Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-05/47 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V4-1077 Naslov projekta Vpliv vključevanja tanina v krmne obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekon Vodja projekta 1364 Dejan Škorjanc Naziv težišča v okviru CRP 5.09.05 Možnost vključevanja alternativnih funkcionalnih sestavin v prehrani živali Obseg raziskovalnih ur 753 Cenovni razred D Trajanje projekta 10.2010 - 09.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 482 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke 401 Kmetijski inštitut Slovenije Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.02 Živalska produkcija in predelava Družbeno-ekonomski cilj 08. Kmetijstvo 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 4.02 - Veda 4 Kmetijske vede - Področje 4.02 Znanosti o živalih in mlekarstvu 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije Naslov Dunajska 22 B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ Odstavitev je kritično obdobje v proizvodnji prašičev, saj so pujski podvrženi socialnim, prehranskim in okoljskim spremembam. Ti dejavniki vodijo v poodstavitveni fazi rasti pujskov do zaostanka v rasti, ki je spremljan s širjenjem patogenih mikroorganizmov v prebavnem traktu. Skupaj s prebavnimi težavami pa zasledimo tudi zmanjšani dnevni prirast telesne mase (Metzler in sod., 2005). Da bi se izognili po odstavitvenim težavam, so v krmo dodajali antibiotike z namenom zdravljenja bolezni prebavil, ki pa so imeli tudi učinek pospeševalca v rasti pujskov (McEwen in Fedorka-Cray, 2002). Naraščajoča zaskrbljenost javnosti zaradi uporabe antibiotikov v krmi živine in vse večjega števila odpornih patogenih organizmov na dodane antibiotike je privedla do tega, da so januarja 2006 sklenili v EU popolno prepoved uporabe antibiotikov v krmi prašičev. Zaradi tega so proizvajalci začeli z uporabo drugih krmnih dodatkov za izboljšanje zdravja in povečanje rasti prašičev (Verstegen in Williams, 2002). Ti vključujejo neposredno dodajanje mikrobov v krmila (van Heugten in sod., 2003, Li in sod., 2006), organskih kislin (Kim in sod., 2005), zeliščnih ekstraktov in začimb (Manzanilla in sod., 2004; Shan in sod., 2007), zeliščni ekstrakti in organske kisline (Namkung in sod., 2004), nukleotidnih dodatkov (Martinez-Puig in sod., 2007), mannan oligosaharidov (Kogan in Kocher, 2007), frukto-ogljikovih hidratov (Mikkelsen in sod., 2003) in oligofruktoze (Pellikaan in sod., 2007). Tanini so lahko alternativa protimikrobnim dodatkom v krmi za prašiče. To so vodotopni rastlinski polifenoli, ki jih glede na njihove kemijske strukture razdelimo v dva glavna razreda: kondenzirane in hidrolizirane tanine. Tanini imajo pri monogastričnih živalih različen razpon učinkov pri živalih, med drugim zmanjšujejo zauživanje krme, zavirajo rast mikroorganizmov (Mueller-Harvey, 2006). V nasprotju z večjim številom znanstvenih raziskav narejenih na prežvekovalcih imamo zelo malo objavljenih raziskav vezanih na prehranske študije z uporabo tanina v krmi za pitanje prašičev. Po našem pregledu literature s tega področja do sedaj ni bila narejena sistematična študija učinkov tanina v krmi prašičev od rojstva do zakola prašičev. Prav tako v nam znani literaturi nismo zasledili raziskave, ki bi proučevala tudi vpliv vsebnosti taninov v krmi prašičev na njihovo kakovost mesa. Zato je bil cilj predlagane študije ugotoviti, pri katerih koncentracijah imajo tanini kostanja in hrasta učinke na pitovne in klavne lastnosti ter na kakovost mesa. Raziskave bodo dopolnjene tudi z metodami za dokazovanje zdravstvenega stanja posameznih organov in s tem tudi zdravja živali, to je z uporabo hematoloških in biokemičnih analiz krvi, seroloških analiz hormonov, ki vplivajo na apetit, mikrobiološke analize črevesne vsebine ter histološke preiskave sten črevesja. ANG Weaning is a critical period for pig production as the piglets are submitted to social, dietary and environmental challenges. These factors can lead to reduced post weaning performance, usually expressed by the proliferation of pathogenic microorganisms in the digestive tract accompanied by digestive disorders (Metzler et al., 2005). To avoid such post-weaning problems, the uses of in feed antibiotics have been adopted to treat gastrointestinal diseases and as growth promoters in weaned piglets (McEwen and Fedorka-Cray, 2002). On the other hand, there is growing public concern about the use of antibiotics in livestock production. In the view of increasing the number of antibiotic-resistant pathogens and antibiotic residues in animal products, the European Union banned the total use of antibiotics in livestock production on January 2006. Therefore, producers have increased the use of alternative feed additives in order to improve health and enhance the growth performance of pigs (Verstegen and Williams, 2002). These include direct-fed microbes (van Heugten et al., 2003; Li et al., 2006), organic acids (Kim et al., 2005), herbal extracts and dietary spices (Manzanilla et al., 2004; Shan et al., 2007), herbal extracts and organic acids (Namkung et al., 2004), nucleotide supplementation (Martinez-Puig et al., 2007), mannan oligosaccharides (Kogan and Kocher, 2007), fructo-oligosaccharide (Mikkelsen et al., 2003), oligofructose (Pellikaan et al., 2007) and tannins (Mitaru et al., 1984). Therefore, the use of tannins could be an alternative as an antimicrobial additive in pig feed. These are water-soluble plant polyphenols, which precipitate proteins. According to their chemical structure, they are divided into two major classes: condensed tannins and hydrolysable tannins. Tannins have a range of effects in animals, among others reduce feed intake, digestibility of crude proteins and decrease growth performance in monogastric species (Trevino et al., 1992; Smulikowska et al., 2001). Moreover, previously has been demonstrated that tannins reduce gastrointestinal parasites in mammals (Min et al., 2005; Choi et al., 2009). Contrary to a large body of literature for ruminants, there have been a fewer detailed nutritional studies published on the use of tannin in pig feeding. Therefore, the aim of the present study was to determine whether tannins have potential antimicrobial effects on most common faecal pathogens and hence a positive effect on growth performance and feed conversion ratio of pigs from weaning until 6 months of age. (Brus et al. 2012 - članek poslan, čakamo na recenzije in mnenje urednika) 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 Hipoteze: dodatki tanina v krmi pozitivno vplivajo na rastne, klavne lastnosti in kakovost mesa, ne vplivajo na rezultate hematoloških analiz in biokemijskih analiz krvi in imajo pozitiven učinek na mikrofloro in črevesno steno? OPIS POSKUSA Prašiče smo pitali v Raziskovalnem in pedagoškem centru za prašičerejo (FKBV, UM). Krma in krmljenje. Pujskom smo začeli dodajati krmo pri 14. dnevu starosti. Pri prehajanju iz ene faze v drugo fazo pitanja smo krmo tudi menjavali PU-štarter, PU-Grover, BEK-1 in BEK-2. Živali. V testu smo imeli križance v petih različnih skupinah: T0 - kontrola (svinjke, kastrati) (n=20); T1 - kostanjev tanin 2 kg/t krme (svinjke, kastrati) ) (n=20); T2 -modificiran hrastov tanin 1 kg/t krme (svinjke kastrati) (n=20); T3 - modificiran hrastov tanin 2 kg/t krme (svinjke, kastrati) (n=20); T4 - modificiran hrastov tanin 3 kg/t krme (svinjke, kastrati) (n=20) Tehtanja. Izvedena so bila tehtanja in sicer ob odstavitvi in nadalje pri 30 kg, 60 kg in 100 kg. Zakol. Dan pred zakolom jim je bila odvzeta krma, vodo pa so imeli ves čas na voljo. Spremljanje proizvodnih lastnosti v času reje. V času poskusa so bila spremljane sledeče lastnosti: ocena količine zaužite krme, dnevni prirast od odstavitve do zakola in po posameznih obdobjih, ocena konverzija krme po posameznih obdobjih in konverzija v celotnem obdobju testiranja, % izgub, konzistenca blata (subjektivna ocena od 1-5), število zdravljenih živali. Analize krvi. Odvzem krvi (zjutraj): kri (po 5mL) sicer po dvema prašičema ženskega in dvema moškega spola iz v. cava cranialis v 10mL vakumske epruvete z EDTA za hematološke analize in brez koagulanta za biokemijske analize. Nativno kri smo pustili stati 8h, da koagulira dobljen serum smo centrifugirali pri 4°C, 15 min in 1800xg-1. Čisti serum smo prepipetirali v epice po 1mL ter shranili na -20°C do analize. Kri smo jemali en dan pred in sedem dni po menjavi obroka krme, tako kot smo v načrtu poskusa tudi predvideli. Analize organov. Na klavnici smo odvzeli vzorce črevesja (2 prašiča iz vsake skupine (kastrat, svinjka) ob dosegu 30 kg, 60 kg in 100 kg iz vsake proučevane skupine. Na črevesju smo odvzeli 10 cm iz sredine vsakega anatomskega dela tankega črevesja (deudenum, jejunum in ileum) za mikrobiloško sliko in 5 cm za histološko preiskavo (Dr. POGAČNIKA (VF, ULJ)). Pridobili smo zunanja neproračunska sredstva (Tanin d.d.) za kritje teh stroškov kot tudi morfološke analize vzorcev. Mikrobiološka analiza črevesne vsebine (Dr. CENCIČ (FKBV)). V 1 g črevesne vsebine smo določali: skupno število mikroorganizmov (Yaest agar PCA agar), enterobakterije, E. Coli (EEC agar) in koliformne bakterije (3M Petrifilm VRBG agar) in laktobacile (MRS agar) in bifido bakterije (MRS agar + cistein). Mikrobiološke analize so bile opravljene takoj po vsakem zakolu. Biokemični indikatorji velikosti celic in metabolne aktivnosti. Nukleinske kisline (DNK in RNK) sta bili ekstrahirani iz surovega mukoznega homogenata duodenuma, jejunuma in ileuma ter fluorometrično kvantificirani po metodi Lemmens (1995). Količina proteinov v mukoznem homogenatu je bila izmerjena po metodi Bradford (1976). Kakovost trupa in mesa (Dr. ČANDEK POTOKAR (KIS)). Na liniji klanja smo opravili predvidene meritve in zbiranje vzorcev prašičjega mesa (dolga hrbtna mišica in stegenska mišica), poreklo, telesna masa, starost, meritve na liniji klanja, debelina slanine in mišice, delež mesa, površina mišice in slanine, mesnatost potrebušine, masa stegna. V laboratoriju (KIS) smo določili lastnosti kakovosti mesa in sicer na svežem in zorjenem mesu: pH, barva, sposobnost za vezavo vode (dve metodi: izceja vode na pladnju in izguba voda pri termični obdelavi). V laboratoriju smo prav tako posneli spektre intaktnih in mletih vzorcev na območju valovnih dolžin 400-2500 nm (vidni in NIR spekter) z laboratorijskim spektrometrom. Spektre smo nadalje uporabili za napoved kemijskih komponent (vsebnost intramuskularne maščobe, beljakovin in vode) ter izračun deleža metmioglobina v mesu. Kemične analize (Dr. KRISTL (FKBV)). V posameznih sestavinah krme in dveh krmnih mešanicah (Bek-1 in Bek-2) smo določili koncentracije ekstrabilnih skupnih fenolov in ocenili antioksidativni potencial posameznih sestavin krme in dveh krmil, zato smo analizirali tudi ekstrakcijske preostanke. Skupne fenole smo določili po Folin-Ciocalteau-ju, antioksidativni potencial pa smo merili z razbarvanjem ABTS radikala. Ekonomika (Dr. ROZMAN (FKBV)). Za potrebe naše raziskave smo razvili kalkulacijski sistem, ki se sestoji iz tehnološko ekonomskih modelov reje prašičjih pitancev, katerega rezultat je modelna kalkulacija stroškov reje za vsako v poskusu analizirano varianto. S pomočjo razvitega modela želimo ob predpostavljenih vhodnih podatkih modela, oceniti ekonomsko upravičenost reje za vsako v poskusu analizirano varianto dodajanja pripravkov iz tanina v krmni obrok. Osnovni input v model je krmni obrok s posameznimi količinami in cenami dodatka. REZULTATI Konzumacija krme. Najmanjšo konzumacijo krme v prvem obdobju pitanja so imeli prašiči iz skupine T4, sledijo jim T3 skupine T0 (kontrola) in T1, ter T2 pa so bile zelo izenačene. V končnem obdobju pitanja med 60 in 100 kg so imeli najnižjo konzumacijo prašiči skupine T3 sledijo jim T 4 . Med vsemi proučevanimi skupinami med obema obdobjema pitanja kot tudi v celotni fazi pitanja med proučevanimi skupinami nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Konverzija krme glede na sestavo krmne mešanice in obdobja pitanja. V obdobju med 30-60 kg pitanja so imeli najboljšo konverzijo krme prašiči skupine T4. Ostali dodatki tanina v krmi niso dosegali takšnega rezultata in so bili slabši od kontrolne skupine T0. V obdobju pitanja od 60-100 kg so bili prašiči skupine T3 najboljši (stat. neznač.). Rastne lastnosti. V prvem obdobju pitanja so dodatki v krmi povzročili zmanjšani dnevni prirast v primerjavi s kontrolno skupino T0. Najslabše rezultate so dosegli prašiči iz skupine T3. V nadaljevanju pitanja pa so imeli najboljše rezultate prašiči skupine T1, takoj za njimi T2, najslabše pa so imeli prašiči skupine T3 in T4. Kljub temu to so samo trendi, med njimi ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik. Analiza krme in antioksidativnega potenciala. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov smo določili pri koruznem glutenu (5640 mg GAE/100g SS), najmanjšo pa pri koruznem šrotu (1231 mg GAE/100g SS) in pšenici (1219 mg GAE/100g SS). Najvišji antioksidativni potencial smo ocenili pri koruznem glutenu (1655 pmol TE/g SS) in najnižjega pri pšenici (291 pmol TE/g SS) ter koruznem šrotu (254 pmol TE/g SS). Rezultati so pokazali, da je pri določanju fenolnih spojin in pri ocenjevanju antioksidativnega potenciala zelo pomembno, da poleg ekstrabilnih fenolov analiziramo tudi neekstrabilne polifenole v ekstrakcijskih preostankih, saj je vsebnost le-teh v primerjavi z ekstrabilnimi bistveno večja. Določili smo tudi vsebnosti kondenziranih taninov (proantocianidinov) in skupnih hidrolizirajočih taninov v vzorcih krme. Za določitev proantocianidinov smo uporabili »acid butanol assay«, hidrolizirajoče tanine pa smo določili v raztopinah dobljenih po izvedbi hidrolize vzorcev z raztopino metanola in koncentrirane žveplove(VI) kisline. Rezultati serumskih vrednosti krvi pri 30 kg, 60 kg in 100 kg telesne mase. Analize krvi smo v tem obdobju zadnjega poročila zaključili. V poročilu navajamo samo ugotovljene značilne razlike. Proučevali smo sledeče encime: GOT (glutaminoksalacetat transaminaza), GPT (glutamin piruvat transaminaza), ALP (alkalnafosfataza), LA (mlečna kislina), LDH (laktat dehidrogenaza), BILIT (bilirubin T), Glukoza, Urea, CREA (kreatinin), Albumin, CKNAC (kreatininfosfokinaza), Triglyc (trigliceridi), Amilaza, Protein. Pri 30 kg. Značilne razlike v velikosti LA (mlečne kisline v mmol) smo ugotovili med T1 in T3 skupino. Vsebnost albuminov je imela značilno največ v krvi skupina prašičev T2 in T3. V primerjavi s kontrolo T0. Pri 60 kg. Statistično značilno največjo aktivnost GOT so imeli prašiči skupine T3 v primerjavi s T1, T0 in T4. Skupina T4 je imela tudi največjo vsebnost glukoze v primerjavi s skupino T2. Med kontrolo T0, T1 in T3 ni bilo ugotovljenih razlik v vsebnosti glukoze. Pri 100 kg. Pri tej telesni masi nismo ugotovili nobenih statistično značilnih razlik med proučevanimi lastnostmi krvi med proučevanimi prehranskimi dodatki v krmi prašičev. Rezultati analiz hormonskih vrednosti krvi pri 30 kg, 60 kg in 100 kg telesne mase. Analize vsebnosti hormonov v krvi prašičev proučevanih skupin smo določevali leptin, ghrelin, neopterin in kortizol. Dobljene rezultate smo primerjali glede na kontrolne vrednosti izmerjene v kontrolni skupini. Pri 30 kg in 60 kg so zaradi stresa pri jemanju krvi imeli prašiči zelo visoke vrednosti kortizola. Pri 60 kg so vrednosti leptina so bile v vseh proučevanih skupinah zelo podobne kontroli. Vsebnosti hormona ghrelina so imeli najnižje vrednosti za poprečno 200% prašiči T2 in T3 v primerjavi s kontrolno skupino. Vrednosti hormona neopterina so bile prav tako za okoli 200% nižje pri skupinah T1, T2 in T3 v primerjavi s kontrolno skupino. Prašiči skupine T5 pa so imeli obratno za skoraj 400% višje vrednosti neopterina kot kontrolna skupina. Pri 100 kg telesne mase na koncu testa so zanimivo prašiči skupine T1, T2 in T5 imeli najnižje vrednosti ghrelina (800%, 600%, 200%), obratno od njih pa so imeli T4 za skoraj 400% višje vrednosti v primerjavi s kontrolo. Vsebnosti neopterina so bile najnižje pri T5 za 200% v primerjavi s kontrolo. Mikrobiološka analiza črevesne vsebine. Skupaj smo zbrali 10800 podatkov. Med proučevanimi skupinami dodatkov krme ni bilo ugotovljenih značilnih razlik! Biokemični indikatorji velikosti celic in metabolne aktivnosti. Statistična analiza dobljenih podatkov ni pokazala značilnih razlik v koncentraciji DNA, RNA in proteinov, saj se koncentracije zelo nepričakovano spreminjajo med posameznimi deli črevesja kot med proučevanimi skupinami. Poglavitni vzrok za dobljene rezultate se pojavne poškodbe na sluznici in resicah, ki so omejile kvaliteto vzorca za analizo. Konsistenca blata (procent od vseh opazovanj v skupini). Konzistenca ali trdota blata je pokazala, da dodajanje tanina v krmni obrok vpliva na večji odstotek trdega in zelo trdega blata med prašiči. Skupine z dodatkom tanina so imele največjo trdoto blata 5 med 29% in 51%, v primerjavi s kontrolo, ki je imela okoli 28% proučevanega blata to oceno. Pri oceni 3 mehko blato pa je imela kontrola okoli 21% vse ostale primerjane skupine s taninom pa med 10% in 11%. Število zdravljenj. Kontrolna skupina je imela največje število posegov v smislu zdravljen (24) medtem ko postale proučevane skupine so imele za 1x do 6x manj posegov. V številu obolelih živali sta imeli skupini T1 in T3 najmanjše število obolelih živali. Dodatek tanina zmanjšuje potrebo po zdravljenju živali in jo praktično prepolovi do zmanjša celo za 6x, prav tako prepolovi število obolelih živali. Rezultati klavna kakovost in kakovost mesa. Med skupinami prašičev nismo ugotovili razlik v masi toplih polovic, debeline mišice in % mesa v trupu. Prav tako nismo ugotovili razlik v debelini slanine, površini mišice LD in površine slanine, razmerju meso:slanina in mesnatosti potrebušine, masi stegna in stegna meso in kosti. Prav tako ni bilo ugotovljenih razlik v pH1 in pH24 kot tudi ne v barvi po japonski skali (16). Tudi meritve z Minolto po L*a*b skali med proučevanimi skupinami prašičev nismo ugotovili značilnih razlik v MLD. Meritve L*a*b izvedene 1 dan, 2. dan, 3. dan in 7. dan postmortem niso pokazale prav tako ne nobenih statistično značilnih razlik med proučevanimi skupinami prašičev. Izceja je bila proučevana 1. dan, 2. dan in 7. dan postmortem izražena v % ni pokazala značilnih razlik med proučevanimi skupinami prašičev. Ekonomika. Na podlagi rezultatov poskusa (dosežene mase in deleži mesa) je na koncu analiza izdelana za vsako posamezno žival v poskusu. Iz raziskave je, da je ob danih predpostavkah reje z ekonomskega stališča najugodnejša varianta T4. V tem primeru je lastna cena kg 3,5 eura in pitanje je imelo najboljši finančni rezultat. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Program dela je bil po sklopih popolnoma realiziran. Dodan mu je tudi del vezan na histologijo in analizo črevesne stene, ki je bil zaradi zmanjšanja sredstev s strani financerja tudi iz programa izločen. Ta analiza je pokazala, da ima verjetno dodajanje tanina v krmi vpliv na povečan obseg nekroz v vseh treh delih tankega črevesja. V zastavljenih raziskovalnih ciljih smo sicer pričakovali nekoliko drugačne rezultate kot jih je raziskava pokazala. Pričakovali smo, da bo ena od mešanic izstopala po svojih lastnostih značilno od ostalih ali pa, da bo dodajanje tanina (kostanja, hrast) ne glede na koncentracijo v krmni mešanici imelo značilen vpliv na lastnosti kot pozitivne ali negativne razlike v primerjavi s kontrolo. Pri večjih dozah je bilo pričakovati morda celo negativen vpliv pri nižjih pa pozitiven. Nobena proučevana skupina ni imela značilnega vpliva ne na rastne in pitovne lastnosti, kot tudi ne na lastnosti trupa in kakovost mesa. Prav tako v črevesni vsebini nismo zasledili značilnega pozitivnega delovanja tanina na povečanje vsebnosti bifido mikroorganizmov kot tudi ne na negativnega na e. coli. Tudi analiza krvi ni pokazala nekega trenda ali značilnih razlik, ki bi dokazovale na spremenjeno hematološko sliko krvi, kar lahko smatramo za pozitiven rezultat. Prav tako ni vnos taninov v krmni obrok vplival na zmanjšanj apetit (leptin, ghrelin) kar bi lahko povečane koncentracije taninov v obroku lahko povzročile ali pa poškodbe organov (neopterin). V veliko primerih pa se kaže statistično neznačilen vendar pa samo kot trend, da ima dodajanje T4 tanina pozitiven učinek na veliko število proučevanih lastnosti. Ne nazadnje se je tudi v ekonomski analizi pokazala ta krmni dodatek kot najboljši saj smo dosegali najnižjo lastno ceno in najboljši finančni rezultat. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Projektna skupina se od začetka projekta ni spreminjala in je ostala po vsebini in obsegu nespremenjena. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 |V poletju 2012 smo zaklkjučevali in jeseni tudi zaključili še z zadnjo ekonomsko ananlizo naših | Prijavna vloga:ARRS-CRP-ZP-2012-05/47 Stran 7 od 11 podatkov. Projektna skupina se od začetka projekta ni spreminjala in je ostala po vsebini in obsegu nespremenjena. Kljub temu smo v času poletja pripravili podatke s področja klavne kakovosti in kakovosti mesa prašičev v obliki prispevka za objavo na 20. jubilejnem kongresu Animal Science Days (1921.9.2012, Gozd Maturljk) z naslovom: SUPPLEMENTING PIG DIET WITH TANNINS HAD NO EFFECT ON GROWTH RATE, CARCASS OR MEAT QUALITY Maja PREVOLNIK, Martin ŠKRLEP, Maksimiljan BRUS, Carolina PUGLIESE, Marjeta ČANDEK-POTOKAR and Dejan ŠKORJANC Za 21. Zadravčevi-Erjavčevi dnevi, 9-11.11.2012, Mednarodni znanstveni simpozij (Radenci) smo pripravili in oddali prispevek z naslovom THE CONTENT OF TANNINS IN FEED COMPONENTS AND IN FEEDS FOR GROWING PIGS Janja KRISTL, Andreja URBANEK KRAJNC, Maksimiljan BRUS, Dejan ŠKORJANC V pripravi so štiri diplomske naloge na študijskem programu Živinoreja (VS) in pa na univerzitetnem programu Kmetijstvu. ll.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 ll.l.Pomen za razvoj znanosti11 SLO_ Tanini so bili v prehrani živali dolgo poznani po negativnih učinkih, ki so povezani predvsem z zmanjšanjem razpoložljivosti hranljivih snovi. Zmanjšujejo prebavljivost proteinov, saj so sposobni tvoriti netopne komplekse s proteini (Butler in sod. 1984), ki jih prebavni encimi težko razgradijo (Jansman in sod. 1994). Znano je tudi, da tvorijo netopne komplekse s kovinskimi ioni, npr. z železovimi ioni, s čimer se zmanjša njihova absorpcija (Afsana in sod. 2004). Zaradi trpkega okusa zmanjšujejo uživanje krme in posledično priraste. Po drugi strani tanini kažejo tudi pozitivne antibakterijske učinke, zmanjšujejo driske pri pujskih, ker preprečujejo razširjanje črevesnih parazitov in virusov (Palombo 2006), delujejo lahko tudi kot potencialni antioksidanti. Vpliv kompleksnosti molekule na antioksidativno učinkovitost polifenolov ni popolnoma pojasnjena, v nekaterih primerih pa pozitivno korelira s številom hidroksilnih skupin v molekuli in stopnjo polimerizacije (Hagerman in sod. 1998), ki vpliva na možnost absorpcije skozi prebavni trakt (Deprez in sod. 2001). Tanini imajo v različnih rastlinskih vrstah specifične kemijske in fizikalne lastnosti in posledično zelo različno biološko aktivnost, zato so potrebne podrobne študije, da bi se lahko ocenili njihovi potencialni učinki. To dejstvo je bilo v številnih študijah, ki so raziskovale vplive dodatkov taninov h krmi, prezrto ali ne dovolj upoštevano, kar je pripeljalo do znatne zmede v literaturi (Mueller-Harvey 2006). Učinki taninov na živali so tako odvisni od koncentracije in njihove narave ter od drugih dejavnikov, kot so pasma prašičev, sestava krme idr...... ANG Tannins have been in animal nutrition long known for its negative effects, which are mainly related to the reduction in the availability of nutrients. Reducing digestibility of protein, they are capable of forming insoluble complexes with proteins (Butler et al., 1984), which are by digestive enzymes difficult to degrade (Jansman et al. 1994). It is also known to form insoluble complexes with metal ions i.e. with iron ions, thereby reducing their absorption (Afsane et al. 2004). Because of bitter taste reduces feed intake and consequently reduce the growth of the animals. On the other hand, tannins also show positive antibacterial properties, reduce diarrhea in piglets by preventing the dissemination of intestinal parasites and viruses (Palombo 2006), and it can also act as potential antioxidants. Impact on the complexity of the molecule antioxidant polyphenols efficiency is not completely understood, and in some cases positively correlated with the number of hydroxyl groups in the molecule and the degree of polymerization (Hagerman et al., 1998), which affects the possibility of absorption through the gastrointestinal tract (Deprez et al. 2001). Tannins are in different plant species-specific chemical and physical properties and, consequently with very different biological activity, and therefore require detailed study in order to assess their potential effects. This fact has been ignored in a number of studies that have investigated the effects of additives to the feed tannins, or not adequately addressed (Mueller-Harvey 2006). Effects of tannins on animals are so dependent on their concentration and nature as well as other factors such as breed, feed composition, etc....... 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO_ Slovenija ima industrijo, ki se ukvarja s pridelavo tanina in z vključevanjem le tega v pripravke, ki se uporabljajo v živinoreji. Družba je popolnoma izvozno usmerjena in večino svojih preparatov prodaja v tujini. V zadnjih letih se usmerja tudi na velike trge severne in južne Amerike in Azije (Kitajska). Tovrstne raziskave so nujno potrebne saj mora za svoje produkte tudi pri ponovni registraciji le teh na trgu EU imeti tovrstne "žive" poskuse s katerimi dokazuje neškodljivost le teh v uporabi pri živalih na njihovo zdravje in okolje. Seveda pa mora tudi s testirati svoje nove preparate v realnih pogojih reje in ugotoviti ali so spremenjeni boljši že od obstoječih ali ne. ANG_ Slovenia has the industry engaged in the production of tannin and by incorporating it into products that are used in animal husbandry. The company is a fully export-oriented and most of their products sold abroad. In recent years, it has been also focused on big markets of North and South America and Asia (China). Such studies are necessary because the company products will have to be registered on the EU market and they have attempts to demonstrate harmlessness use in animals as well as on their health and the environment. Of course, it must also test their new products in real live experiment and determine whether they are better modified from existing or not. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 Neposredni proizvajalec Tanin d.d., Sevnica. 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? □ v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— Prišlo je do kontakta s strani tujine po prezentaciji našega projekta EU uporabnikom. The report will distributed to 52'000 readers across the whole of Europe (all member states, candidate countries and associated countries) and the INCO countries (Turkey, Israel, Norway, Tunisia, Morocco, Egypt etc....... Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 Research Media Ltd www.researchmedia.eu S pomočjo industrije smo plačali prezentacijo CRP projekta, končna realizacija še ni dokončana. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Mariboru, Fakulteta za Dejan Škorjanc kmetijstvo in biosistemske vede ZIG Kraj in datum: Pivola 19.10.2012 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-05/47 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-05 v1.00c 94-49-90-2D-11-9C-E3-ED-9B-8F-A2-E5-11-E2-69-3E-7A-37-AD-19 pliv vključevanja tanina v krmne I I W ■ W ■■■ obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekonomiko reje Nosilec projekta: Red.prof.dr. Dejan ŠKORJANC rehranski poskus Rastnost Serumske in hormonske vrednosti krvi Prašiči Klavna kakovost in kakovost mesa Mikrobiološka slika vsebine tankega črevesa Živali - Dva spola - Pet skupin (T0-kontrola, T1-kostanjev tanin 2 kg/t, T2-modificiran hrastov tanin 1 kg/t, T3-modificiran hrastov tanin 2 kg/t, T4-modificiran hrastov tanin 3 kg/t) - Ista kombinacija križanja -Živali enega gnezda razdeljene v vse skupine - Enaka zastopanost spolov v skupini - Datum prasitve ("enaka začetna masa") Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede • Mikrobiološka slika vsebine tankega črevesa (število kolonij na gram blata) - Pet agarjev 5 - Osem redčitev 8 - Tri ponovitve 3 - Trije deli tankega črevesa 3 - Dve živali iz vsake skupine 2 - Pet skupin 5 - Trije termini vzorčenja 3 Skupaj: 10800 podatkov Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 30 kg TM Duodenum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 3,05E+05a 6 6,75E+04 2,50E+05 3 5,00E+04 1,62E+05a 6 1,81E+05 T1 1,03E+07a 3 2,52E+06 3,28E+06a 6 3,48E+06 3,08E+05a 6 1,80E+05 5,79E+06ab 6 7,17E+06 3,84E+06 6 4,30E+06 T2 3,62E+05b 6 2,62E+05 1,88E+06a 6 5,78E+05 1,23E+07b 6 1,27E+07 1,68E+06a 6 4,07E+05 T3 5,87E+06c 6 1,28E+06 5,98E+05a 6 2,75E+05 2,60E+05 3 7,00E+04 3,83E+06ab 6 1,94E+06 3,50E+05 2 7,07E+04 T4 1,73E+07d 3 2,89E+06 8,37E+06b 6 5,55E+06 1,00E+06 6 9,96E+05 1,07E+07b 3 4,04E+06 1,85E+06 6 2,22E+06 Sig. 0,000 0,000 0,022 0,006 0,379 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 30 kg TM Jejunum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 1,10E+06b 3 1,00E+05 1,02E+04a 6 6,91E+03 1,22E+04a 6 7,68E+03 1,15E+06 6 3,45E+05 5,00E+04a 3 2,00E+04 T1 6,67E+03a 3 1,53E+03 1,00E+04a 3 2,00E+03 6,17E+05 3 7,64E+04 9,67E+05a 3 2,52E+05 T2 1,23E+05a 6 1,38E+05 5,02E+05a 6 5,49E+05 8,69E+05ab 6 9,97E+05 1,07E+05 3 3,06E+04 8,50E+04a 6 3,02E+04 T3 1,40E+06b 3 5,29E+05 5,42E+06ab 6 6,60E+06 1,31E+07b 6 1,43E+07 1,04E+07 6 1,16E+07 1,33E+03a 3 5,77E+02 T4 7,90E+06b 3 1,82E+06 5,92E+06ab 6 1,50E+06 6,00E+06 3 1,00E+06 4,80E+07b 3 4,00E+06 Sig.: 0,000 0,009 0,017 0,106 0,000 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 30 kg TM ileum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 6,13E+05 3 8,08E+04 T1 2,80E+06a 3 1,00E+05 8,70E+06 6 9,46E+06 1,03E+11b 6 1,14E+11 4,33E+10b 6 4,84E+10 T2 1,23E+06a 3 5,77E+04 1,66E+06 6 1,63E+06 5,00E+10ab 6 5,80E+10 4,37E+05 3 5,86E+04 T3 6,00E+04a 3 1,00E+04 8,50E+05 6 3,83E+05 2,90E+06a 6 3,50E+06 1,03E+05 3 1,15E+04 3,67E+09 6 4,13E+09 T4 2,72E+08b 6 1,37E+08 5,80E+06 6 3,74E+06 2,18E+08a 6 2,20E+08 1,90E+07 6 1,31E+07 1,81E+07a 6 1,71E+07 0,002 0,047 0,032 0,047 0,035 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 60 kg TM Duodenum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 4,67E+07 3 2,08E+07 8,50E+10 6 9,83E+10 8,60E+10b 5 7,86E+10 1,37E+10b 3 2,08E+09 3,52E+09a 6 3,82E+09 T1 2,22E+09 6 1,12E+09 1,97E+09 6 9,87E+08 1,65E+09a 6 1,09E+09 2,50E+09a 6 2,40E+09 1,83E+08b 6 2,04E+08 T2 5,67E+05 3 1,53E+05 1,35E+06a 6 5,32E+05 6,33E+05a 3 2,08E+05 1,55E+06 2 2,12E+05 T3 3,90E+07 3 5,57E+06 1,90E+06 3 3,61E+05 3,07E+07a 3 2,08E+06 3,17E+07a 3 2,89E+06 1,02E+07b 6 1,23E+07 T4 2,50E+10 6 2,74E+10 2,07E+10 6 2,34E+10 2,45E+10ab 6 2,70E+10 2,80E+10c 3 6,08E+09 9,33E+08 6 1,00E+09 Sig.: 0,070 0,066 0,005 0,000 0,029 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 60 kg TM Jejunum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 6,68E+10ab 6 3,41E+10 1,03E+11ab 6 2,42E+10 1,83E+11ab 6 1,06E+11 7,88E+10b 6 5,98E+10 1,17E+11b 6 1,32E+11 T1 3,84E+09a 6 4,83E+09 6,00E+09a 3 1,00E+09 4,50E+09a 6 4,93E+09 8,00E+09a 3 1,00E+09 1,00E+10ab 6 1,10E+10 T2 4,83E+06a 6 4,22E+06 2,41E+06a 6 2,62E+06 2,84E+06a 6 3,37E+06 1,27E+07a 3 2,52E+06 3,10E+05a 6 3,14E+05 T3 2,70E+06a 6 2,93E+06 2,02E+07a 6 2,17E+07 5,80E+06a 6 5,39E+06 1,03E+06a 6 1,06E+06 1,82E+06a 6 1,98E+06 T4 3,15E+11b 6 3,45E+11 4,00E+11b 6 4,38E+11 3,00E+11b 6 3,29E+11 7,13E+07a 6 3,90E+07 Sig.: 0,006 0,015 0,005 0,001 0,015 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 60 kg TM ileum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 1,17E+11b 3 2,08E+10 2,73E+10a 3 4,04E+09 9,33E+10a 3 4,16E+10 1,33E+11b 3 1,15E+10 2,80E+09c 3 1,00E+08 T1 2,53E+09a 6 2,76E+09 3,02E+08a 6 2,86E+08 2,73E+08a 6 2,79E+08 1,33E+07a 3 5,77E+06 1,27E+09b 3 4,16E+08 T2 1,20E+10a 6 1,32E+10 3,47E+09a 6 3,79E+09 6,90E+08a 6 7,59E+08 4,67E+10ab 6 5,46E+10 8,67E+06a 3 4,16E+06 T3 1,44E+10a 6 1,42E+10 9,93E+09a 6 9,25E+09 6,90E+10a 6 7,99E+10 6,72E+09a 6 6,36E+09 1,67E+09b 3 3,06E+08 T4 1,87E+11b 6 7,94E+10 1,60E+11b 6 4,38E+10 2,95E+11b 6 1,71E+11 8,52E+10ab 6 7,79E+10 1,33E+09b 3 5,77E+08 Sig.: 0,000 0,000 0,000 0,007 0,000 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 100 kg TM Duodenum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 8,87E+11 6 9,77E+10 8,53E+11c 6 2,39E+11 1,75E+06a 6 7,15E+05 4,83E+11 6 9,11E+10 7,68E+11 6 1,73E+11 T1 9,93E+11 6 4,56E+11 2,51E+09a 6 2,94E+09 1,51E+07b 6 1,56E+07 5,60E+11 6 2,54E+11 4,87E+11 6 4,79E+11 T2 2,98E+11 6 7,03E+10 1,50E+11ab 5 1,15E+11 3,30E+05a 6 2,34E+05 2,02E+11 6 3,66E+10 2,13E+11 6 2,94E+10 T3 1,56E+12 6 1,57E+12 5,22E+11bc 6 4,02E+11 4,50E+05a 6 1,76E+05 2,42E+11 6 1,38E+11 5,05E+11 6 4,17E+11 T4 1,10E+12 6 1,20E+12 1,27E+08a 6 1,38E+08 1,03E+07ab 6 7,93E+06 4,15E+11 6 4,57E+11 9,67E+11 6 1,06E+12 Sig.: 0,234 0,000 0,008 0,080 0,205 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 100 kg TM Jejunum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 2,50E+12d 3 1,00E+11 6,33E+06a 3 2,52E+06 3,25E+06 6 2,51E+06 3,73E+11ab 3 1,53E+10 2,50E+12b 3 1,00E+11 T1 2,78E+11a 6 3,06E+11 3,00E+09ab 6 3,95E+09 1,74E+06 6 1,89E+06 2,20E+11ab 6 2,36E+11 2,78E+11a 6 3,06E+11 T2 4,98E+10a 6 3,47E+10 3,98E+10ab 6 1,92E+10 6,01E+05 5 5,65E+05 1,60E+10a 6 2,83E+09 4,98E+10a 6 3,47E+10 T3 8,65E+11b 6 7,69E+10 9,84E+11b 6 1,10E+12 5,73E+05 6 5,26E+05 6,17E+11b 6 9,07E+10 8,65E+11a 6 7,69E+10 T4 2,00E+12c 3 0,00E+00 8,48E+07a 6 1,01E+08 2,72E+06 6 2,12E+06 3,60E+11ab 6 4,03E+11 2,00E+12a 3 0,00E+00 Sig.: 0,000 0,014 0,053 0,003 0,000 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Ugotovljeno število kolonij mikroorganizmov na gram črevesne vsebine pri 100 kg TM ileum Skupina ECC MRS MRS+CIS PCA VRBG Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD Mean N SD T0 2,10E+12 6 1,17E+12 5,02E+11a 6 5,58E+11 6,53E+09a 6 6,22E+09 3,74E+09ab 6 4,61E+09 1,92E+11 6 2,18E+11 T1 3,81E+11 6 4,10E+11 1,60E+12ab 6 1,75E+12 4,84E+10a 6 5,60E+10 5,17E+06ab 6 5,98E+06 2,52E+11 6 2,14E+11 T2 1,87E+10 6 3,93E+09 1,70E+10ab 3 7,21E+09 2,80E+11b 6 3,05E+11 2,27E+11a 6 2,50E+11 1,80E+10 3 2,00E+09 T3 9,03E+11 6 4,49E+11 5,47E+11a 6 1,85E+11 6,89E+09a 6 7,67E+09 2,54E+09b 6 3,86E+09 3,67E+11 6 7,42E+10 T4 6,00E+11 6 6,57E+11 5,17E+11b 3 2,52E+10 3,43E+11ab 6 2,47E+11 1,30E+11b 6 5,33E+10 3,67E+11 3 7,51E+10 Sig.: 0,158 0,004 0,005 0,052 0,188 a,b,c - skupine z različno oznako v istem stolpcu se med seboj ločijo pri p<0,05 ECC - for detection of Escherichia coli and coliforms MRS - all species of Lactobacillus from MRS + Cistein - Bifidobacterium bifidum PCA - non-selective medium for the plate count of microorganisms VRBG - a selective medium for the isolation and enumeration of Enterobacteriaceae • Rastnost - Masa živali - Dnevni prirast živali - Konverzija krme - Konzumacija krme - Število živali 100 - Trije termini tehtanj 3 Skupaj: 300 podatkov Dosežena masa in prirast skupin v obdobju poskusa Skupina M30kg M60kg M100kg DP 1 2 DP 2 3 DP 1 3 1 Mear i 20,4 55,6 103,6 0,846 0,808 0,810 N 20 18 16 18 16 16 c n 7,78 14,71 16,84 0,179 0,140 0,117 oU 2 Mean 19,97 53,77 104,33 0,817 0,833 0,821 N 19 17 15 17 15 15 SD 7,54 11,87 10,97 0,116 0,117 0,079 3 Mean 21,24 52,89 102,81 0,772 0,828 0,799 N 20 18 16 18 16 16 SD 7,25 11,36 11,76 0,114 0,096 0,085 4 Mean 18,36 47,71 95,27 0,714 0,800 0,750 N 19 17 15 17 15 15 SD 5,76 13.41 16,88 0,225 0,175 0,148 5 Mean 17,99 50,01 101,32 0,793 0,829 0,807 N 20 18 15 18 15 15 SD 6,62 12,11 15,53 0,167 0,114 0,100 Statistična obdelava ni pokazala značilnih razlik v doseženi masi ali prirastu v odvisnosti od skupine. Serumske in hormonske vrednosti krvi -Parametri 16 Termini Živali - Hormonov 3 20 Skupaj: 960 podatkov 4 Trije termini 3 Dvajset živali 20 Skupaj: 300 podatkov Rezultati serumskih vrednost krvi pri 30 kg TM Skup.na GOT(ul) GPT(ul) ALP (ul) LACTACID (mmoll) LDH (ul) TO Mean 18,000 28,250 142,250 6,903 480,000 SD 3,162 5,058 16,879 3,876 76,950 T1 Mean 18,750 32,500 133,000 12,303a (0'05) 521,500 SD 4,272 7,047 15,979 3,177 22,457 T2 Mean 22,250 30,500 126,750 9,633 592,250 SD 6,652 3,512 14,175 3,560 77,073 T3 Mean 20,500 25,000 124,750 6,060b (a05) 527,500 SD 2,517 2,944 36,900 0,923 150,914 T4 Mean 16,250 25,250 143,750 8,020 441,250 SD 4,031 2,500 25,078 1,524 73,118 Si* 0,383 0,134 0,700 0,054 0,231 Rezultati serumskih vrednost krvi pri 30 kg TM Sku Dina GGT(ul) BILI T(ummol) GLUCOSE (mmoll) UREA (mmoll) CREA (umoll) TO Mean 17,750 12,355 5,238 4,730 100,425 SD 5,123 3,630 0,633 1,109 8,947 T1 Mean 18,000 12,830 5,945 4,115 105,625 SD 4,082 2,382 0,160 1,072 10,350 T2 Mean 18,250 17,575 5,143 4,570 109,075 SD 3,202 1,819 0,620 0,969 10,350 T3 Mean 14,750 12,845 4,858 4,350 374,325 SD 3,862 7,139 0,435 1,425 535,199 T4 Mean 14,750 28,050 4,833 4,225 103,875 SD 2,500 23,391 1,572 1,194 14,952 Sig.: 0,509 0,270 0,363 0,942 0,431 Rezultati serumskih vrednost krvi pri 30 kg TM Skupina ALBUMIN (g/l) CKNAC (ul) TRIGLY (mmol) AMYLASE (ul) PROTEIN (gl) TO Mean 30,550a 259,250 0,443 658,250 49,100 SD 2,521 239,819 0,082 217,814 2,770 T1 Mean 31,150ab 217,750 0,360 782,000 52,425 SD 2,437 105,661 0,034 249,326 2,428 T2 Mean 36,175b 502,250 0,450 818,500 51,175 SD 3,648 431,417 0,121 219,778 2,761 T3 Mean 34,350ab 316,750 0,335 730,500 42,250 SD 1,396 284,208 0,128 108,795 28,187 T4 Mean 32,625ab 142,000 0,533 554,250 56,125 SD 1,982 88,182 0,287 442,344 2,571 Sig.: 0,036 0,403 0,426 0,664 0,641 Rezultati serumskih vrednost krvi pri 60 kg TM Skupina GOT(ul) GPT(ul) ALP (ul) LACTACID (mmoll) LDH (ul) TO Mean 15,000a 25,250 107,250 5,293 588,250 SD 2,828 6,702 12,920 0,896 55,901 T1 Mean 14,500a 25,250 94,250 5,543 627,000 SD 1,732 3,862 10,720 2,097 43,197 T2 Mean 17,000ab 22,750 78,000 4,643 642,250 SD 3,559 3,594 30,299 1,575 246,647 T3 Mean 23,000b 29,250 97,750 6,170 746,000 SD 4,320 11,087 30,663 1,248 210,639 T4 Mean 15,500a 21,750 108,000 7,115 532,500 SD 1,000 3,304 28,437 4,284 29,490 Sig. 0,006 0,535 0,434 0,644 0,385 Rezultati serumskih vrednost krvi pri 60 kg TM Sku Dina GGT(ul) BILI T(ummol) GLUCOSE (mmoll) UREA (mmoll CREA (umoll) TO Mean 18,000 7,135 4,653ab 4,100 117,750 SD 3,559 3,241 0,433 1,431 9,805 T1 Mean 17,500 4,763 3,983ab 3,703 110,800 SD 1,291 1,905 0,435 0,490 5,634 T2 Mean 17,000 4,760 3,843a 4,293 124,675 SD 6,880 2,461 0,575 1,904 20,404 T3 Mean 17,500 5,710 4,795ab 4,338 117,725 SD 3,109 3,111 0,436 1,194 9,805 T4 Mean 13,500 6,665 4,900b 3,910 107,375 SD 1,915 1,103 0,434 1,498 13,256 Sig.: 0,496 0,570 0,015 0,961 0,385 Rezultati serumskih vrednost krvi pri 60 kg TM Skupina ALBUMIN (g/l) CKNAC (ul) TRIGLY (mmol) AMYLASE (ul) PROTEIN (gl) TO Mean 39,050 928,000 0,400 744,750 57,425 SD 4,489 581,392 0,112 318,881 3,370 T1 Mean 36,600 1424,750 0,243 824,250 59,350 SD 8,921 468,807 0,122 224,660 2,964 T2 Mean 39,575 1463,250 0,315 635,250 58,325 SD 3,309 1134,966 0,120 160,556 6,897 T3 Mean 32,900 3398,250 0,400 955,500 60,675 SD 3,874 4367,947 0,124 204,146 4,078 T4 Mean 44,900 710,750 0,340 781,750 57,825 SD 13,843 323,166 0,053 234,608 3,276 Sig.: 0,344 0,403 0,269 0,441 0,833 Rezultati serumskih vrednost krvi pri 100 kg TM Skup.na GOT(ul) GPT(ul) ALP (ul) LACTACID (mmoll) LDH (ul) TO Mean 13,500 25,750 77,000 6,858 546,000 SD 0,577 2,363 5,831 4,739 83,837 T1 Mean 13,750 31,750 87,750 6,525 606,000 SD 0,500 1,500 12,038 1,587 80,183 T2 Mean 16,500 28,750 78,750 9,458 518,500 SD 3,697 1,708 20,255 7,126 83,640 T3 Mean 15,000 29,250 77,250 6,275 543,750 SD 1,414 3,500 20,549 2,427 25,786 T4 Mean 15,750 28,250 94,000 5,730 627,250 SD 4,193 3,403 9,129 2,283 107,723 Si* 0,452 0,073 0,413 0,747 0,316 Rezultati serumskih vrednost krvi pri 100 kg TM Sku pina GGT(ul) BILI T(ummol) GLUCOSE (mmoll) UREA (mmoll CREA (umoll) TO Mean 24,500 5,713 4,445 4,963 174,875 SD 5,972 2,692 0,423 0,555 14,281 T1 Mean 19,500 7,135 4,358 4,875 183,525 SD 2,380 3,241 0,299 0,529 20,750 T2 Mean 18,750 4,760 5,298 4,740 186,975 SD 2,062 1,097 1,556 0,589 19,610 T3 Mean 15,750 7,140 4,148 4,848 166,200 SD 4,992 1,824 0,296 1,249 5,634 T4 Mean 16,000 6,190 4,693 5,493 173,150 SD 4,082 2,856 0,581 0,972 16,956 Sig.: 0,060 0,624 0,330 0,731 0,420 biosistemske cede Rezultati serumskih vrednost krvi pri 100 kg TM Skupina ALBUMIN (g/l) CKNAC (ul) TRIGLY (mmol) AMYLASE (ul) PROTEIN (gl) TO Mean 42,350 305,500 0,278 668,250 64,475 SD 8,387 152,483 0,061 194,193 4,811 T1 Mean 42,975 741,000 0,258 945,500 64,400 SD 3,240 566,537 0,057 361,958 6,502 T2 Mean 42,375 380,000 0,315 942,250 63,150 SD 1,443 200,544 0,086 274,945 3,959 T3 Mean 39,350 495,000 0,263 990,000 63,825 SD 5,747 351,829 0,097 141,819 2,849 T4 Mean 45,825 447,750 0,298 782,750 64,600 SD 0,978 455,608 0,095 285,729 1,897 Sig.: 0,485 0,564 0,837 0,409 0,988 Klavna kakovost in kakovost mesa Meritve na liniji klanja: debelina mišice, slanine, delež mesa Meritve klavne kakovosti: masa stegna (z in brez kože in slanine), ocena mesnatosti potrebušine, površina dolge hrbtne mišice in pripadajoče slanine (rez na zadnjim rebrom) Merjenje pH vrednosti: pH1, pH24, pH24 v homogenatu Barva: ocenjevanje po lestvici 1-6, merjenje Minolta L*a*b* 24, 48, 72 ur in 7 dni po zakolu Določanje SVV - izceja pladnju po 24., 48. urah in 7 dneh - izgube vode pri kuhanju (po 24. urah in 7. dneh) Določanje kemijske sestave (beljakovine, voda, intramuskularna maščoba) 24 ur in 7 dni po zakolu (uporaba NIRS) Določanje deleža metmioglobina (na osnovi spektralnih podatkov) CRP - Dodajanje tanina v prehrano prašičev Rezultati - klavna kakovost Topla masa, kg ■ Debelina mišice, mm Delež mesa, % 0 Debelina slanine, mm Površina mišice, cm2 Površina slanine, cm2 2 3 4 1 CRP - Dodajanje tanina v prehrano prašičev Rezultati - klavna kakovost L L 1 ■ I II II II 1 ■ ■ Razmerje M:S Mesnatost potrebušlne 0 i Stegno, kg Stegno (M+K), kg 2 3 4 1 CRP - Dodajanje tanina v prehrano prašičev Rezultati - kakovost mesa pH1 pH24 Barva(1-6) L* - dan3 L* - dan4 Rezultati - kakovost mesa 9 8.5 8 7.5 7 6.5 6 5.5 5 0 b* -dani b*-dan2 b*-dan3 b*-dan4 a*- dani a* - dan2 a* - dan3 a* - dan4 Rezultati - kakovost mesa M ■ Izceja po 1 6 dnevu, % 4 Izceja po dveh 4 dneh, % 2 Izceja po treh 0 dneh, % 0 1 2 3 4 Metmioglobin dan1 Metmioglobin dan6 Rezultati - kakovost mesa 24.5 0 Maščoba - dan1 Maščoba - dan6 Beljakovine - dan1 Beljakovine - dan6 75 74 73 72 71 70 69 68 67 CRP - Dodajanje tanina v prehrano prašičev Rezultati - kakovost mesa Voda - dani Voda - dan6 0 1 Preglednica 1: Struktura vzorca. .. Odvzeti deli črevesa (1*) histoloskih živali preparatov kontrola 2 duodenum jejunum ileum 6 kontrola (TANEX 0,5) 2 duodenum jejunum ileum 6 30 kg kontrola (TANEX 1) 2 duodenum jejunum ileum 6 kontrola (CONTAN 2) 2 duodenum jejunum ileum 6 kontrola (FARMATAN 2) 2 duodenum jejunum ileum 6 kontrola 2 duodenum jejunum ileum 6 rt S3 TANEX 0,5 2 duodenum jejunum ileum 6 & s 60 kg TANEX 1 2 duodenum jejunum ileum 6 CONTAN 2 2 duodenum jejunum ileum 6 FARMATAN 2 2 duodenum jejunum ileum 6 kontrola 2 duodenum jejunum ileum 6 TANEX 0,5 2 duodenum jejunum ileum 6 100 kg TANEX 1 2 duodenum jejunum ileum 6 CONTAN 2 2 duodenum jejunum ileum 6 FARMATAN 2 2 duodenum jejunum ileum 6 SKUPNO 30 90 Preglednica 2: Opisna statistika merjenih parametrov vseh živali v vzorcu. Duodenum 30 kg 60 kg 100 kg N Mean SD N Mean SD N Mean SD VIŠINA SLUZNICE [um] 24 1058.4 118.5 13 1210.4 176.1 36 1225.1 135.1 VIŠINA RESICE [um] 24 639.7 97.7 13 742.4 105.4 30 651.6 156.7 GLOBINA KRIPT [um] 24 370.4 70.1 13 379.5 123.2 25 451.5 113.6 KRIPTA/RESICA 24 0.59 0.15 13 0.52 0.18 25 0.77 0.28 VIŠINA EPITELA [um] 20 38.2 6.6 17 45.5 8.6 20 40.5 7.6 Jejunum 30 kg 60 kg 100 kg N Mean SD N Mean SD N Mean SD VIŠINA SLUZNICE [um] 22 851.8 98.0 10 942.9 80.9 14 968.6 109.3 VIŠINA RESICE [um] 22 512.8 100.0 10 581.2 74.8 14 508.7 90.8 GLOBINA KRIPT [um] 22 325.2 52.3 10 326.0 108.9 13 339.3 87.9 KRIPTA/RESICA 22 0.66 0.19 10 0.59 0.27 13 0.69 0.22 VIŠINA EPITELA [um] 17 29.1 6.0 12 29.5 4.6 10 32.0 8.7 Ileum 30 kg 60 kg 100 kg N Mean SD N Mean SD N Mean SD VIŠINA SLUZNICE [um] 20 853.0 110.5 28 891.8 111.4 36 905.7 111.2 VIŠINA RESICE [um] 20 513.6 102.2 28 580.1 94.1 36 492.6 89.4 GLOBINA KRIPT [um] 20 316.2 71.5 28 290.6 69.8 36 350.1 84.2 KRIPTA/RESICA 20 0.65 0.22 28 0.51 0.14 36 0.74 0.24 VIŠINA EPITELA [um] 16 30.8 4.8 21 29.6 6.4 33 36.7 6.5 Preglednica 3: Povprečne vrednost višine nekroz s standardnim odklonom v primerih, ko so bile prisotne ter število primerov, ko prisotnosti nekroz nismo ugotovili. Duodenum n 30 kg Mean SD n 60 kg Mean SD n 100 kg Mean SD VIŠINA NEKROZ [um] ODSOTNOST NEKROZ (n) 10 195.26b 13 95.75 4 266.81a 9 58.08 26 374.60a 160.88 8 Jejunum n 30 kg Mean SD n 60 kg Mean SD n 100 kg Mean SD VIŠINA NEKROZ [um] ODSOTNOST NEKROZ (n) 17 275.32a 105.27 8 266.35a 108.37 14 330.74a 130.22 5 1 0 Ileum n 30 kg Mean SD n 60 kg Mean SD n 100 kg Mean SD VIŠINA NEKROZ [um] ODSOTNOST NEKROZ (n) 20 205.65a 11 117.35 28 265.76a 18 148.63 36 183.50a 114.42 21 a,b- med vrednostmi z različno oznako (a,b) znotraj posameznega dela tankega črevesa, obstaja statistično značilna razlika, p<0.05 Preglednica 3: Matrika korelacij med ključnimi parametri in prirastom. HISTOMETRIČNI PARAMETRI MIKROBIOLOŠKA SLIKA VIŠINA NEKROZ [^mj VIŠINA RESICE [^mj GLOBINA KRIPT M NEKROZA/ RESICA KRIPTA /RESICA PCA (Splošen) VRBG (Entero bakterije) ECC (E.coli) MRS (Bifido) PRIRAST [kg/danj VIŠINA NEKROZ n.s. ,166* ,986** ,175* n.s. ,210** ,229** ,151* -,230** ■1 fl l>mj ^ h h s s! K pH VIŠINA RESICE [Mmj n.s. -,211** -,661** n.s. n.s. -,155* n.s. ,205* GLOBINA KRIPT [^mj ,169* ,771** n.s. n.s. n.s. n.s. -,245** ffi NEKROZA/ RESICA ,242** n.s. ,201** ,213** n.s. -,255** KRIPTA/ RESICA ,160* ,197** ,204** n.s. -,333** < PCA (Splošen) ,906** ,955** ,858** -,480** O 2 ^ VRBG (Enterobakterije) ,921** ,841** -,516** m 3 O «i m ECC (E.coli) ,873** -,455** ^ S MRS (Bifido) -,528** PRIRAST [kg/danj **p<0.01; *p<0.05 1.3. Mikrobiološka slika in prirast glede na prisotnost/odsotnost nekroz N brez nekroz Mean SD N nekroze prisotne Mean SD PCA (Splošen) 86 1.22E+11 1.70E+11 101 1.60E+11 2.12E+11 n.s. VRBG (Enterobakterije) 84 1.80E+11 3.97E+11 95 2.84E+11 4.86E+11 n.s. ECC (E.coli) 84 2.82E+11 5.41E+11 95 4.49E+11 6.72E+11 n.s. MRS (Bifido)* 86 6.21E+10 1.16E+11 101 1.27E+11 2.28E+11 0,017 MRS+CIS (Lactobacilus) 86 3.47E+10 6.60E+10 n.s. 101 2.32E+10 4.01E+10 PRIRAST [kg]** 57 .88889 .150159 69 .80414 .142638 0,002 *p<0.05, p**<0.01 a) 30 kg (kontrola) duodenum * jejunum * ileum * Mean SD Mean SD Mean SD PCA (Splošen) 10 6.16E+06 ± 9.24E+06 5.60E+06 ± 8.51E+06 6.97E+06 ± 1.08E+07 VRBG (Enterobakterije) 10 4.56E+09 ± 1.16E+10 6.00E+09 ± 1.49E+10 6.34E+09 ± 1.65E+10 ECC (E.coli) 9 5.14E+07 ± 1.10E+08 6.03E+07 ± 1.45E+08 5.40E+07 ± 1.31E+08 MRS (Bifido) 10 3.65E+06 ± 4.69E+06 3.61E+06 ± 4.28E+06 2.93E+06 ± 3.39E+06 MRS+CIS (Lactobacilus) 10 9.68E+09 ± 2.16E+10 1.17E+10 ± 2.56E+10 9.35E+09 ± 2.25E+10 * n.s. (P>0.05) Duodenum Jejunum Ileum N Mean SD N Mean SD N Mean SD VIŠINA SLUZNICE [um] 24 1058.37 a ± 118.48 22 851.76 b ± 98.00 20 852.98 b ± 110.53 VIŠINA RESICE [um] 24 639.71 a ± 97.73 22 512.75 b ± 100.04 20 513.58 b ± 102.16 VIŠINA EPITELA [um] 20 38.19 a ± 6.60 17 29.08 b ± 6.03 16 30.80 b ± 4.80 GLOBINA KRIPT [um] 24 370.38 a ± 70.05 22 325.16 b ± 52.34 20 316.24 b ± 71.53 VIŠINA NEKROZ [um] 23 84.90 a ± 116.39 22 212.74 b ± 149.63 16 64.27 a ± 115.60 pozitivno na nekroze 10 195.26 a ± 95.75 17 275.3 b ± 105.3 20 205.7 b ± 117.4 ^ odsotnost nekroz 13 (56.5%)_5 (22.7%)_11 (35.5%) ab - vrednosti z različno oznako se statistično značilno razlikujejo med deli črevesa (P<0.05) b) 60 kg Preglednica: Histometrija PRIRAST 1 0.97 a± 0.19 1 0.89 ab± 0.15 1 0.93 a± 0.10 0.82 b± 0.11 0.93 a± 0.07 kontrola TANEX 0,5 TANEX 1 CONTAN 2 FARMATAN 2 N Mean SD Mean SD Mean SD Mean SD Mean SD 2-5 d VIŠINA 2 3 j SLUZNICE [um] 2-3 J 4-8 i 1151.4T ± 151.1 911.7T ± 39.7 866.0t ± 77.7 1376.9^ ± 172.6 889.9^ ± 120.9 1196.5^ ± 161.6 969.2^ ± 83.4 1142.6t ± 176.0 899.6t ± 113.6 999.5t ± 39.9 844.54 ± 1118 838.24 ± 148.6 966.4t ± 76.1 2-5 d VIŠINA RESICE j [um] 2-3 j 4-8 i 747.11 ± 85.7 747.7^ ± 110.9 819.2^ ± 107.5 586.9^ ± 83.8 564.1t ± 110.1 691.11 ± 108.8 620.3t ± 51.3 601.2^ ± 13.9 583.4t ± 63.2 600.91 ± 49.0 530.11 ± 131.6 535.4^ ± 122.1 599.3t ± 161.2 2-6 d VIŠINA 1 5 j EPITELA [um] 1-5 J 3-6 i 45.9f ± 5.2 27.2| ± 2.9 50.7t ± 8.5 47.3^ ± 6.7 33.4t ± 4.7 38.0t ± 5.1 36.24 ± 7.1 30.2t ± 5.6 28.74 ± 0.7 26.64 ± 33.11 ± 3.2 25.0| ± 2.3 27.24 ± 8.0 2-5 d GLOBINA 2 3 j KRIPT [um] 2-3 j 4-8 i 297.74 ± 81.1 489.2^ ± 219.9 319.84 ± 94.4 344.4t ± 35.9 241.44 ± 69.3 382.11 ± 14.1 282.64 ± 142.1 299.64 ± 61.5 273.34 ± 71.3 326.6^ ± 43.8 389.7t ± 209.3 335.3t ± 65.1 230.04 ± 17.3 2-5 d KRIPTA/ 2 3 j RESICA 2-3 J 4-8 i 0.4 ± 0.1 0 5 ± 0 1 0.7 ± 0.3 0.4 ± 0.1 0 6 ±00 0.6 ± 0.1 0 5 ± 0 3 0 8 ± 0 6 0.5 ± 0.1 0.6 ± 0.1 0.4 ± 0.1 0.6 ± 0.1 0.4 ± 0.2 2-5 d VIŠINA 1 3 j NEKROZ [um] 1-3 J 3-6 i 0.04 ± 0.0 0.04 ± 0.0 0.04 ± 0.0 213.4t ± 129.5 219.5t ± 49.64 ± 85.8 283.3^ ± 73.0 0.04 ± 0.0 ± 0.04 ± 0.0 326.3t ± 145.9 155.4t ± 226.6 122.04 ± 120.8 67.2t ± 115.0 4 d pozitivno na 1 3 J nekroze - J 3-6 i 266.8^ ± 58.1 283.3^ ± 73.0 183.04 ± 82.9 201.64 ± 109.2 219.54 ± 148.74 ± 326.3t ± 145.9 388.5t ± 156.0 odsotnost nekroz 8 (17.8%) 8 (17.8%) 11 (24.4%) 14 (31.1%) 4 (8.9%) ab vrednosti (prirast) z različno oznako se statistično značilno razlikujejo (P<0,05) ZELENO - pozitiven učinek; RDEČE - negativen učinek - gibanje vrednosti spremenljivke glede na vrednosti prejšnjega obdobja Preglednica: Mikrobiološka slika PRIRAST H 0.97 a± 0.19 1 0.89 ab± 0.15 1 0.93 a± 0.10 0.82 b± 0.11 0.93 a± 0.07 kontrola TANEX 0,5 TANEX 1 CONTAN 2 FARMATAN 2 N Mean SD Mean SD Mean SD Mean SD Mean SD 2 d PCA 2 j (Splošen) 2 i 6 7.40E+10f ± 2.83E+09 4.11E+12f ± 5.71E+12 7.73E+10f ± 8.13E+09 1.42E+12 ± 3.30E+12 4.09E+10f ± 4.64E+10 2.36E+12f ± 3.32E+12 3.39E+10f ± 3.80E+10 8.10E+11 ± 1.91E+12 3.16E+09f ± 4.02E+09 6.00E+10f ± 8.48E+10 3.00E+10f ± 4.24E+10 5.00E+10f ± 7.07E+10 4.67E+10 ± 5.46E+10 2.74E+09f ± 2.74E+09 3.97E+09f ± 4.99E+09 3.70E+10f ± 4.67E+10 2.69E+09f ± 3.27E+09 2.09E+09f ± 2.24E+09 3.27E+09 ± 3.27E+09 1.39E+10 ± 2.75E+10 2 d VRBG * 2 j (Entero- i bakterije) 2 i 6 5.24E+10f ± 7.23E+10 1.39E+11T ± 2.09E+10 5.24E+10f ± 7.23E+10 8.12E+10 6.45E+10 1.51E+09| ± 6.97E+08 1.00E+11f ± 1.41E+11 1.01E+09| ± 6.97E+08 3.43E+10 ± 8.12E+10 3.42E+08| ± 4.60E+08 2.71 E+08| ± 3.70E+08 2.38E+08| ± 3.23E+08 2.84E+08 ± 3.05E+08 1.15E+06| ± 9.42E+05 2.55E+06| ± 2.87E+06 2.88E+06| ± 3.02E+06 2.19E+06 ± 2.08E+06 5.18E+09f ± 6.81E+09 3.84E+10f ± 4.02E+10 5.30E+09| ± 6.65E+09 1.63E+10 ± 2.52E+10 2 d 2 j ECC (E.coli) 2 i 6 7.23E+10f ± 3.91E+10 2.54E+12f ± 3.48E+12 8.45E+10f ± 3.60E+10 8.99E+11T ± 2.01E+12 1.57E+11 f ± 8.01E+10 4.51E+12f ± 5.98E+12 1.83E+11 f ± 1.28E+11 1.62E+12 ± 3.49E+12 7.26E+09f ± 9.53E+09 6.72E+09f ± 8.88E+09 7.26E+09f ± 9.54E+09 7.08E+09 ± 7.23E+09 6.01 E+09f ± 8.48E+09 2.30E+09f ± 1.45E+08 6.25E+09f ± 8.84E+09 9.91 E+10f ± 1.33E+11 5.75E+09f ± 8.13E+09 2.68E+09f ± 6.20E+08 6.01E+09 ± 6.58E+09 3.47E+10 ± 7.76E+10 2 d 2 j MRS (Bifido) 2 i 6 8.55E+10f ± 4.88E+10 1.71E+12f ± 2.21E+12 9.43E+10f ± 7.16E+10 6.30E+11 ± 1.29E+12 1.85E+11 f ± 1.96E+11 3.94E+12f ± 5.14E+12 2.05E+11 f ± 1.59E+11 1.44E+12 ± 3.00E+12 3.24E+09f ± 3.43E+09 3.46E+09f ± 3.59E+09 3.64E+09f ± 4.28E+09 3.45E+09 ± 2.94E+09 1.75E+09f ± 2.47E+09 1.70E+09f ± 2.40E+09 1.76E+09f ± 2.47E+09 1.74E+09 ± 1.90E+09 2.05E+09f ± 1.42E+09 3.88E+10f ± 5.12E+10 1.95E+09f ± 1.84E+09 1.43E+10 ± 2.98E+10 2 d MRS+CIS 2 j (Lactobacilus) 2 i 6 1.28E+11 f ± 1.06E+10 6.20E+12f ± 8.63E+12 1.53E+11 f ± 5.30E+10 2.16E+12 ± 4.97E+12 2.04E+11 f ± 5.11E+10 8.68E+12f ± 1.19E+13 2.05E+11 f ± 6.36E+10 3.03E+12 ± 6.89E+12 2.53E+10f ± 3.50E+10 4.77E+10f ± 6.69E+10 3.02E+10f ± 4.21E+10 3.44E+10 ± 4.01E+10 2.36E+08| ± 3.28E+08 1.87E+08| ± 2.57E+08 2.70E+08| ± 3.77E+08 2.31E+08 ± 2.54E+08 2.16E+09| ± 2.48E+09 2.03E+10f ± 2.33E+10 2.14E+09| ± 2.46E+09 8.21E+09 ± 1.41E+10 * statistično značilne razlike med KONTROLO ter TANEX 1, CONTAN 2 in FARMATAN 2 (med ostalimi ni razlik) ab vrednosti (prirast) z različno oznako se statistično značilno razlikujejo (P<0,05) ZELENO - najvišja vrednost; RDEČE - najnižja vrednost - gibanje vrednosti spremenljivke glede na vrednosti prejšnjega obdobja c) 100 kg Preglednica: Histometrija PRIRAST 0.66 a± 0.23 0.72 ab± 0.10 0.76 ab± 0.33 0.77 ab± 0.12 0.90 b± 0.07 kontrola TANEX 0,5 TANEX 1 CONTAN 2 FARMATAN 2 N Mean SD Mean SD Mean SD Mean SD Mean SD VIŠINA 4-11 d 1255.6T ± 55.6 1162.34 ± 94.6 1234.8T ± 158.0 1168.0t ± 107.6 1305.5 ± 188.8 SLUZNICE 2-5 j 989.1t ± 18.1 904.4 ± 101.8 1153.5T ± 61.7 940.11 ± 22.2 966.54 ± 128.0 [um] 3-12 i 892.2t ± 101.4 797.04 ± 46.3 955.1t ± 151.1 937.74 ± 90.7 876.11 ± 105.3 4-8 d 713.34 ± 125.0 553.54 ± 97.4 808.94 ± 108.4 593.64 ± 166.0 628.9 ± 177.8 VIŠINA RESICE [um] 1-6 3-12 j i 467.74 464.24 ± ± 15.3 71.5 451.9 427.44 ± ± 90.9 49.1 502.14 474.14 ± ± 100.3 63.0 627.6t 573.64 ± ± 22.7 88.6 520.34 479.94 ± ± 25.8 108.9 VIŠINA EPITELA [um] 2-8 d 42.14 ± 9.5 ± 37.84 ± 7.1 39.2t ± 8.4 40.4 ± 7.2 1-6 3-9 j i 34.2f 37.7f ± ± .6 .8 6. 6. 38.0f ± ± 5.0 51.4t 37.44 ± ± 9.8 27.6 34.9t ± ± 4.1 6.4 36.5t ± ± 5.7 GLOBINA KRIPT [um] 4-6 d 434.7^ ± 136.7 442.64 ± 100.7 338.5t ± 62.0 484.3t ± 127.1 519.5 ± 90.7 1 -5 j 282.24 ± 334.2 ± 39.0 461.8t ± 100.0 286.2t ± 18.0 337.44 ± 185.0 3-9 i 376.5^ ± 95.4 323.64 ± 42.8 379.3t ± 101.3 340.8t ± 58.9 278.7t ± 55.4 KRIPTA/ RESICA 4-6 d 0.6t ± 0.3 0.8t ± 0.1 0.4 ± 0.1 0.9t ± 0.4 1.0 ± 0.2 1 -5 j 0.6t ± 0.8 ± 0.2 0.9t ± 0.0 0.5 ± 0.0 0.74 ± 0.4 3-9 i 0.8t ± 0.3 0.8t ± 0.2 0.8t ± 0.2 0.6 ± 0.2 0.6t ± 0.2 VIŠINA NEKROZ [um] 3-11 d 12.0f ± 31.7 421.2T ± 115.9 503.11 ± 158.7 343.11 ± 206.8 224.8 ± 181.0 2-5 j 241.34 ± 58.9 451.9 ± 90.9 259.84 ± 242.3 265.5t ± 66.9 286.2t ± 10.1 3-7 i 45.6t ± 78.4 81.5T ± 90.3 155.3 ± 175.8 68.4t ± 120.6 0.04 ± 0.0 pozitivno na nekroze 1 -1 1 d 83.84 ± 421.2 ± 115.9 503.1 ± 158.7 343.1 ± 206.8 299.7 ± 137.6 2-5 j 241.34 ± 58.9 451.9 ± 90.9 259.84 ± 242.3 265.5t ± 66.9 286.2t ± 10.1 2-4 i 136.8 ± 76.8 122.3 ± 79.5 232.94 ± 165.6 239.3t ± 74.3 ± odsotnost nekroz 211 (25.9%) 19t (23.5%) 114 (13.6%) 154 (18.5%) 15t (18.5%) ab vrednosti z različno oznako se statistično značilno razlikujejo (P<0,05) ZELENO - pozitiven učinek; RDEČE - negativen učinek - gibanje vrednosti spremenljivke glede na vrednosti prejšnjega obdobja Preglednica: Mikrobiološka slika PRIRAST 0.66 a± 0.23 kontrola 0.72 ab± 0.10 TANEX 0,5 0.76 ab± 0.33 TANEX 1 0.77 ab± 0.12 CONTAN 2 0.90 b± 0.07 FARMATAN 2 N Mean SD Mean SD Mean SD Mean SD Mean SD 2 d PCA 2 j (Splošen) 2 i 6 2.89E+11 f ± 1.47E+11 4.29E+11f ± 4.32E+11 4.63E+11| ± 5.18E+11 4.53E+11 f ± 4.34E+11 4.49E+11| ± 3.59E+11 3.87E+11 f ± 3.30E+10 4.30E+11 f ± 8.01E+10 4.08E+11 f ± 2.59E+10 4.08E+11T ± 4.49E+10 7.94E+10f ± 1.43E+10 3.36E+11 f ± 6.22E+10 3.53E+11 f ± 1.09E+11 3.43E+11 f ± 8.06E+10 3.44E+11T ± 6.72E+10 3.30E+111 ± 1.27E+11 3.90E+12f ± 5.33E+12 3.46E+11 f ± 2.13E+11 9.84E+10f ± 5.77E+09 3.22E+11| ± 1.31E+11 1.36E+12T ± 3.09E+12 2 d VRBG 2 j (Entero- ^ x bakterije) 6 9.64E+11 f ± 1.03E+11 7.59E+11 f ± 1.05E+12 8.13E+11 f ± 1.11E+12 8.11E+11 f ± 1.12E+12 7.95E+11T ± 8.47E+11 6.07E+11 f ± 4.01E+11 9.41E+10f ± 3.17E+10 6.12E+11 f ± 8.41E+11 6.38E+11 f ± 8.66E+11 6.18E+11 f ± 8.52E+11 6.22E+11T ± 6.61E+11 1.13E+12f ± 1.09E+11 5.97E+11 f ± 3.72E+11 4.54E+12f ± 6.27E+12 1.27E+12f ± 3.47E+11 6.30E+11 f ± 5.33E+11 1.14E+11 f ± 2.65E+10 1.12E+12T ± 2.18E+11 6.11E+11T ± 3.42E+11 1.58E+12T ± 3.62E+12 2 d 2 j ECC (E.coli) 2 i 6 9.84E+11 f ± 6.69E+11 1.19E+12f ± 1.29E+12 1.18E+12| ± 1.30E+12 9.65E+11 f ± 6.95E+11 9.97E+11 f ± 7.17E+11 1.01E+12f ± 7.40E+11 9.92E+11T ± 5.56E+11 1.47E+11 f ± 7.22E+10 9.82E+11 f ± 1.06E+12 9.70E+11 f ± 1.06E+12 9.20E+11 f ± 1.11E+12 9.38E+111 ± 7.53E+11 6.87E+12f ± 9.52E+12 9.50E+11 f ± 6.64E+11 1.17E+12f ± 1.31E+12 1.18E+12| ± 1.01E+12 1.51E+11 f ± 2.83E+10 9.57E+11T ± 5.40E+11 2.39E+12T ± 5.49E+12 9.57E+11T ± 8.35E+11 2 d 2 j MRS (Bifido) 2 i 6 3.44E+11 f ± 1.96E+10 3.38E+111 ± 1.75E+10 3.37E+11 f ± 5.16E+10 3.40E+11| ± 2.62E+10 1.07E+114 ± 1.13E+11 1.20E+11| ± 1.13E+11 1.17E+114 ± 8.97E+10 1.15E+11I ± 8.23E+10 5.15E+11 f ± 6.43E+11 5.57E+11 f ± 7.30E+11 4.40E+11 f ± 5.24E+11 5.04E+11T ± 4.97E+11 1.68E+11 f ± 2.00E+11 1.53E+12f ± 1.77E+12 1.42E+11 f ± 1.57E+11 6.13E+11T ± 1.07E+12 2.30E+10f ± 2.87E+10 1.62E+10| ± 1.48E+10 1.47E+10f ± 1.70E+10 1.80E+10T ± 1.68E+10 2 d MRS+CIS * 2 j (Lactobacilus) 2 i 6 1.69E+09| ± 2.32E+09 1.53E+09| ± 2.08E+09 5.22E+08| ± 6.80E+08 1.25E+09| ± 1.54E+09 4.00E+10| ± 4.71E+09 6.17E+10| ± 1.65E+10 2.83E+10| ± 1.18E+10 4.33E+10| ± 1.78E+10 3.40E+08| ± 4.62E+08 5.10E+08| ± 6.93E+08 1.69E+09| ± 2.33E+09 8.45E+08| ± 1.29E+09 8.50E+10f ± 1.20E+11 7.05E+10f ± 9.84E+10 7.17E+10f ± 1.01E+11 7.57E+10T ± 8.33E+10 7.21E+06| ± 5.43E+06 7.70E+06| ± 3.31E+06 7.05E+06| ± 1.44E+06 7.32E+06| ± 2.93E+06 * statistično značilne razlike med CONTAN 2 ter kontrolo, TANEX 1 in FARMATAN 2 (med ostalimi ni razlik) ab vrednosti z različno oznako se statistično značilno razlikujejo (P<0,05) ZELENO - najvišja vrednost; RDEČE - najnižja vrednost ■J^ - gibanje vrednosti spremenljivke glede na vrednosti prejšnjega obdobja