski odbori in komunalne banke, ki naj bi odobrile trgovinskim organizacijam začasne dodatne kredite za obratna sredstva. S tem bi se izognili predvsem temu, da police v trgovinah ne bi bile prazne že po nekaj dneh, včasih pa tudi že po nekaj urah močnega nakupa. Vprašanje zadostnih sredstev seveda ni vedno in povsod problematično, vendar so možni taki primeri ,kjer bi morale obstajati možnosti take rešitve vprašanja. Kolektiv trgovskega podjetja »Prvi junij« v Trbovljah je o pravočasni rešitvi tega vprašanja začel razpravljati že v mesecu novembru. Upravni odibor podjetja je skupno z ekonomskimi enotami sklenil, da se celotni kolektiv temeljito pripravi na to nalogo. Ugotovljeno je bilo, da kolektiv zaradi zadostnih kapacitet poslovnih prostorov ne bo šel v organizacijo posebnega novoletnega sejma izven stalnih prodajnih prostorov. K taki odločitvi je pripomoglo posebno dejstvo, da ima to podjetje v svojem upravljanju sodobne, velike prestare veiebiagavnice, razen tega pa še prodajno mrežo po celih Trbovljah. Kolektiv bo posvetil posebno skrb povečanju zalog in kar najbolj pisani izbiri blaga v te v oj i veleblagovnici talko, da se bo ta blagovnica v teh dneh spremenila v novoletni potrošniški sejem. To bo tudi mogoče doseči, saj merijo površine prodajnega prostora blagovne hiše okrog 100 kvadratnih metrov. V veleblagovnici bodo pred novoletnimi prazniki v spodnji etaži organizirali še poseben oddelek za igrače in oddelek za bonbone, kekse, južno sadje in druge sladkarije, kjer bo dedek Mraz lahko kupoval darila za svoje malčke. Veleblagovnica bo imela od 15. decembra dalje razprodajo raznega blaga. Tako bo posebno za to priliko založen oddelek z metrskim blagom. Ta oddelek bo razprodajal razno kvalitetno žensko blago, razne kamgam^ in drugo metrsko blago po znižani ceni od 20—50 %. V oddelku konfekcije, moškega in ženskega perila, vam bo veleblagovnica pripravila razno kvalitetno blago po znižani ceni. Oddelek čevljev bo založen z bogatim asortimentom modnih čevljev, oddelek »Ciciban« se bo pa potrudil, da bo preskrbel čim-več praktičnih daril za dedka Mraza. K povečanemu asortimentu in kvalitetni zalogi bodo prispeva- le tudi poslovalnice »Tkanina«, poslovalnica moške in ženske mode »Elita« in »Moda« v stolpnici K-4. Delovni kolektiv trgovskega podjetja ‘»Prvi junij« se je odločil, da pripravi za potrošnike Zasavja še presenečenje v obliki posebnega novoletnega žrebanja. Potrošniki, ki bodo v času od 15. do 31, decembra 1961 nakupili v veleblagovnici ali v naših poslovalnicah »Tkanina«, »Elita«, »Moda« in »Pohištvo« za 1000 din blaga, se bodo lahko udeležili v veleblagovnici dne 5. I. 1962 ob 16. uri žrebanja. Za to priliko je kolektiv pripravil 30 praktičnih dobitkov v vrednosti do 18.000 din za dobitek. Med temi dobitki so: divan, kamgami za moške obleke, prešite odeje, garniture žimnic, volnene odeje (kamelhar), Rex stoli, volneno blago za ženske obleke, moški in ženski telovniki in še več drugih praktičnih dobitkov. Potrošniki, ki bodo nakupovali pri nas od 15. decembra t. L do konca leta, bodo dobili pri nakupu posebne paragonske bloke z označbo: »hrani — žrebanje«. Vsak potrošnik, ki bo imel takšen blok, se bo lahko udeležil novoletnega žrebanja. Komisija bo izdajala dobitke takoj po končanem žrebanju. Številke izžrebanih dobitkov pa bodo objavljene tudi v Zasavskem tedniku. - V. P. llUilllllllilllUUIjHllUtl!li!!llliilillilill!lllf!llllUll!IIIIIIUUIil!lllUlllllOtlHil!l!lllll!i:illlllHI!l!l!llllllll!lllll!llll!l!lt!lll!!!IIIIHllllU!Uinill!!lill!l!lllllllilllllHllllj!ll!lllll[illlll!liy liimililililllilllilimiiiilllltiiliUilHUiliillUillllllilUUUllIlIllIllIlIll IllllllllllllllllllllUin S posvetovanja sindikalnega aktiva Slovenile Četrtkovo posvetovanje političnega aktiva sindikatov Slovenije na katerem so govorili o nekaterih problemih notranje delitve dohodka v delovnih kolektivih, je dalo vso podporo prizadevanjem, da je treba v delovnih kolektivih zelo energično nadaljevati z dosedanjo politiko delitve osebnega dohodka na podlagi socialističnih načel nagrajevanja po deln. te doseženi rezultati ln pozitivne praktične izkušnje so objektivna podlaga za nove, prihodnje pozitivne rezultate v tej smeri in tudi dovolj močno jamstvo, da se bomo pomanjkljivosti čimprej otresli. O Na posvetovanju ]• bilo poudarjeno, da pri ocenjevanja gospodarskih rezultatov ne moremo gledati samo na fizični obseg proizvodnje (čeprav bo tudi ta v primerjavi z lanskim letom predvidoma za S % večji), ampak Je treba videti ln analizirati celotne fi-nančno-ekonomske uspehe gospodarskega poslovanja. Tako Izčrpno sliko bo pa mogoče dobiti šele na podlagi zaključ- nih računov. Na posvetovanju so odločno odklonili tista mnenja, ki bi rada za neopravljene planske naloge zvalila krivdo na nov sistem delitve dohodka. Poudarjeno je bilo, da so predvsem nova načela delitve dohodka eden tistih odločilnih faktorjev, ki eo omogočili, da bomo letošnje gospodarsko leto kljub nekaterim objektivnim materialnim neugodnim dejstvom za- Stalna akcija v borbi proti alkoholizmu Pri občinskem odboru SZDL v £agorju je bil imenovan poseben odbor za izvedbo akcij v boju proti alkoholizmu. Ta je izdelal za mesec boja proti alkoholizmu podroben program, sicer so pa sklenili, da naj bo boj proti alkoholizmu stalna naloga vseh. Tako je bilo domenjeno, da' bodo po šolah pisali naloge s temo »Boj proti alkoholizmu, ki je veliko človeško zlo«. Občinski odbor Hovi predpisi ugodno izlivajo na dohodek Kakor drugod v Zasavju In Sloveniji, tudi v Zagorju ugotavljajo, da novi predpisi ugodno vplivajo na dohodek gospodarskih organizacij. Tako je n. pr. Rudnik rjavega premoga do konca septembra dosegel za 9,4 odst. večji dohodek na zaposlenega, kakor lani. Povoljne uspehe so dosegli tudi v Industriji gradbenega materiala, dosegli bi pa še večje, če ne bi bili prisiljeni v tretjem tromesečju znižati v aprilu zvišane cene. V tovarni konfekcije »Sava« so dosegli za 40 odst. večji dohodek kakor lani. Kljub temu pa Je tovarna dosegla za 5 milijonov manj razporejenih sredstev. Na to Je neugodno vplivalo znižanje cen v marcu, kar je veljalo tovarno okrog 12 miLijonoč din. Novi gospodarski predpisi torej ugodno vplivajo na poslovanje podjetij in na doseganje večjih skladov, tudi za osebne dohodke. Pri tem velja omenili, da so v večjih gospodarski b organizacijah dosegli ugodna razmerja med skladi In skladom za osebne dohodke, v manj ih gospodarskih organizacijah, ustanovah in izvodih so pretežni del sredstev namenili za osebne dohodke, pri tem pa so pozabljali na potrebe kolektiva po stanovanjih in drugem. Medtem ko so dosegli n. pr. v Industriji gradbenega materiala razmerje med skladom za osebne dohodke In skladi 61 s 39, v Tovarni konfekcije »Sava« 90 :10. v Varnosti 93 :7, Gradbenem pod- za čas od 15. do II. decembra Okrog 18. decembra ohladitev a snegom do nlčin, nato še nekaj mrzlih, suhih dni. Moj 22. In 24. decembrom znpet padavine in postopno topleje. -Zasavski tednik«, glaailo SZDL Litija, Zagorje, Hra.tnlk in Trbovlje - Tiska Časopisno poljatja -Gorenjski tisk« v Kranju — Urejuje uredniški odbor -* Glavni urednik: 3‘ane Stritar, edgovom! urednik: Marijan Lipovšek - Naslov uredništva in uprave: Trbov-I je Trg revni o. Me 11 (t"). 80-111).! odbori • - t> račun nekaj členov bo pa imenovanih h n i ,vij ■ G o . . -1113 - po številu vplačanih premij. Man-Lotn. oarošnina 031 Uln. mc*e;na'dat skupščine Je dvoleten. Zava-60 din - Nenaročenih rokopisov i rovalnica ima statut, ki ga eprej- jetju >3 :17, Lesno industrijskem podjetju 71: 29, Tovarni cleklro-porcclana 88,4 :11,8 itd., pa so v nekaterih manjših gospodarskih organizacijah ln zavodih namenili le po 5 •/• za sklade, čeprav imajo vrsto nerešenih vprašanj v samem podjetju oziroma ustanovi in okrog potreb članov kolektiva. V Isti 6api, ko namenjajo največji dol čistega dohodka za osebne dohodke, pa trkajo na občinski ljudski odbor, da naj bi jim dal garancijske Izjave za posojila, da bi jim dal stanovanja za zaposlene Itd. Razumljivo je, da tako početje nikamor ne vodi in je vredno graje. Odborniki zbora proizvajalcev so zato po razpravi o delitvi osebnih dohodkov In ustvarjenem dohodku sklenili priporočiti samoupravnim organom v vseh gospodarskih organizacijah, zavodih In ustanovah, da naj ponovno pregledajo sistem delitve osebnih dohodkov a posebnim stališčem do formiranja skladov zaradi že navedenih ugotovitev, — (ma) Skupna zavarovalnica Na zadnji seji ObLO Trbovlje so odborniki sklenili, da se v Trbovljah ustanovi Zavarovalnica. Kot soustanovitelja nastopata tu-dt ObLO Zagorje in Hraatntk. Sedež zavarovalnice bo v Trbovljah v proatorlh Glasben« šole. Za direktorja zavarovalnice J« bil imenovan Franc Fakin. Skupščina zavarovalnice bo Stela 35 članov, vsi trije ljudski bodo imenovali 7 članov, RK bo nagradil 10 najboljših spisov s knjižnimi nagradami. Zagorski Zdravstveni dom bo v sodelovanju z Delavsko univerzo pripravil nekaj predavanj o alkoholizmu. Prizadevali si bodo pospešiti ureditev mlečne restavracije ,o potrebi katere govorijo v Zagorju že vrsto let. Občinskemu ljudskemu odboru Zagorje bodo predlagali, da poostri kontrolo nad prodajo alkoholnih pijač po domovih, hkrati sl pa bodo tudi prizadevali, da bi bile brezalkoholne pijače tako glede izbire ln oen bclj dostopne. Prizadevali pa si bodo tudi, da v gostiščih ne bodo točili pijač mladini do 18. leta in vinjenim osebam. Hkrati bodo pa predlagali gospodarskim organizacijam, da naj preprečujejo pijančevanje na delovnih mestih, ker Je ugotovljeno, da ee ponekod med delom na delovnem mestu še pij«. Člani odbora pa so se domenili, da njihovo delo ne bo samo v novembru — mesecu boja proti alkoholizmu, pač pa skozi vse leto. Le tedaj bodo namreč vidni tudi večji uspehi v boju proti alkoholizmu — (ma). ključlli z vsestranskim napredkom. • Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da je ena poglavitnih značilnosti aktivnosti v delovnih kolektivih, njihove večje gospodarske prizadevnosti in graditve novega sistema delitve dohodka na znanih načelih, tudi povečanje nominalnih in realnih dohodkov. Nominalni osebni, dohodki v gospodarstvu so se v prvih letošnjih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 21 %. Pod tem povprečnim povečanjem so industrija, premogovniki in črna metalurgija. Nad tem povečanjem pa so zlasti kmetijstvo, promet, gradbeništvo in komunalna dejavnost; to sc pravi tiste dejavnosti, ki so glede na nekatere druge gospodarske panoge v preteklem obdobja precej zaostajale z osebnimi dohodki zaradi nekaterih administrativno določenih instrumentov. Na podlagi tega je treba osnovno smer premikov. Izvršenih po različnih panogah glede osebnih dohodkov ceniti kot normalno In pravilno. Pri tem povečanja je pa zlasti pravilna tendenca, ki so jo ugotovili na posvetovanju, da se v celoti vzeto, hitreje povečujejo osebni dohodki delavcem ln nameščencem z manjšimi osebnimi prejemki In počasneje delavcem in nameščencem z večjimi prejemki. • Mimo navedenih pozitivnih ugotovitev in rezultatov delitve dohodka v delovnih kolektivih so pa bili na posvetovanju prikazani ln tudi ostro kritizirani nekateri nepravilni in celo škodljivi primeri takega razdeljevanja osebnih dohodkov, ki nimajo t pravilnim nagrajevanjem po delu tako rekoč nič skupnega. V tem smislu je bilo sklenjeno, da je treba s političnimi in tudi drugimi sredstvi, zlasti v okviru komun kritizirati tiste posamezne In dokaj redke kolektive, ki so sl ne glede na svoj ekonomski uspeh In preprosto zato, ker so imeli Iz tega ali onega razloga na voljo dovolj materialnih sredstev, zelo neodgovorno povečali osebne prejemke. To velja predvsem za nekatere kolektive v grafični, elektrogospodarski In trgovinski dejavnosti. • Se posebno so pa na posvetovanju obsodili tiste pojave, kjer gre za neupravičeno visoke prejemke posameznih funkcionarjev, ki *o no odgovornih mestih t delovnih kolektivih. Do takih po- javov je prišlo deloma zaradi nedo-grajenosti sistema notranje delitve, deloma zaradi nepravilnih pojmovanj osnovnega načela delitve po delu in deloma tudi zaradi takega političnega ln gospodarskega prepričanja posameznikov, ki so si poskušali svoj osebni dohodek odmeriti ne po svojem delu ln svojih zmožnostih, ampak po svojih potrebah. V tem smislu je bila zlasti obujena tista praksa io metoda različnih progresivnih faktorjev in koeficientov, na podlagi katerih se potem dogaja, da so pri skupnem gospodarskem uspehu dane gospodarske organizacije delavci udeleženi z 2.000 ali 3.000 dinarji, vodilni funkcionarji pa z vsotami, desetkrat ali celo dvajsetkrat tolikšnimi. • Glede na to, da so se v dosedanji noUUčni praksi prizadeti posamezniki Izgovarjali, da ni bilo danih dovolj jasnih ln konkretnih meril bodisi za višino ali za razpone, to na posvetovanju poudarili predvsem naslednja stališča: Pravilno je bilo, da so se na podlagi delavskega samoupravljanja ln našega splošno-polltlčnega in ekonomskega sistema odklanjale vse tiste državno administrativne sugestije, na osnovi katerih naj bi državni organi v celoti za vso državo predpisali spodnjo ali zgornjo mejo osebnih prejemkov v gospodarstvu. Toda če se je to stališče upravičeno odklanjalo, to ne pomeni, da bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli delitve dohodka na podlagi dela, če bi posamezne gospodarske organizacije oziroma njihovi samoupravni organi, upoštevaje pri tem svoj konkreten ekonomski položaj, politične odnosa v kolektivih, specifičnosti ln obseg proizvodnje, odredili zlasti zgornji najvcčjl mogoč okvir osebnih prejemkov za vodilna mesta, katerih delovni učinek ni mogoče meriti z navadnimi konkretnimi, bodisi finančnimi ali fizičnimi merili, Tak Instrument bi bil v sedanjem obsegu pravzaprav samo nekakšen posreden popravek tistih osnovnih meril dela, gospodarske stimulacije in participacije, katerih finančnega učinka ni mogoče vedno vnaprej do kraja preračunati. O Glede samega odnosa razponov hi zgornje meje osebnih prejemkov ao pa na posvetovanju med drugim Izpovedali naslednje: Takih gospodarskih organizacij, katerih vodilni funkcionarji bi lahko glede na obseg in značaj proizvodnje in število zaposlenih ter glede na gospodarski rezultat teh gospodarskih organizacij dosegli zgornjo mejo nekje med 90.000 ln 100.000 dinarji, v Sloveniji ni veliko. Na posvetovanju je bilo s tem v zvezi govora o takih gospodarskih organizacijah, kot so železarne, Litostroj, Tomos, TAM, veliki tekstilni kombinati, nekateri rudniki, Kidričevo itd. Vodilna mesta v drugih gospodarskih organizacijah naj bi se po mnenjih, ki so bila izražena na tem posvetovanju, v skladu z obsegom njihovega poslovanja, s številom zaposlenih, v skladu z njihovim gospodarskim uspehom In tudi z minimalnim občutkom za skromnost ln vsaj približno objektivno moraino-polllično vrednotenje samega sebe in svojega lastnega dela, porazdelila primerno omenjeni zgornji višini osebnih prejemkov. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da sl bodo sindikati zelo aktivno prizadevali, da se primeri neupravičeno doseženih visokih dohodkov na posumez-nih delovnih vodilnih mestih čimprej odpravijo. Na posvetovanju so bili tudi mnenja, naj se povsod vpelje praksa občasnih analiz politike osebnih dohodkov ln da naj se zagotovi popolno javnost ln tudi vsakomur razumljivo razlaganja vseli sprejetih določil ln predpisov glede delitve osebnega dohodka. Delo sveta za družbeni plan in finance pri ObLO Litija p pri O delu v letošnjem letu Je na zadnji seji občinskega ljudskega odbora t Litiji poročal tudi svet za družbeni plan im finance. Svet se je v tem času 7-krat sestal in na sejah razpravljal nekajkrat o družbenem načrtu im proračunu ObLO za leto 1981, o odlokih, analizah, proračunu, dal pritrditve k nastavitvi in razrešitvi računovodij; razpravljal o 17 poroštvenih izjavah v skupnem znesku 138,657.531 dim (in sicer 124 milijonov 857.531 za osnovna sredstva im 9 milijonov din za obratna sredstva), razpravljal o imo-vimsko-pravmth zadevah ter o nekaterih drugih vprašanjih. Zlasti pri garancijskih izjavah Je svat naletel na nekatere probleme, ker so bile prošnjo nepopolne, niti ni bilo podatkov za izdajo poroštva, niti obrazložitve ln utemeljitve o rentabilnosti poslovanja. Sicer so pa te prošnjo vložene v precejšnjem številu primerov neposredno pred sejo tako, da za zbiranje podatkov ni več časa. Odborniki litijskega občinskega ljudskega odbora so izrekli svetu za družbeni plan in finance za uspešno delo v zadnjem obdobju j priznanje, hkrati so pa naglasili, id* je treba v prihodnjo pet deja- nju predlogov za poroštveno izjave upoštevati upravičenost investicij in rentabilnostmi račun bolj kot kdajkoli doslej. — (ma) Smrtna nesreča v Zagorju V soboto, 9. decembra ob 18.59 se je ▼ Zagorju na eestt Zagorje —Trbovce pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala eno žrtev. Voznik osebnega avtomobila Janko Ocepek je pripeljal po cesti z zmerno hitrostjo. Deček Janez Bukovšek Je pa nenadoma s sankami pridrsel pred avtomobil. Voznik ni mogel preprečiti nesreče. Ponesrečenega dečka- so takoj pripeljali V trboveljsko bolnišnico, kjer pa J* za poškodbama umrl. -ek. OBVESTILO V okviru prereditev ob novoletni jelki bo 88. decembra na« stop »Mladih talentov«. K nastopu vabimo talente in to naše najmanjše. mladince in tudi starejše. Avdicija za nastop bo v nedeljo, 17. decembra ob 9. uri dopoldan na odru v Delavskem domu. Svet Svobod In prosvetnih društev občino v -v Na kratko po domovini rffjn-.r .. a*l a—. . .■ A.** tu/A tjfc,- « iiivii ..... .isf . ZA ZAŠČITO PRAVIC DRŽAVLJANOV Na razširjenem sestanku Komisije ZIS za prošnje in pritožbe so proučili nekatere probleme nadaljnje krepitve služb za zaščito pravic državljanov. Ena izmed nalog teh služb v prihodnjem obdobju naj bi bila, da bi zagotovili večjo udeležbo državljanov in javnosti pri urejanju problemov, ki nastanejo zaradi vlaganja prošenj in pritožb. 1 2 NOVA NAVODILA O SOGLASJIH NA AVANSE Jugoslovanska investicijska banka je izdala nova navodila o pogojih za soglasje na pogodbe o dajanju avansov izvajalcem gradbenih objektov in proizvajalcem opreme. Navodila se nanašajo na pogodbe, ki gredo v breme odobrenih kreditov ali na avanse iz splošnega investicijskega sklada, investicijskih skladov ljudskih republik in avtonomnih enot ter iz drugih sredstev banke. SKLICANI SEJI OBEH ZBOROV zvezne ljudske skupščine Predsednik Zvezne ljudske skupščine, Pctar Stambolič, je sklical seji Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev za 77. december ob 10. uri. Pričaku jejo, da bo 'glavna značilnost zadnjih letošnjih sej skupščine razprava o osnutku zveznega družbenega načrta in zveznega proračuna za prihodnje leto. Pred plenarnimi sejami domov bodo seje več skupščinskih odborov. 3 4 KREDIT ZA NAKUP VOZIL IMV NOVO MESTO Industrija motornih vozil Novo mesto je dobila kredi prodajo svojih vozil. Kupci tako zdaj lahko kupijo Prl podjetju vozilo na obročno odplačevanje za dobo štirihJet’ Podjetja cestnega prometa in komunalnih dejavnosti dol’e vozilo na obročno plačevanje ob pologu 30-ndstotne vred' nosti, ostali kupci pa b iQ-odstotni lastni udeležbi. za po, NOVOSADSKI »ENGINERING« ZAKLJUČIL PRVE POSLE Poslovno združenje za graditev objektov živilske industrije, v katerem je šest velikih podjetij iz Novela Sada, Vrbasa, Sarajeva in Bitolja, je sklenilo za 70 milijard din kupčij. Gradili bodo več mlekarn, tovarn močnih krmil, živinorejskih farm in drugih objektov. Med drugimi bodo gradili mlekarne v Zenici, Bački Pelmki, Stari Moravici in Kikindi, dalje tovatno olja v Brčkem in več objektov -1------■ Poči, V tej številki • O pravilniku o delitvi čistega dohodka v našem podjetju • Koristni posveti q Novi izdelki in... • Leto 1962 v Steklarni • Steklarna iz Hrastnika izvaža na svetovna tržišča O Važni sklepi osrednjega delavskega sveta C Kako bomo v prihodnje nagrajevali 9 Kako vzgajamo strokovni kader • Ali je treba toliko nezgod? O Gotovo vas bo zanimalo • Poslovili smo se od tovarišev, ki so odšli v pokoj 9 Naši brodarji po sezoni • Osebne vesti — nesreče 9 Dramska sekcija Svobode II in njeni problemi O Zaključek nogometne sezone 9 Steklarski humor * 1 2 Leto 1962 v Steklarni ?i Prihodnje leto bomo izdelali v Steklarni Hrastnik 8100 ton izdelkov, kar je nekoliko manj kakor letos. Ta sprememba gre v glavnem na račun spremembe asor-timana proizvodnje, ker bomo vse bolj izdelovali fino pihano in tehnično steklo, vedno manj pa embalažnega stekla. K temu nas je prisililo v glavnem večje povpra- ševanje na tržišču po finejših izdelkih, kar v neki meri vpliva tudi na boljši finančni uspeh podjetja. V 1962. letu bomo izvedli vrsto remontov. S popravilom prve peči, na kateri so trije avtomati, bomo začeli že januarji. Banjo B bomo začeli predvidoma popravljati v juniju, veliko lončeno peč v sep- Neka! misli o pravilniku o delitvi čistega dohpdka v našem podietiu Do konca letošnjega leta morajo vse gospodarske organizacij e sprejeti zraven pravilnika o delitvi osebnih dohodkov tudi pravilnik o delitvi čsitega dohodka. Pri nas so vzeta osnovna merila za delitev čistega dohodka na podlagi analiz poslovanja preteklih let, postavljena pa tako, da s pravilnim nagrajevanjem po ekonomskih enotah in delavcev na posameznih delovnih mestih spodbujajo k nadaljnjemu večanju storilnosti pri delu, k boljšemu ekonomskem poslovanju in večji rentabilnosti podjetja, kar vse naj ustvari kar najpovoljnejše pogoje za nadaljnji razvoj Steklarne. Med drugim določa pravilnik v 18. členu o načelih o delitvi čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in sklade tode: pri doseganju uspehov, predvidenih s plani podjetja, se deli čisti dohodek podjetja na sredstva, namenjena za osebne dohodke in za Sklade - 1. če se čisti dohodek veča, od 99 do 105 odst. > od 106 do 110 odst. od 111 do 120 odst. od 121 do 130 odst. 2. če se čisti dohodek manjša od 99 do 95 odst. od 94 do 90 odst od 89 do 85 odst. Iz sredstev, ki se oblikujejo za osebne dohodke (po določilu 2. člena pravilnika o delitvi čistega dohodka) se pred delitvijo na ekonomske enote izločita 2 odst za skupni rezervni sklad osebnih dohodkov. Obveznriit vlaganja v rezervni sklad osebnih dohodkov ekonomske enote preneha, ko je dosežen ta sklad v višini 4 odst. vrednosti obračunanih osebnih dohodkov. 1. če se čisti dohodek poveča, od 99 do 105 odst. od 106 do 110 odst. od 111 do 120 odst od 121 do 130 odst 2. če se čisti dohodek manjša, od 99 do 95 odst od 94 do 90 odst od 89 do 85 odst V 30. členu je pa določeno, da se dele sredstva za sklade: — v rezervni sklad podjetja, v katerega se. odvaja najmanj 2 odst. od uporabi j enih sredstev; — prispevek za stanovanjsko izgradnjo v višini 4 odst. izplačanih bruto osebnih dohodkov; — prispevek za socialno zavarovanje nad splošno stopnjo v odstotku, določenim z odlokom zavoda za socialno zavarovanje (od bruto izplačanih osebnih dohod- na osnovi temeljnega razmerja 84 :16. Ce se pa čisti dohodek podjetja poveča nad planiranega zaradi povečanja proizvodnje ali zaradi povečanja prodaje, pa tudi zaradi zmanjšanja loma, je z analizami ugotovljeno, da bi sredstva za osebne dohodke v primerjavi s sredstvi za sklade rasla v nenormalnem sorazmerju po absolutni vrednosti, če se ho uporabljalo za delitev čistega dohodka temeljno razmerje, in je zato v 20. členu pravilnika o delitvi čistega dohodka v Steklarni določeno, da se za to delitev uporablja drugačno razmerje, ki pri delitvi zagotavlja pravilnejše odnose med sredstvi, namenjenimi za osebne dohodke in sklade. 21. člen določa, da se v primeru, če je čisti dohodek večji ali manjši od predvidenega, spremeni temeljno razmerje takole: se izloči za osebne dohodke 84 odst. 83 odst 82 odst. 81 odst. se izloči za osebne dohodke: 85 odst. 86 odst 87 odst 28. člen pravilnika določa, da je višina skladov pri planirani proizvodnji določena z razdelitvijo čistega dohodka na podlagi razmerja. Ker so pri povečani proizvodnji sredstva za osebne dohodke v primerjavi e sredstvi za sklade nesorazmerna, se pri določenem odstotku povečanja čistega dohodka uporabi naslednja razmerja: se izLoči za Sklade: 16 odst. 17 odst 18 odst. 19 odst se izloči za sklade: 15 odst 14 odst. 13 odst kov); — prispevek za koriščenje voznih olajšav v višini 1 odst. od izplačanih bruto osebnih dohodkov; — v Skupni rezervni sklad v višini 3 odst. od sredstev za sklade; — v družbeni investicijski sklad v višini 20 odst. od sredstev, namenjenih za poslovni sklad skupne uporabe in — v poslovni Sklad in sklad skupne uporabe ostanek sredstev, ki jih razporeja centralni delavski svet. V pravilniku o delitvi čistega dohodka v tovarni je določeno, da je podjetje razdeljeno na ekonomske enote, določene so osnove in merila za ugotavljanje uspeha ekonomskih enot. v njem so tudi določila o odnosih med ekonomskimi enotami ter načela za delitev osebnih dohodkov zaposlenim, določena pa so tudi pooblastila posameznim organom v podjetju. Končno je določeno ,da mora šef gcepodarsko-računskega sektorja po direktorju seznanili centralni delavski svet o uspehu in stanju podjetja 'kakor tudi posameznih ekonomskih enot, ugotovljenega na osnovi mesečnih obračunov. Pravilnik o delitvi čistega dohodka začne veljati v hrastmški Steklarni 1. januarja 1962. — r. r. Zbori volivcev v Hrastnik« Te dna so v hrastniški občina zbori voMvcev, na katerih razpravljajo o problemih javnega reda, o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka za leto 1962 in o njegovi uporabi ter o predlogih za nove sodnike porotnike okrožnega sodišča. Z gradivom, pripravljenim za zbore volivcev, so bili volivci seznanjeni, saj so nekaj dni pred tem prejeli drugo številko Biltena občinskega ljud-skega odbora, v kateri je bila na kratko nakazana vsa problematika, ki se na zborih volivcev razpravlja. tembru, in če bo potrebno, še E banjo. Ze ob koncu letošnjega leta bomo podrli IV. banjo in na njeno mesto postavili malo peč za izdelavo majhnih steklenic. Vse sile bo pa treba vložiti v zgraditev 12-lončne peči. Ker proizvodnjo vse bolj preusmerjamo, moramo misliti tudi na potreben strokovni kader. Kadrovski oddelek je skuoaj z obratovodstvom že izdrl-'! okvirni načrt potreb no kadrih. Tako bomo začeli zdaj mlade odnašalce oriučeva.ti za krosljičarjc, kvoglji-čarje pa za pomočnike, predvsem za pihanje kozarcev, mlade mojstre in pomočnike pri kozarcih pa za pihanje razsveti.iavnih teles. Vsi ti bodo morali žrtvovati nekaj prostega časa, ker bo pouk ob nedeljah. Ob tem velja omeniti, da je sicer v Rogaški Slatini Industrijska steklarska šola, da pa je ta način nriučevamja rlede na našo proizvodnjo sedaj najbolj uspešen. Kako pa delamo letos? Količinskega piana ne izvršujemo, in to predvsem zaradi že omenjene spremembe asortimana in zaradi mnogo večjega odpadka v gruoi M. D. K. (»kiko«), ki nastaja predvsem zaradi rjavega stekla. Odpadek je bil v letošnjem letu nenormalen, t ko tudi na avtomatu M. D. A., čeprav ta ne predstavlja posebne težiine. Omeniti velja, da pridobimo z zmanjšanjem loma za vsak odstotek 20 milijonov din. Ce bi to vsak član našega kolektiva razumel, bi si gotovo prizadeval, da znižamo odstotek odpadkov oziroma lomov. Medtem ko se je naša proizvodnja po rekonstrukciji skoraj podvojila, se ni vzporedno uredila generatorska postaja. Zato obremenjujemo naše generatorje znatno prekomerno (od 20 do 50 %). Tako najmanjša okvara že vpliva na pravilno vzdrževanje režima v steklarski peči, kar se neugodno odraža pri kvaliteti steklene mase. Čeprav je normativ za zaloge za premog 14 dni, pa je mogoče vskladiščiti v obstoječe bunkerje premoga le za tri dni. Preostali premog je pa vskladiščen ob progi, in tako izpostavljen soncu, dežju in drugim vremenskim spremembam. Pri uporabi tega premoga, ki ima slabšo kalorično moč, pa nastajajo precejšnje težave pri topljenju steklene mase. Precej nepotrebnega loma je tudi pri transportnih napravah. Ze obrušeni kozarci se prelagajo v posebne zaboje, pri tem pa spet nastaja nepotreben lom. . Letos smo imeli precejšnje težave z dodelavo steklenih izdelkov, ker že izdelani kozarci ali razsvetljavna telesa niso šla pravočasno v dodelavo. Tako so se izdelki večkrat prekladali in je bilo precej nepotrebnega loma. Vedno je pa primanjkovalo zabojev. Zato bo v prihodnjem letu najvažnejša naloga brusilnice, da pravilno organizira delo. Vpeljati bo treba tekoče trake ter kupiti nov rezkaini stroj in dva stroja za obžiganje kozarcev. To bo pripomoglo k hitrejši proizvodnji. Omeniti je treba tudi, da dobi slikarski oddelek nove prostore in novo peč za žganje slikanega stekla. Tako bo brusilnica pridobila nove prostore, ki ji še vedno manjkajo. Ob vsem tem bo treba še več misliti na mehanizacijo, saj se bi dala še marsikatera dela mehanizirati. Pri proizvodnji imamo precejšnje težave zaradi fiuktuacije delovne sile. Nekateri delavci prihajajo na delo k nam iz oddaljenejših krajev z vlakom. Glede na naš delovni čas in odhod« vlakov morajo nekateri predčasne zapuščati delo, tudi po eno uro Zato bo treba še bolj razmišljati o nujnosti gradnje samskega doma. Omenil sem samo nekater* probleme. Povem naj še, da se ž« urejuje nov generator in zida nov bunker za vskladiščenje premoga; brusilnica iobj tekoče trakove (da ne bo treba več prelagati izdelkov), dva nova obžigalna stroja in rezalni stroj. Slikarski oddelek dobi večje prostore. Kupili smo tudi že moderno električno peč za žganje slikanega stekla. Vse to bo pa pripomoglo k izboljšanju proizvodnega procesa. Ludvik RANCINGER 1 Gotovo vas bo zanimalo 9 Na zadnji seji je upravni odbor Steklarne obširneje razpravljal tudi o glasilu »Steklar«. V zvezi s tem je imenoval nov uredniški odbor, ki ga sestavljajo Viktor Rački, Alojz Janežič, Maks inž. Mrcina, Martin Mlinar, Justa Bevc, Ivan Vretdč, Stane Cvelbar in Rudi Kirhmaier. Domenjeno je tudi bilo, da bo prihodnje leto izšlo šest številk »Steklarja« (se pravi vsaka dva meseca), hkrati pa upravni odbor pričakuje, da bodo pri dopisovanju v prihodnje še bolj sodelovali tudi člani kolektiva. 9 Ker ima politična šola strnjen pouk in morajo podjetja odobriti slušateljem šesttedenski Studijiški dopust, je bilo sklenjeno, da naj bi letos obiskovali politično šolo Ilija Savkovič, Miljan Vujsič, Milan Čadež, Edo Germadnik, Franc Mauser in Milica Kremžar. 9 V Rogaški Slatini bo pričela z delom Sola za steklarske tehnike. Za vpis so se priglasili Stane Laznik, Viktor Kadri, Erih Vovk, Edo Germadnik, Avgust Novak, Edo Pogačnik, Franc Pušnik, Gerhard Perci in Viktor Blaško. Upravni odbor je bil mnenja, da naj bi prišli za vpis v prvi letnik šole v poštev tovariši, ki so na vodilnih delovnih mestih v podjetju in ki so že odslužili kadrovski rok. Zato je izbral tovariše Staneta Laznika, Viktorja Rački, Avgusta Novaka, Viktorja Blaško in Eda Germadnika. 9 Na seji upravnega odbora Steklarne so govorili tudi o ceni za bazene za petrolejske svetilke in sklenili, da se zniža cena vseh vrst bazenov za petrolejske svetilke za 2 din. 9 Delavski svet je pa razpravljal o predlogu upravnega odbora o razdelitvi sredstev v višini 1,230.000 din. Domenjeno je, da se nameni za otroško varstveno ustanovo 50.000 din, Domu onemoglih v Loki 50.000 din, praznovanju novoletne jelke 150.000 dinarjev, za opremo za otroško varstveno ustanovo 500.000 dan, NK Bratstvo 230.000 din, DPD Svoboda II 200.000 din, kegljačem 20.000, kolesarjem 20.000 din, brodarjem 20.000 din in Radio klubu 10.000 din. 9 Po razpravi, da se postavi manjša banja za manjše steklenice, je bilo sklenjeno, da se ta banja postavi na mestu, 1 kjer je sedaj 4. peč v starem obratu. — r. r. Ili le treba toliko nezgod? Res Je, da je pri izdelavi stekla atuo več možnosti za nesreče, je ureze, opekline itd., kot si-r v drugi industriji. Kljub temu t podrobnejša analiza nezgod že, da je največ nesreč v na-m podjetju nastalo zaradi nc-'evidnesti, lahkomiselnosti iti za-di premajhne uporabe zaščitnih 'lovnih sredstev. V naši tovarni se pogosto do-xl|, da sc, zlasti žene, pri delu režejo ali zbodejo v stopalo na ogl. To pa zaradi IzraiTljenlh in to raj neuporabnih podplatov pri ttuvalih. ki Jih res jo pri delu v »varni. C: ima človek med d-lom a sebi tako obutev. J’ stalno v cvarnosti, da lahko stopi ra čre-Injo In nesreča Je tu. Ker je takih l podobnih primerov precej, bi llo umestno, če bi pri delu v »varni uporabljali čevlje z za-ostl močnimi podplati, ki bi »rcprcčevali vbode črepinj in lrugih ostrih predmetov. Neprevidnost in lahkomiselnost »a sla testo vzrok tudi pri drugih »esrucah, zlasti pri opeklinah po rokah In obrazu. Pri odnašanju vročih predmetov iz stekla so odnašale!, In tudi tisti, ki so v obratu po službeni dolžnosti, premalo zavedajo, da jim preti nevarnost prav na vsakem koraku. Da bi sc pa te nevšečnosti preprečile, je potrebna pazljivost vseh. Dogajajo sc pa tudi nezgode, ki Jih povzročajo zaposleni drug drugemu. Med delom pride med mladimi ljudmi večkrat do prepira, ki mu sledi pretep ali pa obmetavanje s kosi stekla. Ob takih priložnostih so sc že pripetile hujše nesreče. Tri takem početju sta sc letos poškodovala dva zaposlena, ki sta morala iskati zdravniško pomoč in sta bila. potem več dni v bolniškem staležu. Ker takih in podobnih primerov ni malo, bi bilo prav, da bi se de-lavol odrekli takim ali drugačnim prepirom meti delom, hkrati pa , povečali pazljivost. Število nesreč . bi se za gotovo zmanjšalo. Tone SIHUR liiPt. Skupina zidarjev. r jev in - ustvarjalcev naših peči v obratu Prejšnji mesec je bilo opariti v našem kolektivu prav živahno dejavnost — zasedali so vsi obratna delavski Sveti. Posebno aktivnost je pa Wlo opariti na sestankih mojstrov iz osnovne proizvodnje, kakor tudi iz brusilnice. Vso to živahnost Je terjala poglobljena dejavnost zaradi razprav o novem načinu nagrajevanja. t. j. nagrajevanje po enoti proizvoda. Sestanek brigadirjev -mojstrov Iz obrata je dokazal, da je bil že skr* fni čas, da se je sklical sestanek, ker je večina prisotnih govorila, da so bili člani kolektiva bolj malo seznanjeni o nagrajevanju po novem načinu. Po uvodnem tolmačenja tovariša Antona Mahkovca se je razvila živahna razprava. Sestanek sam je pa imel namen, da naj seznani odgovorne ljndi z delom komisije, ki pripravlja pravilnik in da naj bi vodilni ljudje ▼ proizvodnji odločili, ali je ta način pravden, ali komisija pravilno dela in kaj se da storiti, da bi bili člani kolektiva pravilno obveščeni o delu komisije. Razprava je pokazala, da Je večina brigadirjev z dokajšnjo rezerviranostjo in občutkom, da se hoče z novim načinom nagrajevanja prikrajšati kolektiv pri osebnih dohodkih. Menili so namreč, da bodo listi steklarji, katerih izdelki gredo skozi brusllnJco, prizadeli. Se večjo bojazen pa je bilo opariti glede normativov in slabega stekla Slednja bojazen je delno upravičena, ker se včasih dogodi, da pride do precejšnjih izpadov zaradi slabega stekla Ker se pa pripravlja pravilnik na podlagi izračuna povprečnega odstotka odpadka v preteklih mesecih, je vsaka bojazen odveč. — Prizadevati sl bo pa treba, da se steklena masa izboljša Hkrati pa kaže odgovorne za stekleno maso pri nagrajevanju vezati na kvaliteto steklene mase. Seveda bo mogoče pravilnik tudi popraviti, v kolikor bi se pojavila res izredna odstopanja Ze zdaj pa kaže, da bo morala brusilnlca gledati, da bo spravila blago čimpreje naprej, da se taEo odpravi nezaželen lom. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se z osnovo komisije brigadirji strinjajo in da komisija lahko nadaljuje z delom. Obratni delavski sveti ne j pa bi imenovali komisije za uravnavo norm še preden bo določena cena tarife za vsak izdelek. Prisotni so soglašali tudi s predlogom, da sc deli dohodek takele: 84 odstotkov za osebne dohodke in 16 odstotkov za sklade, kar odgovarja sedanjim načelom In potrebam. Sicer pa izhaja iz razprave, da so člani kolektiva Steklarne pre- | malo poučeni o problematiki in j da sindikalna podružnica sklicuje j premalo sestankov s člani in bo treba v prihodnje vsekakor to prakso spremeniti. Kaj pa brigadirji brusilnice? Sestanek je uspel. Spet se je ugotovilo isto kot na sestanku mojstrov iz osnovne proizvodnje: v prihodnje naj se skliče več sestankov! Največ so govorili o organizaciji dela v brusilnici v prihodnjem letu. Opariti je, da je sedaj Novi izdelki in...? V hrastniški Steklarni si prizadevamo že vsa leta po drugi vojni, da bi napredovali v proizvodnji, da bi izdelali čim več izdelkov, da bi kar se da skrajšali proizvodni proces in dali na trg izdelke čim ceneje. Borimo se za uspehe na svetovnem tržišču In zato stalno proučujemo, kaj trg zahteva in kaj od tega lahko izdelamo v naši tovarni. To potrjuje tudi sprememba strukture proizvodov, ki jo Je opažati že nekaj let. Dnevno lahko opažamo nove vrste kozarcev. Največ novega pa opažamo pri razsvetljav-nih telesih, katerih proizvodnja Je zlasti zadnje čase precej napredovala tudi v našem podjetju. Ti Izdelki so postali pestri. Računamo in pričakujemo v prihodnje še več novih In novih oblik. Uvajanje novih izdelkov in zasledovanje potreb na tržišču daje nove možnosti za izvoz. Za to pa smo zainteresirani vri. Pri uvajanju izdelovanja novih izdelkov pa imamo precejšnje težave, ki pa niso objektivne in ne izhajajo iz tehničnih ovir, pač pa izhajajo iz nezavednosti posameznih delavnic oziroma mojstrov teh delavnic, ker še ni postavljena norma za te izdelke. Omeniti je treba, da so to samo nekatere delavnice, ki imajo nepravilen odnos do kolektiva in izdelave novih proizvodov, za kar pa' so prav gotovo odgovorni mojstri delavnic. Kaj se dogaja? Ko pride nov model v delavnico, začnejo ugotavljati razne pomanjkljivosti pri modelu, ugotavljajo, da je model precej zamotan, da je izdelava težka, pa čeprav je model precej podoben drugemu modelu, ki ga že vrsto let izdelujemo pri nas. Nobene skrivnosti ne bomo izdali, če zapišemo, da se pri novih izdelkih precej počiva, za kar ni nobenega vzroka. Ce pa kdo vpraša mojstra, ki tako počiva, če delo ne gre, mu navadno le-ta odgovori: «Oja, delo gre, samo nov artikel delamo, za njega pa še ni postavljena norma!« Kakšne posledice ima takšen odnos do novih izdelkov, menda ni potrebno še posebej omenjati. Omenimo naj samo, da statistični oddelek zbira podatke o storitvi posameznega Izdelka, na osnovi tega pa se izdela kalku- lacija. Treba je izračunati ceno , izdelka, v kateri morajo biti vsi elementi stroškov in drugi izdat- j ki. Zato je vprašanje, če je mo- j goče ugotoviti realno ceno izdel- j ka, če ni točnih podatkov o storitvi posameznega izdelka. Mislim, da bi se lahko vsak za- j posleni po 10 letih delavskega sa- 1 moupravljanja zavedal, da s tem škoduje sam sebi. Verjetno pozablja, da Je odvisna višina osebnih dohodkov od količine proizvedenih izdelkov. O tam bi veljalo večkrat razmišljati in čimpreje vse pojave, kot so opisani v tem sestavku, odpravili. Od teh prizadevanj bi imeli korist prav vri — člani kolektiva in skupnost. — Anton SI-HUR brusilnlca ozko grlo vse proizvodnje v tovarni. Iz razprave je izhajalo, da si bodo morali vodilni tovariši iz brusilnice prizadevati, da bodo vse brigade vedno zasedene. Dejstvo je, da se z izpadom nekaj dni že kopičijo precejšnje zaloge v obratu. To pa povzroča nepotreben lom. V primeru, da v obratu izdelajo 35.C00 do 38.000 kozarcev, jih morajo v brusilnici tudi rezati in brusiti, ker sicer nastaja problem vozičkov in krip, to pa povzroča precejšnje težave v proizvodnji. Na sestanku so govorili tudi o odgovornosti posameznih brigadirjev, o redu ter prihajanju in odhajanju na dgjo in z dela. Kaže, da bo treba tudi v brusilnici predpisati nekaterim brigadam delo, da ne bi sicer prihajalo do večjih zastojev v žigosar-ni in da bi odpravili nesoglasja zaradi prevzemanja izdelkov v slikarnici. Razprava o nagrajevanju je bila precej živahna, ker v brusilnici zdaj delajo na osnovi posameznih norm. nov način nagrajevanja pa terja tu precejšnje spremembe, namreč prehod nazaj na nagrajevanje po skupinskih normah, ker so sicer velike težave zaradi obračuna po enotah proizvoda. Nov način — vendar po izkušnjah zeio slab način dela po skupinskih normah — bo zahteval precej prizadevanj brigadirjev, sicer je pričakovati občuten padec proizvodnje in kvalitete dela posameznikov. Pri tem bo treba parili tudi na delomrzneže in jih premestiti na druga delovna mesta. Brigadirji so sklenili, da se naj sprejme predlagan način dela in nagrajevanja, obratni delavski svet naj bi pa dokončno sklepal. Hkrati so predlagali, da se naj procentnl sistem prilagodi istemu načinu kot pri brigadah v proizvodnji. Mnenja pa sem, da naj bi tudi kolektiv brusilnice povedal svoje mnenje o ponovni uvedbi skupinskih norm. — Rigo Kako bomo v prihodnle nagrajevali Z vprašanjem delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov se v podjetju že delj časa ukvarja posebna komisija. Naloga komisije je doseči, da bi sistem nagrajevanja spodbudil slehernega zaposlenega' za intenzivno in pazljivo opravljanje del. Da bi bilo možno uspehe podjetja kar najbolj pravično razdeliti med člane kolektiva po vloženem delu in uspehu gospodarjenja, je podjetje razdeljeno na manjše gospodarske enote (ekonomske enote), ki omogočajo točnejše spremljanje uspehov poslovanja. To omogoča, da se bodo sredstva delila tako, kot se ustvarjajo. Vsaki enoti se bo ugotovil uspeh poslovanja, ki bo predstavljal osnovo, s katero je enota udeležena v tistem delu čistega dohodka, ki ga podjetje z delitvijo določi za osebne dohodke. S tem se bo doseglo, da bo uspeh enote odvisen od uspeha podjetja. Ko bodo člani enot dodobra spoznali prednosii takega r.a^Ina delitve čistega dohodka, bo sam sistem zaživel in prišel do polnega izraza. Tako pridobljena sredstva bodo enote delile na člane kolektiva po različnih načinih. Najnovejše je v našem podjetju nagrajevanje po kosu. Nekateri ne verjamejo v pravičnost tega nagrajevanja in s strahom spremljajo vse razprave o tem. Izkušnje so pa pokazale, da je tako nagrajevanje pošteno in koristi posamezniku ter skupnosti. Zato bo ta način delitve osebnih dohodkov v podjetju najbolj razširjen. Zraven tega se bo nagrajevalo še po normi in akordu; norma bo zavzemala važno mesto v pomožnih delavnicah, medtem ko bodo akord porabili pri nagrajevanju na zunanjem obratu. Vsi ti trije načini nagrajevanja rešujejo problem plačevanja po delu, ne prikažejo pa odvisnost osebnih dohodkov od gospodarjenja ekonomske enote. Prihranke gospodarjenja se pa potem linearno porazdeli na osebne dohodke, ustvarjene po učinku. Na delovnih mestih, kjer učinka ni mogoče meriti z absolutnimi merili, bodo glavno vlogo odigrali obračunski osebni dohodki. Ti bodo osnova, izražena v odstotkih, s katerimi bodo delovna mesta udeležena v sredstvih, namenjenih za osebne dohodke. Ker bo višina sredstev odvisna od vloženega dela — t. j. od količine ustvarjenih proizvodov In ekonomičnosti poslovanja, bo absolutna vrednost različna, osebni dohodki pa odvisni od dela in pravilnega poslovanja. — Za odgovorne delavce v podjetju predvideva nov način nagrajevanja stimulacije z vezavo osebnih dohodkov na elemente, kot dohodek, lom, realizacija itd. Takšna oblika nagrajevanja ne posnema sistema premij ali nagrad, saj so osnove postavljene tako, da jih je možno preseči samo z organiziranjem del in s strokovnimi nasveti, kar pa je delo teh delavcev — to je njihov učinek; z njimi bodo sebi in drugim spreminjali osebne dohodke. Sistem delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov ter sistem za delo ekonomskih enot je pripravljen in računamo, da bodo do sredine decembra opravljena še poslednja dela. Vedeti pa moramo, da nobena stvar ni takoj popolna, zato tudi ta sistem, ki smo ga osvojili, verjetno ne bo brez napak. Ker pa bo deloval v naši sredini in je njegov namen, da nam prinese pravičnejšo nagrajevanje, bo zato potrebno skrbno zasledovati njegovo delovanje, odkrivati napake in jih kompleksno reševati. To bo pa moral zasledovati sleherni član kolektiva in ne samo strokovna komisija. — Martin MLINAR. sklepi osrednjega DS • Osrednji delavski svet v Ste- j normami pri k&dnih in lončenih klaral Hrastnik it sklenil, da je | pečeh, hkrati je pa treba pregie- treba vskladiti norme. Pokazala j dati tudi norme na n-kiko« slro- so sc namreč nesorazmerja med i jih. Nov način nagrajevanja bo ZaklfuCek nogometne sezone Ce ocenjujemo delo nogometnega kluba Bratstvo v jesenskem delu tekmovanja, opazimo, da je začel klub tekmovanje v zelo dobri sestavi, lahko celo trdimo, da v boljši, kakor kdaj koli prej. Vendar se je že v prvi tekmi s krajevnim tekmecem Rudarjem pokazalo, da nekaj ni v redu. Čeprav so se posamezniki trudili, so navzlic temu tekmo izgubili, zraven te pa še nekaj točk v nadaljnjem tekmovanju. Sele proti koncu prvenstva so fantje bolje zaigrali in nekaj moštev premagali celo z visokimi rezultati. Toda to je bilo prepozno za kakšno boljšo uvrstitev na prvenstveni lestvici LNP in bodo tako nogometaši Bratstva do začetka spomladanskega dela prvenstva na osmem mestu v lestvici, s točko manj kakor domači Rudar. Omeniti je pa treba, da je mladinsko moštvo doseglo v tekmovanju lepe uspehe. V moštvu Je bilo nekaj mladincev, starih nad 18 let, in je bilo zato več tekem razveljavljenih in registriranih z izidom 3 : 0 za nasprotnika. Mnenja sem, da bi bilo le dobro, da se osvojijo predlogi delegatov, ki so jih predlagali na skupščini LNP, da se dovoli nastopati igralcem za mladinsko moštvo do 20. leta starosti. Ker je to tekmovanje po3-zveze, bi se lahko dovolilo nastopati tudi -starejšim« mladincem. Dostikrat se namreč lahko zaradi teh predpisov vprašamo, kam z igralcem, ki je star 18 let, ni pa še sposoben za nastop v prvem moštvu, v mladinskem moštvu pa di, da marsikdo preneha z igranjem nogometa. Mislim, da mo si edini v tem, da je to škoda, še posebej občutna za klube, kjer jim že itak primanjkuje naraščaja, mladi ljudje pa tako nimajo pravega razvedrila. V mladinckem moštvu Bratstva je nekaj nadarjenih igralcev, kot Premec, Grum in Žlindra, ki bodo že kmalu dobrodošli v prvem moštvu. V spomladanskem delu prvenstva bodo lahko berve kluba zastopali mladinci, ki bodo stari 18 let. Od vseh treh nogometnih ekip se Je najbolje odrezalo pionirsko moštvo, ki je igralo samo eno telpno neodločeno, vse ostale pa odločilo v svojo korist. Videti je, ne sme več igrati? Tako se dogo- da je pri najmlajših precej zaml- Steklarna iz Hrastnika : š ■ na sratevm triliia manja za nogomet in bi bila naloga nogometnega kluba Bratstvo, Lestvica LrN: Proletarec 11 9 0 2 28:15 18 Papirni čar 11 8 2 1 29:18 13 Grafiear 11 8 0 3 29:11 16 Mengeš 11 7 0 4 33:20 14 Svoboda (D) 11 6 1 4 21:18 13 Svoboda (K) 11 4 4 3 24:17 12 Rudar (H) 11 3 2 6 18:19 10 Bratstvo 11 4 1 G 33:26 9 Litija 11 3 2 6 26:33 8 Kamnik 11 3 0 8 16:35 6 Sava 11 2 1 8 21:32 5 Kočevje n 1 1 9 9:39 3 namreč nujno terjal rešitev teh nesorazmerij. © Osrednji delavski svet je v razpravi o osnutku pravilnika o delitvi čistega dohodka sklenil, da na,! opravlja posebna komisija dela še vnaprej. Sklenilo se je tudi, da naj se zagotovi razmerje med osebnimi dohodki in skladi 81 :18. V primeru, da se ustvari in deli čisti dohodek, ki je doseženim nad planiranim, se pa bodo uporabljala nova razmerja. Z razmerjem 84:16 v korist osebnih dohodkov bodo v prihodnje ugotavljali maso osebnih dohodkov za vse podjetje. 0 Ko Je delavski svet razpravljal o uspehih devetmesečnega gospodarjenja, je ugotovil: če naprej je treba zastavili vse sile za člmvečjl Izvoz Izdelkov, pri tem pa paziti na kvaliteto izdelkov, še posebej na zmanjšarfe loma. V zvezi s tem se je zaprosilo za dodatno posojilo za modernizacijo brusilnice In zmešamo, da bo brusilnlca kos proizvodnji obrata. PRIZADEVALI SI PA BODO, DA BI LETNI PLAN ČIMPREJE IZPOLNILI! 0 Osrednji delavski svet Je razpravljal tudi o predlogu za na- da spomladi prijavi za tekmovanje še eno pionirsko moštvo. Seveda bo pa treba posvetiti pionirjem več pozornosti pri vzgoji na igrišču. Se nekaj besed o trenerjih: zamisel Občinske zveze za tolčeno vzgojo Hrastnik, da se nastavi Steklarna Hrastnik je do konca oktobra leto« Kupci la Zahodne Nemčije ao naročili za Pri-1 nogometaše obe^hrastnlških Idu-presegla predvideni letni plan izvoza za 16%, do hodnjc leto toliko kozarcev ln razsvetljavnega otekla. , £ . j, T“k* bi konca leta ga bo pa presegla za okrog »O*/, in bo kolikor smo jim lahko obljubili. Skoraj vsi I T B”Uvo /n Rudar Pri- „„„ j.,__■___,..1.11__n.nlr* klin-l »„ hnlolI nnrn/.lll tnnn-n 1/n* n *• J- OTaiOlVO in lUKlUr pil dobila strokovnjaka, ki bi lahko izvozila za okrog 460.000 dolarjev Izdelkov. Preko kupol so hoteli naročiti mnogo več. Oglašajo se šo «0% Izdelkov za Izvoz gre v Zahodno Nemčijo, novi kupci, ki žello navezati poslovne »tike z nami, drugo pa v Italijo, Anglijo In na Bližnji vzhod, tal Jih moramo pa odklanjati. V zadnjih letih stalno narašča v Izvozu steklarskih iToizvodnJo razsvetljavnega stekla ni mogoče Izdelkov delež Zahodne Nemčije. V Zahodni Nem- povečati v kratki dobi, saj bi morali zgraditi nove fiji namreč ni dovolj steklarn, da bi krile vse po- lončene ped In manjše kadne peči. Sicer bi pa trebe po pihanem steklu ročne Izdelave, standard lahko pri sorazmeroma majhnih Investicijah precej prebivalcev je pa tako visok, da niso zadovoljni povečali Izvoz. Steklarna mora letos in prihodnje a strojno Izdelanimi kozarci In razsvetljavnlml leto odplačati kredite za prvi dve etapi rekonstruk-stekll. Visoke plače delavcev pa onemogočajo ročno cVe In zato ne more ustvariti sredstev za lastno Izdelavo in večanja zmogljivosti tovarn s takim udeležbo pri najetju novih kreditov za razširitev načinom Izdelave. proizvodnje. V zadnjih dveh letMi sl Je Steklarna pridobila Pri hitrem razvoju v zadnjih letih In pri pred-staine kunce, ki žele iivdl v prihodnjem, t. J. 196*. videnem večjem usmerjanju k avtomatični Izdelavi letu kup'ti več izdelkov, kot Jih lahko Izvozimo, embalaže nismo posvetili zadostne skrbi vzgoji Na več s« spet zanimajo za nakup raznih kozarcev steklarskega kadra. Zaradi povečanja zmogljivosti in razsvetljavnega stekla. avtomatov za Izdelavo embalaže ta proizvodnja *a Zaradi dograditve novih kapacitet In preusme- domači trg trenutno ni Interesantna In bo treba rltve proizvodnje bo Imela Steklarna za Izvoz na zategadelj misliti pri Izdelavi perspektivnega na-vol'c več izdelkov kot letos. razvoja, kam in kako naj Uri Steklarna svojo Kazsvetljavno steklo smo razstavili na velesej- proizvodnjo. , mu v Cblesmi In r« bili naši Izd-Ikl tamošnjlnri Izdelava kozarcev se Je v zadnjih letih precej kupcem vleč. Dobili smo že poskusna naročila, povečala in Ima Steklarna možnost Izdelati še mno-predriavnik en« od velikih družb nas je pa tudi že go več kozarcev, za kar so že Izvršene vse priprave obiskal, pregledal kvaliteto naših izdelkov ter uro- za Izdelavo, predvsem za dodelavo. Omeniti pa ve-tavUal cene in možnosti dobave Izdelkov. S kako- l a, da Je povpraševanje po kozarcih tudi na do-vosljo ln cenami se Je strlival In Je Javil potrebne mečem tržišču precejšnje. ^ podatke tvoji tvrdki ter ji predlagal, da naj po- Precej truda smo vložili v zadnjih let h da smo dosegli sloves, ki ga uživamo z Izdelki v sveti’ Ponovni »mo na dopise, ko novi kupol javljajo, d precej pripomogel k izboljšanju kvalitete te priljubljene športno panoge v Hrastniku. I. etapo, za plačilo katere nismo Imeli dovolj sredstev. Na prošnlo nam je .lugos'ovanska investicijska banka Ljubljana odobrila uporabiti ves vplačan garancijski znesek in prištete obresti, kar znaša skupaj 5,291.713 din zn plačilo pete anuitete. Forabiien ga- trdljo večji nakup. V zadnjih mesecih smo navezali »tike tudi s ________ beijš ; < ■S) < N * E E ss CT3 03 o rs l— >c/) m o Z CL *o* -2 ju >5 eo N bral! — Jaz ne! - Jaz ne! — Jaz ne! Z * — Frlc Je bolan, eden na partijo E fluiuinmuiiiiniiuuui Kdo bi bil to? Fantje počakajmo, menda bo še kaj prinesel! Preloži Francka! Nimam več kam! a — Na to še počakam! — Kaj pa ml? — Vi ate pa bliže doma! Jeklene žične vložke — šlarafija — za kauče, postelje, stole in fotelje vam po ugodni ceni izdeluje RABIČ JUSTIN, žično pletilstvo - Bled. Mamice! Za dedka Mraza lahko Izberete ali naročite sodobne in trpežne lesene igrače (kuhinje, spalnice) pri Elzi Eržen, c. Tončke Čečeve 31, Trbovlje. Ob tragični izgubi našega sina, moža, očeta in brata NIKA KOŠIRJA se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, vsem množičnim organizacijam. rudniški godbi in vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena z otroci, oče, mati, brat in sestre Kotredež, 8. decembra 1961 Ob bridki izgubi mojega moža, eteka in sina OSKARJA LEVCA iz Trbovelj se iskreno zahvaljujemo občinske- I mu odboru SZDL Trbovlje, krajevni organizaciji SZDL Center, delovnima kolektivoma Lesnega podjetja »LIP« Zagorje in Splošnega strojnega mizarstva Trbovlje za njihovo razumevanje in pomoč ob njegovi smrti. Se posebno se zahvaljujemo predsedniku občinskega odbora SZDL Trbovlje, tov Slavku Boršt-narju in tov. Petru AdleSiču za skrb in trud v času njegove bolezni. Nadalje se iskreno zahvaljujem učencem 5. a razreda Sole T. Čečeve, sosedom, darovalcem vencev, ter vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Žalujoča žena, hčerka Betka in mama klico; Pavla Pristotnik, Kisovec deklico; Rozalija Veteršek, Zagorje — dečka; Karolina Kreže, Znojile — Zagorje — deklico; Alojzija Vidmar, Prebolje — Litija — dečka; Ema Retar, Hrastnik — deklico; Marija Skočir, Trbovlje — deklico. Poroke: Ivan Suša, uslužbenec iz Šoštanja in Ivanka Ogorevc, delavka Iz Sromelj. Smrti: Katarina Izlakar, roj. Robavs, preužitkarica z Vrh — stara 82 let; Frančiška Kolman, roj. Očkun, gospodinja iz Savne peči — stara 53 let; Oskar Levec, tehnični vodja iz Trbovelj — star 46 let; Anton Baš, ind. nadzornik iz Trbovelj — star 54 let; Franc Stritar, delavec iz Trbovelj — star 52 let; Janez Kokalj, upokojenec iz Trbovelj — star 66 let. ZAGORJE Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Agan Čauševič, rudar iz Zagorja in Hermina Ceglar, čistilka iz Potočke vasi; Alojz Muha, rudar in Rozalija Dornik, friz. pomočnica — oba iz Zagorja. Smrti: Miroslav Stržinar, upokojenec iz Kotredeža 14 — star 58 let. Černič, upokojenec iz Pokleka — star 75 let; Terezija Stopar, preužitkarica iz Zi ganskega vrha — stara 84 let. Ivan Golob, upokojenec iz Sevnice — star 85 let; Jože Brili, kmet iz Presne loke — star 45 let. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 14. decembra nemški film »Cvetje za državnega tožilca«: 15. do 18. decembra franc, film LJube-bezenske Igre«; 19. do 21. dec. ital. film »Prijatelj gangsterjev«. Kino »Svoboda« Trbovlje II.: 15. do 18. decembra nemški film »Zvezda Ria«; 19. in 20. decembra italijanski barvni film »Ne pozabi tne«, predstave ob 17. in 19. uri Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 15. - 18. decembra amer. barvni film »Slab dan v Black Rocku«; 22. do 25. decembra angleški barvni W film »Ker veter nc zna brati« Kino »Svoboda II« Hrastnik: 14 .decembra jug. film »Izgubljeni svinčnik«; 16. do 18. decembra slovenski VV film »Ples v dežju«; 19. decembra angleški CS film »Ključ«; 20. in 21. decembra ameriški barvni film »Velika zemlja«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: 14. decembra domači film »Razpoka v raju«; 16. do 18. decembra francoski barvni flim »Slabe ženske«; 20. in 21. dec. poljski film »Vlak«. Kino »Svoboda« Kisovec: 14. decembra franc, drama »Prevaranti«, 18. in 17. decembra ameriški barvni kavboj, film »Trije nasilneži«; 20. in 21. decembra amer. pustolovski film »Beg v Verigah«. Kino Šmartno pri Litiji: 14. decembra ameriški film »Ljubezen popoldne«, 16. in 17. decembra ameriški barvni film »Velikan« H <>1; 20. in 21. dec. angl. glasbeni film »Tommy Steel poje«. HRASTNIK Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Jožef Utenkar, uslužbenec, Hrastnik 311 in Jelislava Jager, natakarica, Bmdca 60. Smrti: Ivan Frajle, kmet iz Ceč — star 65 let. LITIJA Rojstva: Pavla Ceglar, Litija — Partizanska pot 14 — dečka. Poroke: Anton Mehkovec, ključavničar in Ana Marolt, tovarniška delavka; Jože Smrekar, tesar in Jožefa Fajdiga, nameščenka; Franjo Kamnenovič, tov. delavec in Martina Groznik, delavka; Alojzij Hauptman, šofer in Marija Pomebšek, gosp. pomočnica; Božidar Obreza, tovarniški delavec in Veronika Nameček, tovarniška delavka; Milan Groznik, tovarniški delavec in Terezija Hribar, rudniška delavka. Smrti: Apolonija Cistar, Litija, Graška cesta 14 — stara 85 let. BREŽICE Rojstva: Antonija Prah, Prilipe 2 — dečka; Vasfija Stojič, Krška vas 93 — deklico; Antonija Hla-stan, Zabukovje 19 — dečka; Katarina Murko, Dol. Skopice 62 — dečka; Ivanka Mervič, Drožanje 12 - dečka; Marija Abram, Cur-novec 8 — deklico; Marija Kunst, Orešje 78 — deklico; Rozalija Kos, Jesenice na Dol. ■» dečka; Te-rezlja Omerzo, Križe 30 — deklico; Katica Tomše, Mala Dolina 16 — deklico; Marija Maraž, Cerklje 29 — dečka; Marija Zupančič, Mi-halovec 68 — dečka; Marija Baskov ec, Gor. Skopice 38 — deklico; Anica Topol, Sv. Križ 39 — deklico; Nada Filipič, Bojsno 35 — deklico; Stanislava Molan, Dolenja vas 40 — deklico; Frančiška Kostrevc, Blatno 20 — dečka; Andžela Hotko, Vukovo selo 17 — dečka; Martina Podlogar, Ljubljana — dečka; Olga Lupšina, Bukovje 8 — deklico; Branka Nikolič, Videm-KrSko - dečka; Marija Leskovšek, Metni vrh 3 — deklico; Klara Slmanišek, Pečice 1 — dečka; Mihaela Matijevič, Bušeča vas 8 — deklico. Poroke: Zvonko Ilovar, uslužbenec in Melita Kobler, uslužbenka — oba iz Brežic. > Smrti: Jela Obrankovič, kmeto-valka iz Sv. Križa — stara 77 let; Anton Mohar, delavec iz Leskovca 5 — star 27 let; Anton Soško, kmetovalec Iz Sobenjc vasi I — star 67 let; Margareta Bizjak, družb, upokojenka iz Vel. Cimika 8 — stara 66 lot; Marija Zldanič, kmetovalka iz Piršenberga 72 — stara 78 let; Jernej Jazbec, inv. upokojenec iz Zabukovja 41 -star 65 let. 14. decembra dr. Komorowsky 15. decembra dr. Drnovšek 16. decembra dr. Južnič 17. decembra dr. Južnič 18. decembra dr. Kramberger 19. decembra dr. Južnič 20. decembra dr. Komorow«ky 21. decembra, dr. Drnovšek Trbovlje Rojstva: Julijana Smagur, Sklen-^rovec - deklico; Anita Benega-hJa, Zagorje - deklico; Ana M.st-n*k. Hrastnik - dečka; Ana Jan, SEVNICA Izven bolnišnice je bil rojen samo 1 deček. Po-roke: Jože Hočevar, delavec iz Ponikve, in Vera Kolman, tov. delavka iz Sevnice; Bruno Sluga, rudar, in Djurdjlca Kosina, gospodinja, oba iz Radne 17. Leopold Derenčln, vratar, in Ana Kaplja ,tov. delavka, oba iz Litije; Anton Leskovšek, prog. delavec iz Sevnice, in Marija Likovnik, gospodinja iz Metnega vrha; Milan Sladič, železničar, in Amalija Popelar, delavka, oba iz Metinega vrha; Jože Prah, delavec iz Kiadja, in Angela Medvešek, delavka iz Vel. Sirja; Martin Sle-menšek, poljedelec Iz Dol. Brezovega, in Marija Zibert in Gorenjega Leskovca; Janez Kunšek, delavec iz Trnovca, in Cecilija Urh, poljedelka iz Čanja; Leon Hriberšek, ključavničar iz Senovega, in Elizabeta Cizerio iz Arta; Janez Bevc, delavec, ln Marija Ribič, delavka, oba iz Kamne Gorice; Marjan Železnik, delavec iz Podzavrha, in Ana Tomažin iz Sevnice; Vinko Ravnikar in Marija Mlakar, oba iz Ponikve pri Studencu. Smrti: Jože Jan, kmet iz Brezovega — star 53 let; Lucija Metel- CETRTEK, 14. decembra 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Ruska petorica; 10.15 Ljubiteljem zabavne glasbe; 11.30 Majhna revija zabavne glasbe; 12.05 Tri skladbice iz narodnih melodij v priredbi Slavka Korošca; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. France Lamberger: Obrezovanje sadnega drevja; 13.30 Skladbe renesančnih mojstrov poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si-koška; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; U7.05 Vsak dan za vas; 19.05 Od plesa do sonate; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Zaplešite z nami. PETEK, 15. decembra 8.55 Pionirski tednik; 10.15 Kar radi poslušate; 11.00 Partizanske pesmi na ljudsko melodiko; 12.05 Igra Lovski kvintet; 14.® Radijska šola za nižjo stopnjo — Moj očka je čuvaj; 15.20 Radi bi vas zabavali; 16.36 Zabavni zbor Norman Luboff; 16.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Pesmi alžirskih borcev; 19.05 Naši pevci zabavne glasbe in majhni ansambli; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 16. decembra 8.05 Poštarček v 'mladinski glasbeni redakciji; 10.15 Zvoki Mediterana; 11.00 Zabavni orkester Radia Celovec; 11.30 Poje Mario del Monaco; 12.05 Koroške narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Simončič: O švedskih in domačih prašičih; 13.45 Hitri prsti; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.50 V tričetrtinskem taktu; 16.00 Gremo v kino...; 17.05 Vsak dan za vas; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Panorama zabavnih melodij; 20.00 Po domače v veder sobotni večer; 20.20 Saša Vuga: Pokorno javljam — ali pa tudi ne; 21.14 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 17. decembra 8.00 Mladinska radijska igra — Josip Kristovič: Praznik lepih želja; 9.05 Z veselo godbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... a) Slobodan Bosiljčič, Dragan Markovič: Vrhovni štab gre v Bosno; b) Milan Kavgič: Rdeča steza na Majeviri; 11.30 Nace Grom: Ob 20-letnici JLA; 11.50 Hitri prsti; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna — G. Uspenski: Stražarnica; 16.40 Polke in valčki z velikimi zabavnimi orkestri; 17.05 Trio Horwedel; 17.13 Radijska igra — Nikolaj Vasiljevič Gogolj; Revizor; 18.30 Spori.no popoldne; 20.00 Izberite melodijo tedna. PONEDELJEK, 18. decembra 8.55 Za mlade radovedneže; 9.45 Pevec Marko Novosel; 11.00 Venček narodnih; 12.05 Poslušajmo Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Zvočni kaleidoskop; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — Ivan Jan: Matevževo Slovo; 18.45 Radijska univeTza — Bogdan Klinar: Hitrosti v vesolju; 20.000 Izbrali smo za vas. | 4 nove osnovne organizacije ZK Te dni so v Litiji ustanovili štiri nove organizacije Zveze komunistov, in to v kmetijski zadrugi Dol — Gabrovka, pri podružnici Zavoda za socialno zavarovanje in na osnovnih šolah v Šmartnem in v Litiji. Glede na specifične pogoje dela so zagotovljene kar največje možnosti za aktivno delo novih OO ZK. Zdaj je na območju litijske občine skupno že 28 osnovnih organizacij ZK, v katerih je vključeno nad štiristo članov ZK. Novoletne nagrade Na sobotni seji ObLO Trbovlje so odborniki soglasno sprejeli osnutek odloka o novoletnih nagradah za uslužbence in delavce ObLO. Novoletna nagrada bo izplačana v višini enomesečnih prejemkov. — ek. Ob 15-letndcd Zasavskega tednika Izberite najboljše športnike Zasavja V okviru 15-Ietnice obstoja in delovanja Zasavskega tednika razpisuje uredništvo anketo o desetih najboljši h zasavskih športnikih. Anketiranci, ki bodo sodelovali in ki bodo najbližje končnemu rezultatu naše ankete, bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 3000 dinarjev 2. in 3. nagrada po 1000 dinarjev 4. do 6. nagrada po 500 dinarjev Med nagrajenci bomo upoštevali vse tiste, ki bodo poslali na naše uredništvo ime in priimek športnika, športno panogo, ki jo goji športnik ter članstvo v klubu. V poštev pridejo vsi tisti, ld bodo najkasneje do 20. decembra poslali na uredništvo Zasavskega tednika predloge za deset najboljših športnikov. Uredništvo je pripravilo prehodni pokal, ki ga bo prejel najbolje izbrani športnik ob praznovanju petnajstletnice obstoja Zasavskega tednika. .Rezultat ankete bomo objavili v jubilejni številki našega tednika. Uredništvo Naročniki, bralci in mi Naj vam za uvod najprej zaupa- j Zasavskega tednika« bomo pri-mo majhno presenečenje: na eni pravili akcijo, da še povečamo šte-zadmjih sej uredniškega odbora | vilo naših naročnikov, bralcev in smo se odločili, da bomo odslej v vsaki številki namenili nekaj prostora tudi vam, našim naroč- prijatdjev. O tem več prihodnjič! V predzadnji številki smo razpisali anketo o izbiri desetih maj-niJoom, bralcem in prijateljem, boljših športnikov Zasavja. Ka- Precej je stvari, o katerih se moramo pomeniti ,pa doslej za to še nismo našla primerne oblike. Upamo .da boste s to našo novostjo zadovoljni in da boste sodelovali z nami, tako z nasveti, predlogi in pripombami. Vsakega vašega pisma in dopisnice bomo veseli! Z novim letom prehaja »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litije, Zagorja, Hrastnika in Trbovelj, v petnajsto leto izhajanja. Jubilejna številka našega tednika, ki bo izšla 28 .decembra v povečanem obsegu na 20 straneh, bo imela mnogo zanimivega branja za vas. Trudili se pa bomo ,da vas bomo v prihodnjem letu z našim tednikom še bolj razveseljevali in tako zadovoljili prav vse. Tako smo že začeli objavljati novo slikanico »Cmi bratje« za najmlajše, katerim bomo namenili kotiček v našem tedniku odslej vsakih štirinajst dni, in jih prosimo, da naj nam pridno pišejo. Trudili se pa tudi bomo, da boste v vsaki številki našega tednika našli tudi novice iz vašega kraja. kor smo že omenili, bo prejel najbolje izbrani športnik na posebni prireditvi ob koncu decembra le prehodni pokal, ki ga bo darovala Steklarna Hrastnik. Sest denarnih nagrad smo pa pripravili tudi za vse tiste, ki bodo sodelovali v anketi in jih bo izbral reb. Danes vas še spominjamo: predlogi za 10 najboljših' športnikov Zasavja morajo bita v našem uredništvu najkasneje do srede 20. decembra. Ne pozabite! Za konec pa še tole: najlepša hvala za poslana pisma, med katerimi smo za objavo izbrali tele: fe »Ko sem bil še doma, sem redno prebiral .Zasavski tednik’. Septembra letos sem pa odšel na odšluženje vojaškega roka v JLA. Seveda je s tem prenehalo tudi branje vašega časopisa, ker ga tu ni mogoče kupiti. Se prej ko sem bil doma, so me zanimale razne vesti iz naših prelepih zasavskih revirjev. Sedaj, ko sem v JLA. bi pa še posebno rad preko vašega lista izvedel vse novice iz zasavskih revirjev. Pošiljam pozdrave vsem revir-I čanom ob prazniku republike — Ker bo prihodnje leto »leto1 29. novembru in prosim, da mi ZAGORSKA STANOVANJSKA SKUPNOST JE USTANOVILA NEKATERE Nove uslužnostne servise Stanovanjska skupnost Zagorje — Center je v okviru Gospodinjskega servisa ustanovila v zadnjem času nekaj uslužnostnih servisov, tako pralnico, čistilnico, šivalnico in krpalnico. Ker se zanima za usluge teh servisov precej državljanov, ustanavlja Stanovanjska skupnost Zagorje — Center zbiralnice tudi izven ožjega območja servisov. Tako zdaj že deluje zbiralnica pri »Borišku« v Toplicah, druga je pa začela z delom pretekli petek na Lokah v prostorih prodajalne mleka. Uslužnostnl servisi in zbiralnice sprejemajo perilo in obleke (za pranje, krpanje in kemično čiščenje) vsak ponedeljek in torek od 8. do 12. ure; vračajo ga pa ob petkih v istem času. Pralnica (ki ima prostore na Cankarjevem trgu) pa sprejema in izdaja perilo tudi oh torkih in petkih popoldan 14. do 17. ure. Koristniki uslug so z dosedanjim delom uslužnostnih servisov stanovanjske skupnosti Zagorje — Center povsem zadovoljni, prav tako tudi s cenami. V šivalnici delajo n. pr. visokokvalificirane šivilje. Stranke si lahko same izberejo šiviljo za delo. Stanovanjska skupnost Zagorje — Center in Gospodinjski servis si prizadevata še povečati število uslužnostnih servisov. Tako menijo čimprej ustanoviti servis za pobiranje zank. Mislijo pa tudi na ustanovitev nkaterih drugih uslužnostnih servisov. Stolpnica v Zagorju urejena do konca marca 1962 Na zadnji »eJi občinskega ljudskega odbora v Zagorju ob Savi so govorili tudi o delih pri dograditvi Stolpnice. Po predračunu znašajo stroški za dokončanje del nad 63,5 milijona din. V Stolpnici bodo imeli zraven občinskega ljudskega odbora prostore še Zavod za socialno zavarovanje, Banka, Zavod za zaposlevanje delav-oev, Postaja LM ter politične in družbene organizacije. Gradbena dela je treba nujno čimprej zaključiti, pa tudi nekateri drugi čtnitelji silijo k čimprejšnjemu dokončanju del v Stolpnici (neprimerne prilike za delo v opravi ObLO in banki ter obveznost do zavoda za socialno zavarovanje). Ker še niso dokončno urejene stvari okrog vprašanja sredstev za nekatere bodoče koristnike prostorov, je ObLO Zagorje na zadnji seji sklenil najeti premostitveno posojilo 25 milijonov din z rokom vrnitve do prvega tromesečja 1962, da se dela pri dograditvi Stolpnice pospešijo. Tako upajo, da se bodo lahko vselili v stolpnico najkasneje do konca marca prihodnjega leta. V lesno industrijskem podjetju v Zagorju ob Savi še prihodnje leto Pl NOVOLETNO ŽREBANJE • NOVOLETNO ŽREBANJE • NOVOLETNO ŽREBANJE • NOVO TRGOVSKCO m CA > Z o < o E pi H Z O N> 58 Pl 80 > Z Z o < o r Pl H Z O N< 58 Pl C8 > Z S z o < 3 Pl H Z O 3 pi 80 Z O r pi H Z O N< 58 Pl BI Z O g pl H Z O N- 90 Pl 68 > Z NOVOLETNO žrebanje A%V O' 0 30 DOBITKOV V VREDNOSTI DO 18.000 DIN PO DOBITKU PRI ŽREBANJU SODELUJEJO NASLEDNJE POSLOVALNICE OZIROMA ODDELKI VELEBLAGOVNICE VELEBLAGOVNICA METRSKO BLAGO MOŠKO IN ŽENSKO PERILO KONFEKCIJA CICIBAN POHIŠTVO ČEVLJI oddelek: 1. 3 m moški kamgarn 2. 3 m moško sukno 3. 2 m žensko volneno 1. moški pulover 2. moška srajca 3. ženska volnena bluza 1. moški suknjič 2. ženska vetrovka 3. moške hlače — dolge 1. otroški plašč 2. otroški pulover 1. garnitura žimnic 2. stoli REX 3. prešite odeje 1. moške gumarice POSLOVALNICE: POHIŠTVO (RADEJ) 1. divan 2. garnitura žimnic 3. volnena odeja — kamelhar TKANINA (PAŠ) 1. 3 m moški kamgarn 2. 2 m žensko volneno ELITA (STOLPNICA) 1. moška jopa 2. moška pižama 3. moška srajca MODA (K - 4 ) 1. ženska jopa 2. ženska bluza — volnena 3. žensko perilo Z O < o r pi H Z o ŽREBANJE 2. otroški čevlji — visoki Z NAKUPOM NAD 1.000 DIN OD 15. DO 3l.ffl.196I SE LAHKO TEDI VI EDELEŽITE NAŠEGA NOVOLETNEGA ŽREBANJA Kl BO 5. I. 1962. OB 16. ERI V VELEBLAGOVNICI TRBOVLJE O Š z —> z < K Id 55 o z H Id •d O Z Id 03 Id 06 H O Z H Id •d O > O Z Id >"1 O Z H Cd id ! z td *-» 03 Id 06 ■N 0 Z 1 ffl Id 06 ■N 3‘ > o z e § s z » M 1 * Id P Id 2 o 06 H Z P N S2 0* A g Id 2 § (A > Tedenski športni pregled J* M Z e 1 * s H o 2 S CA | H • NOVOLETNO ŽREBANJE * NOVOLETNO ŽREBANJE • NOVOLETNO ŽREBANJE • Simultanka svetovnega mladinskega prvaka V eoboto, 9. decembra je v veliki veži Delavskega doma v Trbovljah odigral svetovni mladinski šahovski prvak in mednarodni mojster BRUNO PARMA si-multantko na 39 deskah s šahisti iz Trbovelj in Hrastnika. Domači šahisti so dosegli po šestih urah igre zelo ugoden rezu tat: 3 zmage, 13 remijev in 23 porazov. Svetovnega mladinskega šahovskega prvaka so premagali Zadravec, ing. Drobež in Jazbec ml.; med tistimi, ki so remizirali pa velja omeniti pionirja Dušana Weisa. Sahisti SD Rudar se prav lepo zahvaljujejo Občinski zvezi za telesno vzgojo in upravi Delavskega doma za vsa pomoč in razumevanje pri izvedbi simultanke. Strelsko tekmovanje v Litiji Litijski strelci so že začeli s prireditvami v počastitev 24. decembra — praznika občine Litija. Tako je bilo 26. novembra tekmovanje z vojaško in malokalibrsko puško, na katerem so nastopili strelci »Usnjarja« iz Šmart-na, »Predilnice« iz Litije, »Apnar-ja« iz Kresnic in Gabrovke. — V streljanju z vojaško puško so bali najuspešnejši strelci Usnjarja, prav tako pa tudi v streljanja z malokalibrsko puško. S tekmovanjem bodo nadaljevali v nedeljo ,in sicer s streljanjem z zračno puško. Nastopila bodo moštva članov, članic in pionirjev iz vseh štirih etrelskin družin. Najuspešnejša moštva bodo prejela prehodne pokale, najuspešnejši posamezniki pa priznanja in diplome od litijskega občinskega ljudskega odbora. — R. D. . ] II. kolo okrajnega tekmovanja z zračno puško Prejšnjo nedeljo je bilo na vrsti II. kolo tekmovanja o okrajni ligi z zračno puško. V tem kolu je nastopilo kar sedem ekip iz Zasavja, uspešna so pa bila samo moštva iz litijske občine. »Usnjar I« je premagal SD »Oskar Kovačič II« iz Ljubljane, »Usnjar II« »Rog« iz Ljubljane, »Predaleč« SD »Okro-gar-Skvarča« iz Zagorja, »Apnar« SD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj in Gabrovka »Usnjarja« iz Kamnika«. — R. D. Tekmovanje v pionirskem orodnem mnogoboju v Hrastniku Občinska zveza za telesno vzgojo iz Hrastnika je pripravila na Dolu pri Hrastniku tekmovanje v pionirskem orodnem mnogoboju, na katerem je nastopilo 10 vrst s 64 nastopajočimi. Med posamezniki je bila pri pionirkah najuspešnejša Alenka Majcen (40 točk) z osnovne šole Ivana Cankarja, pri pionirjih pa Vasja Kraševec (59 točk), prav tako z osnovne šole Ivana Cankarja. Vrstni red ekip — pionirji: 1. Partizan Hrastnik 345, 2. osnovna šola Radeče 333, 3. osnovna šola »heroja Rajka« 330,5; pionirke: 1. osn. šola »heroja Rajka« 158,1, 2. osnovna šola Ivana Cankarja 158, 3. Partizan Dol 152,5 itd. -G. P. Partizanski humor GLUH PRISLUŠKUJE, NA POL SLEP OPAZUJE V času velike borbe so se zatekli o hosto Dušan, Nikica, Vili in še nekateri, sami književniki in publicisti. Sklenili so, da bodo tukaj prenočili, toda gozd je bil poln sovražnikov. Potrebno se bi bilo zaščititi. Toda kako? Na vojaške stvari so se vsi skupaj zelo malo razumeli. Po daljši razpravi so določili Dušana, naj organizira zaščito. — Lepo! je dejal Dušan. — Ti, Vili, boš opazoval, ti, Nikica, pa pojdi k potoku, da boš prisluškoval. Ostali bodo počivali. Ali ima še kdo kaj za povedati? — se je trudil Dušan, da bi bil po vojaško kratek in jedrnat. — Jaz! se je oglasil neki borec. — Ko si nas že tako zaščitil, kar aktiviziraj bombo in jo vrzi med nas, ko smo tako lepo zbrani. To bo vseeno boljše, kot pa tvoja zaščita, ko pošiljaš gluhega, da prisluškuje in na pol slepega, da opazuje, VZGLAVNIK ZA — NOGE Ko je minila akcija na Brušku, so se morali borci Bičkovega odreda hitro umakniti, da jih ne bi prehitel dan. Bilo je tudi precej hitenja. Izvleči so se morali iz sovražnikovega 58VI JUNIJ« TRBOVLJE • TRGOVSKO PODJETJE »PRVI JUNIJ« TRBOVLJE « TRGOVSKO PODJETJE »PRVI JUNIJ«h izboljšalo in borci so se pomenkovali o raznih željah, pa tudi o tistih, ki naj hi se jim izpolnile po vojni. Povprašali so Jovana: — Kaj pa ti misliš, Jovan, in kaj želiš po vojni? — Marsikaj, toda vse je potrebno dočakati! Pa kaj je to tako velikega? Pa menda ne misliš graditi hotela v vasi, da hi zopet ,kelnaril’? — Jok, hvala! Prvo kar bom naredil, bo to, da si bom kupil vzglavnik za noge. — Ne lomi ga no! Vzglavnik z* glavo, ja — toda za noge!? — Za noge, za noge! Za glavo jt dober tudi kamen, naj ve, 'kako se spi na njem. Toda za noge — vzglavnik! Saj sami veste, da me že tri leta rešujejo. Saj ste videli tudi zjutraj — če ne bi bilo njih, bi zgubil glavo! ČLOVEČNOST V Dražinem časniku > Ravno goreč- so pisali o tem, kako so četniki mehkega srca in kako se borijo za ljudstvo. Komentirajoč nek tak članek, sta dva stara Srbijanca potrdila to z naslednjimi besedami: — Resnično je. Tako so na primer minulo sredo Nemci odpeljali iz naše vasi vse krave. Četniki pa so takoj naslednji dan odpeljali vsa obroča. Ko so prispeli v taborišče, | teleta, da ne bi otroci ostali brez se je razpoloženje po obilnem kosilu mater. — Dovolite mi vsaj, vojvoda, da opravičim in obrazložim svojo drznost, namreč kdo sem, da si upam vzdigniti oči do gospodične de Simeuse. Nisem iz knežje družine, nimam neizmernega bogastva, ki bi mi vsaj delno dovoljevalo, da se ini izpolni moja srčna želja. Som enostaven plemič, vsekakor stare rodovine, ki je bila stoletja povezana z najboljšimi francoskimi plemiškimi hišami. Tudi moje imetje je kar čedno: letno imam približno deset tisoč dohodkov in dvorec mojih prednikov. Kaj je to proti zahtevam in tistemu, kar bo dobila gospodična de Simeuse? Nič, čisto nič! To prav dobro vem. Toda jaz vam ne bom pravil: plemič sem, bogat sem — ne, prestavno vam povem: ljubim Izidoro in če mi jo daste za ženo, vam s častjo kavalirja obljubljam, da bom celo svoje življenje posvetil samo njeni sreči! Po tem plazu besed Je nastaia moreča tišina .Gospod de Simeuse je vzdignil glavo, hotel Je nekaj spregovoriti, toda Querjan mu je segel v besedo: — Prosim vas, vojvoda, da mi ne poveste sedaj, kaj ste sklenili. Dokler mi ne poveste, mi ostane vsaj delček upanja na srečo. Dovolite ml vsaj, da se do jutri veselim in upam no vse najboljše. Jutri vas bom spet obiskal. Prišel bom po vaš odgovor - odgovor, ki me bo dvignil do največje sreče ali pa pahnil v največje trpljenje. Toda vseeno: kakršna koli bo vaša odločitev, znal bom viteško preboleti tudi negativen odgovor. In če mi boste odklonilno odgovorili, vam povem, da bom še tisto noč zapustil Pariz in po treh dneh bom že deleč iz Francije. Dovolite torej, vojvoda, da vas smeta jutri obiskati. ODLOČITEV Po baronovem pdhodu sta se vojvoda in vojvodinja ?e dolgo posvetovala. Odločila sta, da bo vojvodinja Izidoro obvestila o baronovi izjavi, vojveda pa bo obiskal gospoda de Sartincsa, ministra kraljeve policije in ga prosil za Izčrpno poročilo, ki naj bi baroni prikazalo takšnega, kot Je v resnici: ali d obor in pošten ali nepošten in hinavski. Ko je vojvodinja vstopila v Izidorlno sobo, Jo je našla ob kaminu, ko je - kdo bi vedel, že kolikokrat - brala Renejevo pismo. Mati jo Je nekaj časa opazovala, potem pa Je vprašala hčerko: - Ali veš, zakaj nas je obiskal baron de Qu er Jean? - Ne. — Prosil naju je za tvojo roko. - Da me Je prišel snubit? Menda se šaiiš, mati! je presenečeno vzkliknila Izidora. — Ne. Govorim resnico. — Pa kako je prišlo do tega snubljenja? — Trdi, da te ljubi ,ln pravi, da ne more živeti brez tebe. - Da me ljubi? Pa saj me je videl samo enkrat bežno, k^maj toliko, da bi me spet spoznal, če bi me kje videl. XAVTER DE MONTEPIN A Maščevanje in ljubezen — Pravi, da te ljubi toliko, da le lahko obožuje. — Na vso srečo ne verjamem v njegovo ljubezen, ker bi ml bilo zelo žal, če bi ga razžalostila zaradi tiste majhne usluge, kl mi jo Je izkazal. Toda kako se je vedel, ko ste ga odklonili? — Nisva ga odklonila, je po daljšem presledku rekla mati. — Nista ga odklonila? Zakaj ne? je vsa prepadena vprašala hčerka. — Zato, ker sva hotela najprej tebe vprašati. — Teda saj vendar vesta, da ljubim Reneja! — Iz.”.ra, moja hči; ali si res prepričana, da ga ljubiš? — Ce sem o tem prepričana, praviš? Mati, kaj me tako slabo pozna.!? — A ko bi morala izbrati drugega moža ali smrt - za kaj bi sc odločila? — Smrt, praviš? Kakšno je to vprašanje? Mati, ti ml nekaj prikrivaš! — Ne, ničesar ti ne prikrivam, ljuba hčerka. Vsaj v bodoče ti ne bom ničesar več zatajila. Povedala ti bom vse in petem odloči tako, kakor ti veleva srce. — Poslušam, mati! Je zašepetala Izidora. In vojvodinja Je začela pripovedovati. Povedala JI Je vse, ničesar ni zamolčala. Ko je mati končala, Je hčerko oblival hladen pot. Zdelo se ji je, kakor da posluša mrtvaško zvoncnjc ocrkvcnih zvonov. Končno je vzkliknila: — Umreti — umreti v dvajsetem letu? Pa čeprav veš, da si ljubljena! O, mati, pomagaj ml! - Sedaj veš vse, otrok mej, reče vojvodinja. Z ene strani U grozi nevarnost, z druge pa se tl smehlja rešitev. Se enkrat te vprašam, za kaj sl se odločila? — Draga mati, je po krajšem premišljevanju odgovorila Izidora, čemu me sprašuješ? Predvsrm ne verjamem v vedeževalklnc besede. In četudi mi grozi smrtna nevarnost, bom ostala zvesta obljubi, ki somi Jo dala Reneju! Vojvodinja je poljubila hčerko in vprašala: — Kaj naj jutri odgovorim temu gospodu? — Da sem s privolitvijo staršev dala svoje srce zaročencu In da mu bom ostala zvesta do smrti. Po dveh urah se je vrnil vojvoda od ministra polletje, kl mu Je obljubil, tla mu bo poslal izčrpen Izvleček o karakteristiki barona Qucrjcana. POLICIJSKO POROČILO Kočijo. ▼ kateri se je peljal gc.sc d de Simeuse, Je spremljal neki človek. Takoj ko Je zvedel, da je policij:*! minister sprejel vojvodo, je odhitel proti obali de Sni n t-Paul. Tu je vstopil v majhno hišico, kjer je stanoval baron. Potrkal je na vrata. Vstopil je v neko spalnico In se s spoštovanjem ustavil pred gospodarjem. — Ker si sc vrnil ves upehan s svojega opazovalnega mesta, kaže, da ml Imaš nekaj važnega spore liti, kajne? Malo mu je v eni sapi povedal, kr,m se je odpeljal vojvoda. — Tvoja naloga je končana, mu pravi baron. Sedaj bom jaz nadaljeval delo. — Ali naj vprežem? — Ne. Odšel bom peš. Pomagal mii boš pri oblačenju. — Kakšno preprosto obleko za sprehod, z majhno okro.rio lasulj® In enostavnim črnim klobukom. Želim se malo sprehoditi kot običajen Parižan. Malo je pritisnil na skrit gumb v zidu. Kmalu so sc odprla vrata .ki so držala v majhno sobico, k! je po svojem videzu sp‘>' menjala na starinarnico. Tu Je bilo obilo najrazličnejših oblek. Bill so kostumi za gospode, dvorske plemiče, za služabnike, za meščane, trgovec, častnike, navadne vojake, ulične pometače ln za razn« obrtnike .Med oblekami je Malo Izbral kot tobak rjavo obleko. Oblečen kot navaden meščan .te baron odšel do poslopja poli' oljskega mlrlstra. Povzpel sc je v prvo nadstropje, kjer ga Jc zaustavil vratar. — Kaj želite? ga Je ošabno vprašal vratar. - Spoštovani gospod ,rad bi spregovoril nekaj besed z nekim uslužbenih gospodov. — Glede kakšne stvari? — Osebne, gospod, odvrne baron. — Uslužbencev ne smete nadlegovati, pravi vratar. — Veta. spoštovani gospod, jc s «!adk'm glasom nadaljev ^ Ourrjcan - toda rečeno ml Je bilo, da se v določenih okoliši‘na lahko napravi Izjema. — Nikoli! Zato odidite Iz poslopja. ( — Spoštovani gospod, Je nadaljeval baron, nc glede na nsdb h čred e vratarja .Stanujem Izven Pariza, daleč od tod na t!r?