POZORI POZORI Isid nagradnega žrebanja na str. 7 mik -ncnua - msks - siopi SENZACIONALNA REPORTAŽA IVANA ŽEBLJIČKA TOTEMU LISTU! LETEČI KROŽNIKI! NOV HITROSTNI REKORD MARSOVSKE RAKETE! PRVI VTISI MARSOVCEV OB PRIHODU NA ZEMLJO! SREČANJE Z LJUDMI! POVRATEK NA MARS! V PRIHODNJI ŠTEVILKI TELEVIZIJSKI POSNETKI EKSPEDICIJE! REZERVIRAJTE SI PRAVOČASNO PRIHODNJO ŠTEVILKO, KER BO NAKLADA OMEJENA! I N I 1 R V J W V zvezi x obtožbami, da Jugoslavija kopij« svinec avstrijskem ozemlju Na Marsu so bila končane zadnje priprave za polet na zemljo. Štirje inteligentni raziskovalci so se že nekaj let učili esperanta s po-M močjo radio-televlzijskih aparatov, ki so lovili z letečimi krožniki valove oddajnih postaj na Zemlji, da bi se lahko sporazumeli s prebivalci Zemlje. Napočil je svečani trenutek. Mestni župan je tik pred startom držal svečani govor raziskovalcem in zbrani množici. V svojem govoru je omenil, da bi zelo rad Sel z raziskovalci na Zemljo, a ža! mu delo tega ne dopušča, ker mora rešiti še približno tisoč stanovanjskih prošenj. Pri tem je poudaril, da vlada na Marsu enaka stanovanjska kriza kot na Zemlji in pripomnil, da bi morda kazalo izplačevati otroške doklade samo tistim družinam, ki nimajo otrok, ker bi se v tem primeru Marsovci ne množili tako naglo in bi sploh ne bilo več stanovanjske krize. Oprostite, Hcrr Obergruppenfiihrer, ali se vam je sanjalo še kaj drugega? Potem je starter zamahnil z zastavico in raketa je odletela s hitrostjo jezika italijanskega iredentističnega politika proti Zemlji. Močan duh po smodniku jim je naznanil, da so v bližini Zemlje. Marsovci so napravili tri kroge okoli Zemlje, potem pa so pristali v nekem gozdu, ker so se na ta način hoteli izogniti preveliki gneči radovednežev okrog rakete. Iz gozda so se napotili proti široki, razriti resti. Kmalu so srečali prve Zemljane, ki se po zunanjosti niso prav nič razlikovali od Marsovcev, Pa tudi Marsovci niso vzbujali pri Zemljanih nikakršne pozornosti, ker so se Se na Marsu preoblekli v obleke svojih pradedov, ki so živeli pred dve sto leti. Hodili so skozi razne kraje. Od vsega, kar so videli, so jih najbolj zanimale različne cene enakih produktov v različnih krajih. Zato so najprej mislili, da so zašli v fevdalno urejeno državo s stoterimi različnimi državicami, toda kmalu so se prepričali, da temu ni tako Kajti, skoraj povsod so naleteli na oodjetja, ki so nosila ista Imena: »Sadjevec«, »Znanje«. »Tutlfrutl«, »Izberite sami!«, »Samopreskrba« itd. SnomnlU so se, da je bilo pred dobrimi tri sto leti prav tako tudi pri njih, ko je bil dober glas važen samo še za pevce. Potem so si ogledovali trgovine. Pri tem so opazili, da uporabljajo trgovci pri tehtanju posebno trike: blago mečejo v velikem loku na tehtnico tako, da jeziček tehtnice pokaže čim več in še preden se lahko umiri, že izroče stranki blago. Marsovci so sl zabeležili ta trik z namenom, da ga uvedejo v bolnišnicah na Marsu za shujševalna kure. Kajti, tako bodo bolniki prepričani, da mnogo jedo, čeprav bodo Jedli zelo malo. Ko so Marsovci ugotavljali, da ima trgovina prav gotovo neko zvezo z izvirnim grehom Adama in Eve* so zaslišali Iz smeri, kjer so pristali z raketo, veltk trušč in divje vpitje. Takoj so pohiteli nazaj k raketi In glej: okoli raketo se je prerivala množica ljudi. Ljudje so božali in otipavali raketo in pobožno vzdihovali: »Poglejte! Inozemsko vozilo!« Zaman so se skušali Marsovci prebiti k raketL Zato so vljudno ogovorili najbližje. Tl so se jim pričeli globoko klanjati In kmalu so Imeli prosto pot do rakete. Brž so Jo temeljito preiskali, da se ne bi slučajno vgnezdil v njej kak poslovodja ali direktor kakega trgovskega podjetja. Brez skrbi! V raketi ni prav nič manjkalo! Hitro so vžgali motor, is rakete je švignil mogočen,, plamen — in odpluli so nazaj proti Marsu. Ko so prispeli nazaj domov, jih je že čakala ogromna množica. Zupan je imel pozdravni govor, jim zaželel dobrodošlico, potem pa so mu morali povedati, kako je bilo na Zemlji Ko je župan slišal o trgovinskih prijemih na Zemlji, Je razglasil nad raketo ln raziskovalci 14-dnevno karanteno. Po štirinajstih dneh pa so raketo svečano zažgali in razglasili, da Je za zdaj vsaka zveza z Zemljo prepovedana. »Morda čez tri sto let!« je dejal župan ln odhitel reševat prošnje za stanovanja, kajti od odhoda rakete na Zemljo je rešil komaj eno, pa še ta je bila — zamenjava stanovanja! PoStnlna platana v gotovini SREDA, 5. AVGUSTA 1053 10 dinarjev LETO VI LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH IZHAJA V SAKU s»i£V. fl Pred konferenco štirih tOA — Radoveden sem, ali bodo prišli Rusi v Stalinskem Zlsu ali pa imajo morda že kakšen drugi model... Nande Bula: MARNIULUCA (Moderna pravljica za odraslo mladino) Nekje v daljni deželi Emigraciji je živela v Mohorjevem gradu kraljična Mamjulčica. Ko je bila godna za ženitev, je dala razglasiti, da bo vsakega kandidata za ženitev prej preizkusila. Princi so prihajali, marsikateri ji je bil všeč, toda nihče ni opravil preizkušnje tako, da bi bila kraljična zadovoljna z njim. Kakšna je bila ta preizkušnja. tega ni vedel povedati nihče razen princev, ki so to preizkušnjo opravljali, toda ti o preizkušnji niso hoteli ničesar povedati, kajti kraljična je bila iz svete in pobožne hiše, ki Je skrbno čuvala svoj ugled. Ljudje so sicer nekaj šušljali o treh mladih kraljevičih, ki so morali iti služit rečno mornarico, da ne bi ogrožali svoji mamici kraljični pravice do prestola In položaja v katoliški družbi na Mohorjevem gradu toda to so bile le klevete I Potem pa se je nekega dne pojavil mlad junak sin narodnega junaka, kat’ere- bJ>U i/L5!10 Prerok°vano, da “o sledil svetlim zgledom svojega velikega očeta £ kot trdijo zlobni jeziki — ta je srečno opravil preizkušnjo pri kraljični Mar-njulčid, čeprav mu je ni bilo treba niti opravljati. Baje je kraljična že na prvi Pogled ugotovila, da je junak vreden njene roke. Tako je bila rešena čast Mohorjevega gradu in vsi so bili srečni, razen treh mladih kraljevičev, ki morajo služiti mornarico. Toda ti ne bodo mogli motiti sreče mladega para, kajti v vodi še ribe ne morejo odpreti ust da bi lahko kaj zinile. In tako je prav. Kajti sicer bi kraljična Mamjulčica ne dobila moža in ubogemu očetu na Mohorjevem gradu bi od same žalosti utegnilo še počiti srce In kar je glavno, naša pravljica ne bi imela srečnega končal TEREMTETt — VeS, Lajoš, zadnjič Je »Szabad Nep« objavil listo predmetov, ki bi jih potrošniki radi kupili, pa jih ni. beznam je tako dolg, da sem že začel premišljati, kaj •e pri nas pravzaprav sploh še dobi. de že od drobne igle naprej ničesar ni več. PišU, ne sme« pozabiti, da je Rakoši dejal, da ne bomo dvignili življenjskega standarda tako dolgo, dokler ne bomo proizvajali več jekla in več premoga. Mogoče Imaš prav Lajoš. ampak premoga ln jekla vendar ne moremo jesti. Žito pa bomo seveda po stari navadi izvažali v Sovjetsko zvezo, od koder bomo dobili v zameno prazne vreče »Made in Russia«, da jih bomo zopet lahko napolnili z našo madžarsko pšenico. — Seveda, Pišta. toda Rusi morajo vendar velikodušno pomagati vzhndniir Nemcem in severnim Kore icem! Lajoš. nekaj sem slišal, da se Jugoslovani in Avstrijci kregajo Avstrijski nacisti so med vojno po-streljali mnogo partizanov in angleških letalcev, sedaj pa baje zahtevajo od Jugoslovanov odškodnino, ker so med vojno pomotoma streljali na partizane s svinčenkami namesto z mastnimi krapi. — Pišta že zopet nisi na liniji Saj vendar veš. da so Jugoslovani agresorji in naši največji sovražnici. Zato je tudi Moskva sklenila tajni pakt z Rimom in Vatikanom da se bomo lahko s skupnimi močmi in z b'a"o«Iovom svetega očeta uspešneje zoperstavljali jugoslovanskemu agresivnemu pritisku. De mortuis nihil nisi benei »Aljoša, kaj praviš, zakaj Malenkov v svojem zadnjem govoru ni niti enkrat omenil pokojnega Stalina?« »Menda se je držal starega pregovora: ,0 mrtvih govori samo dobro'.« »In?« »Kaj dobrega o njem pa ni mogel povedati!« Nesporazum »Pišta, si že bral, da bodo na Madžarskem ukinjena vsa koncentracijska taborišča?« »Hudiča! Torej nai, u-si ne dovolijo niti iega več, da bi lahko imeli vsaj lastna nacionalna taborišča?!« Ogorčenje Sovjetski stražar ustavi na meji prebivalca Vzhodnega Berlina, ki bi rad šel po ameriško pošiljko hrane v zahodni sektor: »... tebja tvoju mat! Zadnjič pa ste na ves glas kričali, da ste že vsega siti!« Če je tako ... Jugoslovanski ekskralj Peter in žena Aleksandra sta se skregala. Peter je zagrozil ženi z ločitvijo in udaril po mizi: »Mislim, da zadostuje za ločitev že samo to, da si mi napravila tako sramoto, ko ti je tista pariSka modna hiša zaradi dolga 500 funtov zaplenila krzno...« Takrat pa je udarila Aleksandra z roko po mizi: »Ce je tako, bi lahko jaz zahtevala ločitev zakona že takrat, ko si ti dokončno zapravil vso Jugoslavijo!« Definicija »Poglej tega možakarja. Ta je pravi Anglež!« »Nemogoče!« »Zakaj, nemogoče?! Z vsemi, ki ne stanujejo v njegovi neposredni bližini, je že skregan.« Obupani pacient Ko je ameriški internist dr. Lawrence po pregledu sporočil Stepincu, da boleha na policitemiji (pretiranem razmnoževanju rdečih krvnih telesc), se je ta obupano prekrižal: »Poslušajte, doktor, ali ne bi mogli napraviti tako, da bi se mi raje pretirano množila bela krvna telesca? Kaj st bosta sicer mislila o meni Mc Carthy ln kardinal SpellmanI« Strokovni priročnik V knjigarno pride mlad mož in zahteva: »Ali imate, prego, kakšno knjigo o modernih metodah treninga tekov na dolge proge?« »Naturalmente, signore! Ecco, najnovejša izdaja spominov upokojenega admirala Fossinija ..« »Toda ta priporoča vendar zastareli sistem .Mussolini' .« »Sistem Je resda že star, signore, toda še vedno najuspešnejši pri tekih na dolge proge!« Okoli t .. v žep... PREJ 81 povedali, F TOVAKIS! ...ali kako si muli Beppo predstavlja italijanski načrt ca ureditev železniškega prometa z Avstrijo. MC ARTHURJEVI NAČRTI Ko se je slavni vojskovodja moral umakniti iz javnega v zasebno življenje, je neki radovedni reporter na vsak način hotel izvedeti od njega, kakšne načrte ima za prihodnost. Vrtal in vrtal je vanj, naj mu jih razodene. Nazadnje mu je Mc Arthur le odgovoril: »Najprej bom legel v ležalno mrežo in ležal v njej vsaj osem tednov.« »Ah, osem tednov... Kaj pa potem?« je bil reporter še radoveden. »Potem,« mu Je odvrnil Mc Arthur še bol} resno, »potem se bom začel počasi, zelo počasi gugati...« Pravijo, da Je reporter takoj nato zaprl beležnico ln da ni vprašal ničesar več. Prevelik greben V pisarno direktorja Drž. zavarovalnega zavoda v Pragi pridrvi ogorčen možakar: »Kakšna svinjarija je spet to, da me pravkar neki vaš uradnik ni hotel zavarovati za primer nezgode?!« Direktor se začudi: »Nemogoče? Ali ste morda poskusni pilot?« »Ne, nikakor!« »Ali ste morda — Jugoslovan?« »Nikar me ne žalite, prosim!« »Kaj pa ste potem pravzaprav?« »Minister državne varnosti.« Takrat pa se direktor razburi: »Prej bi povedali, pa bi vam takoj povedal, da se v takšen riziko res ne moremo spuščati!« V RESTAVRACIJI »Natakar, prinesite mi veliko porcijo makaronov ft la Napoll. Sem namrefi zelo lačen.« »Potem vam jih raje prinesem £ la Trieste, da vas bo hitreje minil apetit!« SPOMINSKA PLOŠČA Na tem mestu fe stal Šotor in v njem so bila mirovna pogajanja. Ker so pa ta zelo dolgo trajala, so posta' vili tu hiio... In ko se ja hiša začela rušiti, so se delegacije končno sporazumele — namreč, da so se zaradi varnosti preselile v drugi kraj in tam pogajanja nadaljujejo.. PASJI DNEVI V AFRIKI »Hov, hov du ju du, Bo-by? Se nič ne sončiš?« »Tepec! Ali hočeš, da izgubim volilno pravico?!« — Eh, dio mio, če bi imei še tistih nekaj peresc J repu, ne bi nikoli zaradi prevelikega grebena Izgub*1 ravnotežja! j SENZACIJA! SLEDOVI STARE EMONEJ epohalna odkritja sredi ljubljanei BERITE NASO POSEBNO IZDAJO! Ob zaključku lista smo prejeli vest, da so ljubljanski arheologi odkrili sledove, ki potrjujejo domnevo, da je bila neko C Emona koliščarska naselbina sredi Panonskega morja. Epohalna najdba, čolni v tivolskem ribniku — ki so kljub zobu časa čudovito dobro ohranjeni — je vzbudila veliko zanimanje merodajnih krogov pri »Odpadu«. Po še nepotrjenih vesteh ostane taksa za uporabo čolnov neizpremenjena, dokler ne “o komisija strokovnjakov-arheologov natančno ocenila dejanske vrednosti te prazgodovinske najdbe. Podrobnosti o tem čitajte v naši današnji posebni večerji izdaji! Bureau Internacional des polds et mesures Sivres (via Parls) Jest, Fronc iz Lublane, lepu prosm zgorej imenvano Inštitucjo, de objau u »Dneunk«, de so internacionaln Prznane mirske enote sam kilo — metr in sekunda u fizk, same in vajbca pr žvaleh, deci, flrklc, litr in Stefan pr vin, lucat pa pr knofih in drukrjih. Jest srn zadnč kupu pr »Tribun« en roč od biciklna, pa Je bu prevelk in sm ga '.iotu bekslat. Pa so reki, da 6a ne murja, de nej pr nesem še ta druzga, de pr “Tribun« prodajaja sam na par. Jest sm reku, de sm kupu sam en roč u njihou štacun in de čem met druzga. Pokazou sm tistga, k mi Je ta roč prodau in Potem Je tist, k Je men stregu, nadru unga, k mi Je Prodau tist roč In mu postregu s kletucam, de b ml Pokazau de pr »Tribun« prodajaja use sam na ducat. Zatu prosm, de objaute tula u »Dneunk«, de na boja Pr »Tribun« začel tud biclklne prodajat na par, de boja lohka tud tist, k nimaja še žena, kupi bicikl. Vas lepu pozdraula Fronc — Hm, tudi Kusi so bodo... obljubljali kruh ln svo- Ljubljanski dnevnik, 28. julija 1953: Pogled * letala na neko nemško pristanišče z ribiškimi ladjami... Vse kaže, da morajo imeti tamkaj zelo bogat lov. Sicer jim ne bi bilo treba prevažati rib s prekooceanskimi potniSkimi parniki in vlačilci! V®CER, 30. julija 1953, prinaša Pod sliko Bojana Stupice besedilo: Po Heming-"'ejevih delih so posneli Veliko filmov ... Kakšna tolažba za Stupico! Ce ne bo dosegel briljantnih uspehov pri filmu, se bo še vedno lahko tolažil z mjslljo, da je postal slaven vsaj v literaturi pod psevdonimom — Hem!ngway! ■SLOVENSKI POROČEVALKO (četrtek 30. julija 1953) * datumom 31. julija 195S— ln ge se najdejo bralci, ki se pritožujejo, da ne Prinašajo časopisi svežih Vesti! Tokrat so jih dobili celo za en dan naprej! In J° še celo posebno petkovo Izdajo! J^IDSKA PRAVICA — "ORba, 25. 7. 1953: Novi “krepi panikovvske vlade. Enkrat je vendar raca Jadela v črno, kajti to, da otem je Janez Koleraba zavil v trgovino z železnino, kupil močan žebelj ..., dalje pa tako veste, kaj se je zgodilo. VINSKA Zakaj je cena vinu dve sto petdeset in pet? Ne čudi, pivec, se! Račun glasi tako: Za vino dve sto, petdesetpet za vodo. PaJ. SORODSTVO V DRUGEM ČLENU Nezaupljivi Frc Fičafajev Tunek: ZLOClNEC Peter Krop je ■ trepetajočo roko vzel v roke pismo. Pismo ■ sodnije. »Moj bog, s sodnije!« je vzdihnilo Vsa v strahu Pavla Krop. »Se nikoli nismo Imeli opravka s sodnijo. Sedaj pa naenkrat! Kakšni časi!« »Molči!« je dejal dostojanstveno gospod Krop in tl z žepnim nožem skoro odrezal prst pri odpiranju nesrečnega pisma. Potem je počasi vzel papir iz ovitka, nataknil očala in začel brati. »Peter...?« Je trepetajoče vprašala gospa Pavla. Gospod Krop se je važno odkašljal. »Khm — khem, pravzaprav bi si to lahko mislil!« »Kaj bi sl lahko pravzaprav mislil, Peter?« Gospod Krop pa je brez besed prekrižal roke na hrbtu, zleknil hrbet, da so mu prsi mogočno izstopile in počasi dejal: »Pavla! Zapomni si, kar ti pravim: Janez Vodopivec je zločinec!« »Jezusmarija, Peter!« Peter Krop je pokimal: »Jahez, tvoj najboljši prijatelj ■*— pa zločinec?!« Peter Krop je strogo pogledal: »Zapomni si, Pavla — bivši prijatelj, bivši! Razen tega se nikoli nisem varal v njem! Vedno sem vedel, da bo končal na vislicah ali pa vsaj v zaporu! Vedel sem!« »Vsemogočni bog! Na vislicah... Ali je ie obsojen?... Peter!!!« »Tako daleč še ni, toda to še pride — sodnija je stroga, a pravična! Do tega še pride, razumeš, Pavla! In mene kličejo kot pričo proti njemu!« Peter Krop je potrkal na pismo iz sodnije. Gospe Pavli so stopile od groze solze v oči Toda Peter Krop Je tu neomajen. Peter razume ženo — toda on je mož! Da, mož! Zato je z rokami na hrbtu zopet začel hoditi po sobi. Pavla pa se je sesedla na stol. Peter se je razkoračil pred Pavlo: »Pavla, prepovedujem ti vsak stik z Vodopivčevimi! Tudi z Marijano, ženo zločinca! Razen tega pa ni nič boljša od njega! Če mu je lahko bila žena, medtem ko Je on počenjal zločine!... PetrČek naj do nadaljnjega ne gre več v šolo — da ne bo tam še dalje sedel skupaj s tistim Vodopivčevim Zlatkom — seme zločinsko! Razen tega bom zahteval v šoli, da tega Zlatka takoj izključijo — sicer lahko pokvari še vse ostale otroke!« Pavla je prestrašena prikimavala: »Seveda, Peter, seveda! Upam samo, da proti ubogemu Vodopivcu ne boš preveč... Saj sta vendar bila takšna prijatelja...« »Kaj se pravi .preveČM Niti najmanj ga ne bom kril pred sodiščem! Za svoje zločine naj se spokori kot zasluži! Moja državljanska dolžnost je, da povem vso resnico — in resnico vidim kot na dlani!« »Le kaj se je zgodilo? Le kaj se je zgodilo?« »Kaj se je zgodilo? To Je jasno kot beli dan! Mož je blagajnik pri podjetju KRIMKRAMPROM. Mož živi Čez svoje razmere. Mož Je slepar, ti rečem, hohštapler, defravdant!« Pavla Je pokimala. »To je res — Marijana Jo dobila novo poletno obleko — ta Vodopivčevka!« »Vidiš, ali sl tl dobila novo poletno obleko?« »Na žalost ne, Peter!« Je vzdihnila gospa Pavla. »No, vidiš! In za takšne ljudi ne sme biti usmiljenja! Takšni so hujši kot morilci — takšni, ki zlorabljajo zaupanje...!« »Jezus!« je vzkliknila gospa Pavla. »Se spomniš tiste srebrne žličke, ki nam Je lani za Silvestrovo izginila? Če Je niso oni...?« »Vse Je mogoče. Dobro, da si me spomnila, Pavla. Vse to bom pred sodiščem povedal — vse! Kajti zato me kličejo kot pričo!« In Peter Krop je sedel za mizo ter pričel sestavljati koncept svojega pričevanja proti Janezu Vodopivcu, svojemu bivšemu najboljšemu prijatelju: »Visoko sodišče! Ze dalj Basa je moralo biti vsakemu inteligentnemu človeku Jasno, da se današnji obtoženec, Janez Vodopivec, okorišča s tujim denarjem in premoženjem. Ze kot otrok je kazal nagnjenje...« Vsaj za pol ure Je bilo tega pričevanja, kot si ga je tisti večer sestavil Peter Krop. Točno ob uri se je na dan razprave pojavil na sodišču tudi Peter Krop. Niti minuto kasneje, niti minuto prej! Vodopivec Je bil že tam. »Zdravo, Peter! Si prišel?« Peter Je oledenel: »Gospod... Vodopivec— prosim... upoštevajte svoj položaj, mojo čast...« Vodopivec ga je pogledal kot deveto čudo. Toda Peter se ni dal spraviti iz koncepta, tudi tedaj ne, ko so ga poklicali med razpravo v dvorano. Postavil se je pred sodišče, se poklonil in začel svoj govor, ki se ga je še na hodniku učil na pamet: »Visoko sodišče! Ze dalj časa je moralo biti vsakemu...« Toda najprej Je moral dati svoje podatke. Nato je zopet pričel: »Visoko sodišče! 2e dalj časa Je...« ' Sodnik ga Je prekinil: »Priča Krop, povejte nam na kratko samo, kaj ste videli, ko Je Janez Vodopivec — saj ga poznate, ali ne — s kolesom prevrnil tovarišico Petelinškovo. — Ostale priče so potrdile, da Je bil samo nesrečen slučaj ...« Peter Krop je zazijal: Kakšna Petelinčkova, kakšno kolo, kakšen nesrečen slučaj?! In kje so zločini, Vodopivčevi zločini??? Ko je šel Peter Krop z rdečo glavo s sodišča domov, Je s peto trdo tolkel ob pločnik: ■ »Vseeno Je zločinec! Vseeno! Samo ta naša sodišča, saj pravim... No, sicer pa, božji mlini meljejo poča-si...« Stel: Manom neznanega ponočnjaka (Prosto po 2upančiču) Pijanci krulijo... Pod oknom krulijo in rjovč kot nenasitno žejna čreda, mukajoča v ponočni mrak... Kaj hočete od nas? Imeli lonce polne smo vodč, posode nočne, škafe — skratka vse, potem vse to izlili smo na vas. Kaj hočete, pijanci, še od nas? Pijanci krulijo... cvetlični lqnc, padajo po njih, na glavah se jim krožniki drobč, copate v zraku calajo prepih, za njimi steklenice se vrste, kristal in vaze, žarnice, luči, potem pa čevlji, stoli... še in še! A vse zaman .. Pijanci krulijo! Kaj si ga videl že: pijan kot člk, doma pa pet otr >k. O, pasji sin! Kaj si ga videl, kak je onemogel počez dve dobri uri cesto meril, v zidove zaletaval se z glav6 in sonce klel... V rokah držal je ključ, a ga zaman v kandclaber vtikal, pri tem je klel: »Hudič! Bi se izmikal?« Potem ga je krepki, krepki objel in s prsti za ključavnico je stikal, a kandelaber se mu je izmikal, dokler na tleh ni revež obsedel. In takrat si z roko zakril Je lice, potem je Jokal, dokler ni zaspal. Jaz sem ga videl in sem klel svojat! Pluton: Mila orošnia Podpisani ponižno prosim zdaj, da bi mi.»pričevalo vi izdali. Pri vas maturo delal sem nekdaj in vi, gospodje, ste me spraševali. Saj niste hudi, ker nadlegoval sem revež vas za to že nckajkrati, če bi ne rabil ga, ne bi bezal in motil vas pri spanju — birokrati. Tolažite me: »Manjka le podpis!« Sem čakal leto dni podpis prekleti, zdaj prosim: dajte prstni le odtis, če ste morda — pardon! — analfabeti. Podpisani vas prosim zadnjikrat: izdajte mi enkrat že spričevalo! Uničil sem že čisto nov podplat, če ne — mi dajte novo obuvalo! SRAMEŽLJIVOST V družbi je pripovedoval vprašala: »Kaj pa, kadar s* Th. Wilder o neki stari da- kopa?« Wilder Ji je smeh* mi, ki je imela doma zlato ljaje odvrnil: »Zaveže ,1' ribico v kopalni kadi. Neka oči!« puritanska gospodična je LITERARNIM DOJENČKOM — MENTORJEM (»SVITOVIM GLOSATORJEM«) Koma] v svet ste — v puhu Se — pokukali, le bi radi ga po svoje sukali, radi bi ga kajpak že vodili, Mu ukazovali in sodili, vsem bi radi pamet že solili! Kaj ko bi se preje useknili, pridno raje bi k bontonu sedli In se — enkrat vsaj — spodobno vfedli. —ago JARI JEGULJI Ce pisal boš mord& kdaj svoj življenjepis, napiši le besedo eno: — kompromis! POETOV MEMENTO Zakaj dolgost je mojih verzov kratka že vsak poet z imenom me sprašuje. Zakaj? Zato, ker urednik plačuje mi verz in ne dolžino. Matematika! Ce vam, ljudje z imenom, tri kovače samo bi plačal urednik od rime, skrbno bi vlekli Pegaza za vime — In najbrž ne bi peli nič drugačel — bim BESEDNEMU JUNAKU Patetično ?i zadnjič zagrozil: »Oh, če prišel bi Flobert mi v roke!« Veš, tvoji želji rad bi ugodil, a žal orožje — ni še za otroke! — bim KDOR BI... Kdor bi rad postal mučenec tretje (O kategorije, naj se šiba: fiei, lici! In dobil bo bronast venec. Kdor bi rad postal mučenec druge (B) kategorije, naj se hrani le z vici — bo dobil srebrn venec. - . .. Kdor bi rad postal mučenec/ prve (A) kategorije, naj posluša: Brici, Brici! Ta zasluži pač — zlat venec! TAKRAT Triglav-iilm je pred časom iskal Vesno. Filmsko Podjetje je dobilo več pisemskih ponudb. Med njimi je bila tudi izredno lepa fotografija, ki jo je priložila neka dama s prošnjo, da bi jo angažirali. Dobila je pismeno povabilo, naj se zglasi v pisarni filmskega Podjetja. — »Prepozno sle Prišli,« so ji potem dejali. — »Kak-' to, saj sem se takoj od2v.>.a na vaš dopis?« »No, že poi ure Ji samo — »Ze, toda pri.. bi morali grozi s to palico — pa Se takrat, ko ste se fotografi« vedno nič ne pomaga! Ja* rali.« bi sedaj že udaril..,« NOV VEK SLOVENSKIM MUZAM PRIDE... Vsem, ki se % velikim navdušenjem bore za zmanjšanje teoretičnega pouka na vajenskih šolah, moje priznanje in Jep pozdrav! Da je njihova težnja upravičena, podajam obnovo Martina Krpana — kakor jo je napisal nič hudega sluteči vajenec neke vajenske šole, ki je bil pri tem napornem delu zelo resen in se je hudo potil... Martin iz Trojice pri Sv. Vrho je bil velki Slovenc. On se ni nikoli obenga bal, ki je vsakega namazal z angležko sol. Enkrat se je po prašni poti prikadila cesarska kovačija. Martin je z kremenasto gobo prestavil kobilo v globok sneg in cesar mu je zato dal roko. Pol se je Dunajski cesar odpelal. Enega dneva je prišel en velki potepuh na Dunaj in skoro vse ubil. Cesar njegova žena in nekaj mini-sterjov je še ostalo. Cesar se je hitro nazaj spomno na Martina in je rekel svojemu polancu naj hitro leti na Sv. Vrh pri Trojici. Martin se je hitro spucal obleko, ki se je prej tepo z miličniki in se pelal v kočijonu na Dunaj. Cesar je bil pri obedi, ko je Martin prišo. Pol sta šla gledat orožje ln mu je Martin vse zlomil in zagnal prek okna: Cesar mu je pol naredo eno mesarico, Krpan pa je ispulil eno lipo in Je vse poiftetal pod nogami In pol je Martin s svoj kobilo šel Berdasu napoti Eden je drugemu udaril za uho eno pošteno klofuto Zato Martino to ni blo prau in je potegno Berdasa iz konja in mu stopil na prsa, da je komaj dihal. Ko se je Berdas jokal mu je Mar* tln odsekal glavo. Pol je Martin šel s glavo k cesarju in je z njim pil bra-tošino. Zato mu Je cesar dal potrdilo ln Martin Je vesel šel domo. Pripomba: ta pripovedka se je meni zlo dopadla, ki Jo Je napisal Ivan Lestik. Martin Je bjl hudo močn človek ln se ni obeniga bal. Hongapaj: D8AF»ki MuSlf Dere sen si ovi tjeden naurok nagledna marpru-ški tjeden, sen se drugi den namena spistiti tudi kres drafski most k svojemi pri-jatli Drultši. Spotoma sen pr Orli pogledna, ali točijo zaj morti že stari vinski mošt — etan v jeseni so še novega točili. Potlan sen se pret nekin frizeron čudil-va, ka v Marprugi liden glave pei-ejo. Priten jih jin najbrže otškrnejo, inači jih ’ nemrejo zriplati no v lugi prekuhati. Pri nas f Prlekiji jih še po dumačen na šijakih vmujvlejo. Prcam-prdinka sen te ali po Go-spoeki vulici na Glavni trk — pa sen se hujdičovo pre-straša! Tista vtira, kera gleja tan na štiri strani, je kazala frtAl na seden — op pol sedmih pa odide zadji cuk prta Prlekiji! Na mo-jen staren luki pa je blo kumaj op enih popudne. Dere sen ša okolik tote nesrečne viire, te sen vida, ka kaže na fseh ovih straneh f čista praf. Premišlava sen, zakaj te je tak na frtal zmešana pa sen se met ten že znajša na mosti. Srečava sen malo lidf, fsi pa so hodili prta meni, samo malo čudno so me glejali. Dere sen priša na ovo stran pa hteja vdrapnoti ta na Tržaško cesto, te me Je fstava miličnik no pita: .-»Tovariš, kako pa vi hodite'.'« »Kak bi hoda?« sen se zreža. Ven vidite, ka z nogami!« VELIKA UGANKA Mariborska glavna pošta je v nekaj letih že drugič obnovljena — tokrat celo tudi od znotraj, tako da Jo je veselje pogledati: vse v steklu, zavesah ln neonskih lučeh... Njej nasproti pa vedno bolj razpada gledališko poslopje — tako da predstavlja zaradi odpadajočega ometa že nevarnost za mimoidoče. Sedaj ne vemo še tega: Ali Je to zapostavljanje za- »Vidim, vidim,« Je reka, samo yi ne hodite prek mosta po pravi strani.« »Kaj?« sen se začiida no vzdigna priten pravo roko, »ven sen priša tti sen po pravi strani!« Te pa me je miličnik, fajn beli kak kakša sva-tefca, lepo podviiča, ka ja na toten mosti prava stran zmiron no ovi strani no ka moren fčista nači hoditi kak na cesti. Samo živina no fse fele foringaši smejo kres Jega kak ge indi na sveti, ka vidi fsakši, keri hodi k nogan, že prle, što ga nameni prekopicnoti ali povoziti. Te kumaj se mi je v moji prleški keblači zasvetilo, še bole pa dere mi je reka, ka moren za toti navuk platlti dva kovača. Kumaj sen jemi razloža, ka sen s Prlekije duma, tan pa hodijo Udje tildi kres mosta no brvi, kak keri če. Drugič pan že zna, kakši ret Je, ka je toti beli ajngelec san tan negi z naših bre-gač duma. Dere sen se ponoči f trdi temi no dežl voza na svo-Jen shrajenem potači 9 prleškega štacjona prta dumi, sen se že kres prvi most z&gna fčista po mar-prušken redi — te pa sma z nekšin diiigin potačkmon tak fkiiper tresnola, ka sina potlan oba med žmahnimi kletvicami svoje ahtare na ramah dumu ciisrala. Pa bit bi Je sKorok bija! to, ker ima sedaj gledališča enkrat več obiskovalcev kot pred vojno, ali pa zato, ker Ima pošta sedaj enkrat manj prometa, kol pred vojno.... ? POLIGAMISTU TRESKU Tl zatreskan si v dve muzi. Z Liriko živiš legalno, a s Satiro ilegalno, z njo živiš kar na koruzi. Divji aakon ne velja, to se v glosah ti poznal dem / Nemi filmi ali nema glasba? S tem problemom se že dalj časa ukvarjata uprava kina »Partizan« in uprava »Astorije«. Kajti zvočni filmi motijo zaradi odprtih izhodnih vrat kina »Partizan« plesalce na vrtu »Astorije«, glasba na vrtu »Astorije« pa iz istih razlogov gledalce v kinu. Dobro poučeni krogi pa trdijo, da bi bilo mogoče doseči tudi kompromisno rešitev. Samo kaj, ko bi bilo treba zapreti izhodna vrata kina! odvimcoheM Iz pionirjeve beležnice (Piše Jože Čebulica) Ta slika tukaj je en strahovito krasen pejsaž od cest v Ribnici. — Stara mama pravi, da jo desni zadnji zob tako boli Neplavalci pozor! Najnovejše analize vode v bazenih na Mariborskem otoku so pojasnile in potrdile izkustvo stoterih tn tisočerih neplavalcev, ki so se v zadnjem času naučili plavanja na Mariborskem otoku, da ne gre pri tem za neko čudo (kar so laiki razglasili za »otoški Leiden-frostov fenomen«), temveč da je to povsem priroden pojav, ki ga je pripisati predvsem veliki gostoti vode in visokemu odstotku soli in ostalih primesi vode v bazenih. Zato obvešča uprava Mariborskega otoka vse neplavalce, da jih bo v bodoče obveščala po radiu o dnevih, ko bo voda v bazenih najbolj gosta in da bodo imeli v teh dnevih pristop na otok predvsem neplavalci Težak primer Mali Janezek se ustavi pred provizornlm straniščem na otroškem igrišču nad parkom in vpraša: — Ti, očka, kaj pa je to? — Nehigiensko stranišče Mali Janezek nekaj časa gleda in premišlja, potem pa vpraša: — Očka, za koga pa Je to stranišče? Za ljudi ali samo zr muhe? Definicija — Mamica, kdo pa je estet? — Hm, veš to je tak človek, ki ima smisel za lepoto — Kako se pa reče takemu, ki je narobe estet? Človek, ki je dal obesiti na drevesa reklamne kažipote za Milclovo Zalo in pozneje za mariborski akvarij! to se pravi, da so ceste bolj strahovite kakor krasne, ker se je moj mali bratec v prahu izgubil in smo ga morali tri dni tskati s sesalcem za prah, preden smo ga zopet našli in varno spravili pod domači krov Ceste so poleg tega tudi polne kotanj, kar Je razvidno že iz slike, toda to ne spada več v »Toti list«, ker zna moj mali bratec laziti že po vseh štirih in se še ni nikoli izgubil v teh luknjah V Cegelnlcl se mi je tudi nudil prekrasen prizor, ko so vaški fantje podirali nekakšen mlaj. Moj ata je bil silno navdušen, ko je videl, kako so se fantje pri tem krepčali iz lepo rejenih pletenk in so bili zaradi tako izdatne moralne podpore prej na tleh kot pa majavi mlaj Moj ata je tudi rekel, da Je to silno učinkovita reklama za »Slovenlja-vino« in • je zato zavil v prvo krčmo ob cesti, jaz pa sem z veliko zamudo prisopihal na sestanek občinskega odbora v Otočao, pa sem bil vseeno prej tam kot tista dva odbornika, ki hodita vsako nedeljo k maši, po maši pa v farovž, kjer imajo tudi »Slovenija-vino« in prideta zato vselej prepozno na sestanek. Zdaj pa moram končati pisanje, ker se je moj mali bratec baje zopet izgubil v ribniškem pejsažu in ga bo treba iti (skat \\ \ Praktični m iznajdljivi ljudje so doma na državnem posestvu Lepi dol pri Zg. Kungoti. Zadnjič so napovedali koloradarju boj na življenje in smrt, pa so ga tako lovili, da so kar s ceste gledali na njivo, če bo morda le kateri pokukal iz krompirja. JUCA ODGOVARJA PEPI Draga moja Pepa! Postojnski teden, ki je kakor vsi podobni tedni trajal štirinajst dni, je tudi mene privabil tja pod Nanos. Tam so mi povedali, da imajo v zadružni mlekarni vedno toliko • mleka, da ga dobijo lahko samo tisti, ki se že pred sončnim vzhodom postavijo v rep, vsi drugi pa lahko odidejo domov z dolgimi nosovi in potem od tam v miru in brez skrbi ODazujejo številne črede krav po okoliških pašnikih Na večernih prireditvah pa sem opazila veliko število otrok, ki s kričanjem In jokom skrbijo za humoristični del gledaliških predstav in koncertov To me je tako navdušilo, da sem nemudoma predlagala prirediteljem naj prirejajo v bodoče vse prireditve za odrasle v popoldanskih urah, za otroke pa zvečer in ponoči Potem se bo morda le kdo spomnil na tisti odlok občinskega odbora, ki prepoveduje otrokom zadrževanje na cesti in v javnih prostorih po deveti url V Ilirski Bistrici sem krepko čestitala tisti triperesni deteljici, ki je ofma-žila oficirsko restavracijo za celih 800 jurčkov, potem pa sem se odpeljala v Ajdovščino k LIP, toda prav ta dan niso tamkaj obhajali nobenega godovanja Zavila sem proti Slikotom, da bi se napila vode, toda tam imajo podnevi vodovod brez vode. Blagor jimi Drugod pa imajo vodo. pa nimalo vodovoda! V Avčah pa sem morala v krajevni gostilni tako dolgo čakati na postrežbo, da Tl ne morem ničesar več napisati. Zato Te samo lepo pozdravljam Tvoja Juca iz SOLE — No, Pepček, povej mi sedaj, kje vse Izdelujejo v Jugoslaviji sardine? — V Piranu, Kopru, Izoli .. — No, kje pa še? Pepček nekaj časa premišlja, potem pa se veselo udari po čelu: »Ze vem! V škofjeloškem avtobusu!« TELEGRAM IZ TRŽIČA (Od specialnega dopisnika) — Uredništvu »Totega« Maribor. Stop! V nedeljo obiskala Tržič večja skupina avstrijskih nogometašev in turistov. Stop! Deset najvnetejših Tržičanov v ljubljanski bolnišnici. Stop! Diagnoza: nalomljene hrbtenice zaradi preglobokega klanjanja. Stop! Drugič več! DOBRI ODNOS •&- ZDUGOSLAVHO — Kolegi, zdi se mi, da se zaman trudimo: tale skal* je le malo pretrda za naše zobe! BABICA PRIPOVEDUJE... » . In to dragi otroci, se je zgodilo v davnih davnih časih, takrat, ko smo v Skofj! Loki imeli še — Javno uro! ..« UTEMELJENA BOJAZEN »... Predlagam, da priredimo ta teden blciklistične dirke Ljubljana—Kranj in nazaj ..« »Prosim ja? pa mislim, da je ta: in nazaj praktično neizvedljiv!« »???« »V Kranju Je namreč prav sedaj Gorenjski sejem, pa ne verjamem, da bi se sploh kateri tekmovalec še hotel vrniti nazaj!« V Laškem so ml ljudje pokazali mesarja, ki je s svojim vestnim poslovanjem povzročil, da se je pokvarilo 1000 kg svežega mesa in slanine. Baje se je to zgodilo samo zaradi tega, ker ni bilo meso dovolj na hladnem. Sedaj so potrošniki v skrbeh za mesarja, da se tudi on ne bi pokvaril, razen seveda, če ga ne bodo postavili na — hladno V Preboldu so zadnjič na ljudskem rajanju preizkusili nov patent, kako bi zadržali obiskovalce čim dalj na prireditvi. Patent je- prav enostaven: obiskovalce je treba prilepiti na klopi! Za to pa ni treba nič drugega kakor uporabiti za klopi sveže deske, ki so ŠKOFJELOŠKA RAZGLEDNICA bogate na smoli — ln problem Je rešen! Patent za zdaj še ni patentiran, ker ga prireditelji še niso sami preizkusili. Zase ln za svojce so namreč prinesli a seboj stole in lepo pogrnjene mize V Celju sem stopil mimogrede v obrtniški dom, ki je že ves razpokan in se dolgo nisem mogel odločiti, kam naj stopim: ali na strop ali na tla Kajti oboje je enako ponesnaženoi Ko pa ml je potem nekdo zatrjeval, da je dom ponos vseh celjskih obrtnikov, sem šele razumel, zakaj so tudi cinkarniške saje ponos našega belega Celja. Zdaj šele mi Je Jasno, zakaj me Je zadnjič nekdo v vlaku ogovoril v hotentotovščini, ker je bil prepričan, da sem rojen nekje v centralni Afriki pod ekvatorjem. Sedaj pa moram končati svoje pismo, ker moram še odnesti v tiskarno turistični propagandni letak za obisk našega belega Celja, ki se glasi: »Zakaj bi kupovali Tschamba K? Pri nas počrnite brez sonca in brez kreme v petih minutah. Pohitite, Celje vas vabi!« Cefizelj 1. r. OBMURSKI FLIKAC e Tujec: »Tiergarten?« Domačin: »Nein! Škofja Loka!« Ker se je zadnje čase razpasla po Lendavi nesramna konkurenca, sporočam jaz, spodaj podpisani Flikač, da bom v bodoče tožil vsako televizijsko i° radijsko postajo, ki bi motila moje oddaje v Totem listu, kakor se to dogaja bobnarju v Dolnji Lendavi, katerega motijo zvočniki pri razglašanju odlokov občinskega odbora. Dol z nelojalno konkurenco! Flikač K' *jmos ? JNe, samo asociacije gledalca na rokometni tekmi Branik — Ansbach! jje, ZAbrAi^r V nogometu smo vajeni tega. da moštvo izgubi, ker ®Pi med igro. Na mladinskem svetovnem šahovskem Prvenstvu pa je naš igralec Ivkov, ki je branil naslov Prvaka, zasedel šele tretje niesto, ker je — po mnenju Sekundanta — dvakrat pred Partijo zaspal. Mislim, da Je v časopisju tiskovna pobota, ker je najbrž obakrat zaspal njegov sekundant. Razen seveda v primeru, ~e Je sekundantova naloga ‘S to, da ugotavlja, če bo Njegov varovanec pred parajo zaspal ali ne. V DOBI SPECIALIZACIJ Naša atletska reprezentanca je odšla v Oslo. Z njo seveda tudi funkcionarji- Funkcionarji so vedeli (ker so se pred odhodom informirali), da je blizu Jesenic meja. Mislili so pa, da je tamkaj meja z Norveško in ne z Avstrijo; zaradi tega niso imeli tranzitnega vizuma. Medtem ko so morali atleti izstopiti in čakati na Jesenicah, so funkcionarji »šprintali« z avtom v Zagreb (potem, ko se informirali, da se v Zagrebu dobi tranzitni vizum). Zopet ena izkušnja več: Doslej smo imeli premalo specializiranih spremljevalcev za inozemstvo. Imeli smo samo spremljevalca za vozni red, spremljevalca za Prenočišča, spremljevalca za Prehrano, spremljevalca za ^izum, spremljevalca za •Portne vice itd., nismo pa «neli tudi spremljevalca za ’ranzitni vizum. Jesenice so ^am šele odprle oči NOGOMET IN VRTNARSTVO , Nogometna zveza Jugo-“iavije je sklenila, da mo- biti do 1 avgusta 1955 vsa nogometna igrišča za tekme zvezne lige poraščena s travo. Nogometno moštvo »Branika« je dobilo novo upanje za vstop v prvo ligo, ker so ponekod igrišča, kjer ne bo mogla zrasti trava in bodo mogoče na ta način nekatera moštva izpadla iz prve lige. Govori se, da bo »Branik« uvedel za svoje moštvo namesto treninga kolektivno »špricanje« nogometnega stadiona, da bo trava bolj bujno poganjala. KJE SO TISTE STEZICE... Slovenska narodna pesem pravi: »Kje so tiste stezice .. .« in hoče povedati, da Je človeku včasih težko, ko pogreša stvari, ki jih je nekdaj ljubil. Jaz si včasih popevam: »Kje so tiste vrstice .« Vrstice namreč v časopisju o idealnem amaterstvu in materialnem profesionalizmu v športu. Upravni odbor Nogometne zveze Jugoslavije je dovolil »Crveni zvezdi«, da razdeli svojim nogometašem za osvojeno državno prvenstvo nagrade v skupni višini 700.000 dinarjev, po-edincem pa večinoma po 50 in 44 tisoč dinarjev. Neki delavec mi je dejal, da je napačna zgodovinska trditev, da začne človek šele z razvojem roke ustvarjati vrednosti. Jaz sem mu odgovoril, da Je pač tako bilo takrat, da pa je v zadnjem času noga najbrž bolj rentabilna KDOR VISOKO LETA... Plavač Skanata je svoj čas dejal, da se bo bavil le z vaterpolom, ker itak nima v plavanju konkurence. Pred kratkim ga Je v Zagrebu premagal Jeger na 100 metrov prosto, Finci pa na 100 metrov hrbtno. Mislim, da je to za Skanato zelo dobro, ker ima končno pravi vzrok, da se bavi z vaterpolom. LETOVISCARSKA »Ali ste že dali račun gostu na številko 30?« »Ze.« •Pa še vedno poje?« VATERPOLO IN SMEH Švicarska plavalna zveza Je dala svojim sodnikom vaterpola navodila, da se pol ure po tekmi vzdržijo vsake diskusije o sojeni tekmi, da ne bi prišlo do incidentov. Plavalna zveza Slovenije bi morala pred prvenstvom Slovenije v vaterpolu tudi dati navodila, da se sodniki in občinstvo ne smejo še dva dni po nekaterih tekmah smejati, da ne bi začetnikom vzeli veselja »Veš, potem pa sem bil tako trnden. da sem si kar y» •» I . - V AiJJKiiN »Obtoženi, že tretjič ste brez vsakega razloga udarili zasebnega tožnika Polikarpa Zgago. Ali lahko poveste zakaj?« »Gospod sodnik, če pa že ima tak obraz, da kadar ga vidim, me prime in mu moram eno primazati . I« TO PA SE NI PRETEP »Torej vi ste začeli pretep v gostilni?« »Jaz že ne, gospod sodniki« »Kako to — saj ste vi prvi udarili soseda s steklenico po glavi, prevrnili mizo, s stolom poškodovali dva druga gosta, vrgli natakarja, ko vas je miril, skozi okno in nato z nožem grozili gostilničarju!« »To že, gospod sodniki Toda to še vendar ni pretep... 1« UMESTNO V neki kavarni, kjer Je Igral precej slab koncertni ansambel, je bilo pripeto na steni sledeče opozorilo: »Gostom je prepovedano voditi pse v lokal!« — Nekega dne pa je nekdo pripisal pod opozorilo: »Društvo za zaščito živali.« ŠTUDENTOVSKI HUMOR V Ljubljani je visokošolski profesor, pri katerem trajajo izpiti po dva do tri dni. Nekega dne razpiše na visokošolski tabli termine za Izpite in opozori kandidate, naj prinesejo k izpitom pisalne potrebščine in ne vem, kaj še. Neki študent bere to in pripiše: »pa suhe brane za tri dni«. NA ZDRAVJE! Dva prijatelja sta se pripeljala z avtom do gostilne; Tam sta dolgo v noč popivala. Ko so zapirali lokal, Eta se privlekla iz gostilne ie precej natreskana. Končno sta se skobacala v svoj «vto in zdrvela s tako hitrostjo, da sta na sedežih kar odskakovala. Tedaj se Je eden od njiju malo »zbrihtal« in rekel: »Ti, Janez, vozi vendar bolj počasi!« — »Jaz?« se je začudil drugi. »Jaz sem pa mislil, da ti voziš!« PRAZNOVERNOST Novemu natakarju razlaga šef lokala, kako mora po predpisih servirati: — Zapomnite si torej, krožnike podajate gostu vedno z leve, jemljete jih pa z desne! Mladi mož Je prikimal: — Prosim, če že tako hočete, naj bo — toda kar se mene tiče, nisem niti najmanj praznoveren! PRVIČ, DRUGIČ, TRETJIČ... Po vaški cesti jo maha pobič. V roki nese cel hlebec kruha in trga s prstom iz hlebca samo mehko sredico ter jo je. Nasproti mu pride učitelj, ki z nevoljo opazuje dečkovo početje. Ne more se vzdržati, da ne bi vzgojno posegel vmes. »Sinko moj, to ni prav, da Ješ pri kruhu samo sredico .. .« Pobič pogleda učitelja, nato pa mirno odtrga še kos 6redice iz hlebca, jo nese v »usta in reče: »Prvič nisem vaš sin, drugič je ta kruh naš in tretjič hodim v šolo v drugo vas .. .« SOSED Pri zaslišanju vpraša sodnik obtoženca: »Kje stanujete?« »Nimam stanovanja.« »Kje pa vi stanujete?« vpraša sodnik njegovega tovariša. »Jaz sem pa njegov sosed,« se odreže tovariš lz'd žrebanja velike nagradne nganke v 29. Ste«liki Ker je za nagradno uganko Prodajalne poljedelskih strojev v Murski Soboti vladalo izredno zanimanje in je prispelo mnogo pravilnih odgovorov, daai vprašanja niso bila lahka, je uprava navedene prodajalne sklenila poviiati vrednost nagrade na 56.000 dinarjev — kolikor so vredne 4 prenosne škropilnice, ki so bile namenjene zadružnikom — in jo razdeliti med tri srečne izžrebance. 2reb je bil naklonjen sledečim reševalcem in reševalkam: 1. KARAŠ MARIJI, Stara ulica 16, Murska Sobota; 2. JARCU PETRU, Struževo 58, pošta Kranj; 3. ŠTEBIH MARIJI, Splošna bolnišnica, ginekološki oddelek, soba 5, Maribor. Opozorilo! Vsak izžrebanec prejme eno tretjino skupne vrednosti nagrade, to je vrednost 18.666 din v poljedelskih strojih — če je kmetovalec — ali v gotovini —- če ni kmetovalec. Prvoimenovana izžrebanka naj se zglasi sama v Prodajalni poljedelskih strojev v Murski Soboti, kjer lahko takoj dvigne nagrado, ostali pa naj pismeno sporoče svoje želje uredništvu »Vtitega lista«, Maribor, Kopališka ulica štev 2. L , RAV fMAs> REKEL FA 3E 7001,NA3 SE ZATO REDNO KO: V NAŠEM AT PRAVIŠ NA TA IZREZ,FRIDA?SAT 2a .NAVADNE M INI MALRt' 'E NE ZMENI VE(T PBEN MOŠK AT nisi na MORJOT PATI DE POKIDR SLANO VODO! ir 3AZ BI NA N1E60VEM MESTU ŠE L ZA TA NA MORTE NAJ PA POMENI TA ZNA K? e & AZA~n POPSk PR E POVE VANOl ZE SPFt SE OZIRAŠ # p