Ufi I z h a j a : 10. in 25. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo frankirati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot. Veljal za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr. Vsakemu svoje! Denar naj se pošilja pod napisom : UpravništTu „Mira“ v Celovcu. Leto X. V Celovcu 25. januarja. 1891. Štev. 2. Katoliška stranka na Češkem. O katoliški stranki na Češkem se zdaj, žal, še govoriti ne more, ker je ni, ali vsaj ni uredjena. Cehi so se ves čas borili le za svojo narodnost in za pravice svojega kraljestva, in v ta namen so se zbirali pod staročeško zastavo duhovniki in posvetni, konservativci in liberalci. Ker se je pa pogajanje za spravo med Nemci in Čehi skoro da že razbilo, in ker zavolj omahljive vladne politike skoraj ves češki nàrod hiti pod mladočeška bandera, postala je katoliška stranka na Češkem nujna potreba. Kajti to vendar ne gre, da bi se zavolj ndrodnih in političnih vprašanj ves češki nàrod izročil v varstvo stranke, ktere voditelji se očitno hvalijo s svojo nevero in ki se verski, katoliški šoli na vso moč upirajo. Bilo bi to, kakor je zdaj na Laškem, kjer se je zavolj „zedinjene Italije1' katoliška stranka čisto v kot potisnila in vsa oblast izročila brezverskim framazonom. Bodisi resnica, da so Mladočehi v nàrodnih in političnih vprašanjih bolj odločni, in da so Staročehi pri Dunajskem pogajanju nekaj preveč odjenjali, — vendar so krščanska načela toliko vredna, da jih nobena „svobodomiselna“ stranka s plodovi uma nadomestiti ne more, tem manje Mladočehi, kterih liberalne misli niso lastno blago, ampak izposojeno od Nemcev na nemških vseučiliščih. Nasproti so-cijalnemu vprašanju, ki vedno više dviga svojo glavo, je liberalna modrost brez vsega so-veta, na to vprašanje liberalci pri kovanju svojih „svobodomiselnih" programov še mislili niso; nasprotno pa je krščanstvo tako močno, da se s svojo resnico in svojimi od Boga danimi načeli lahko v boj spusti tudi s socijalizmom in ga bo premagalo, kakor je premagalo pagan-stvo. Liberalizem socijalnim demokratom lepota gladi in vodo na njih mlin napeljuje; da bi se jim pa nasproti postavil, za to je preslab. Bolj ko so-cijalizem narašča, bolj se duhovi delijo le na dve stranki; v kratkem bodo zginile vse „liberalne“, »napredne", „radikalne“ in „konservativne" stranke, in stali si bota nasproti le dve veliki duševni sili: socijalni demokratizem in pa katoliška cerkev. Le katoličanstvo edino je zmožno, premagati ideje socijaldemokratične, to pa le čisto, nepokvarjeno katoličanstvo, ki tudi za delavca skrbi po krščanski pravici, ne pa tisti lutrovski „konservatizem“, ki bi morda hotel po Biz-markovem receptu delavca s surovo silo na tla Vreči in ga obdržati v sedanjem žalostnem stanu. Konservatizem, ki hoče vse obstoječe ohraniti, naj bo dobro ali slabo, je slaba reč in je tudi brez moči nasproti opravičenim pritožbam delavcev. Proti duhu fizična vojaška sila nič ne premore, iz mučencev vstajajo le novi borilci zatirane ideje; proti duhu se zamore vojskovati le duh; in on, ki zamore premagati mnogotere krive nazore in brezverstvo socijalističnega duha, to je sv. Duh, ki vlada katoliško cerkev. Kakor se je na Nemškem boj med katoličanstvom in socijalizmom že tudi na kmetih začel, tako bo v kratkem tudi na Češkem, kjer je toliko tovarn, in socijalistov že vse mrgoli. To se javno ne vidi, ker delavci nemajo volilne pravice; pa na tihem se vrta in agitira, zdaj po mestih, kmalu pride tudi na kmete; le razglasite občno volilno pravico, pa bote precej videli, kar je zdaj prikrito. Kedar bo pa socijalistična stranka dovolj močna, ne bo je zajezila nobena volilna postava več; ona bo predrla na površje. Tedaj bo pa le katoličanstvo samo zmožno, v boj se postaviti proti socijalizmu; Bog daj, da bi ne bilo že prepozno ! Da pa ne bo prepozno, mora se že zdaj na Češkem ustanoviti in utaboriti močna katoliška stranka. Če je katoliška vera vse druge nàrode, ki so jej udani, oblažila in izomikala, potem ne moremo verovati, da bi bila ravno Čehom škodljiva. Zato ne razumemo, zakaj bi se morali ravno Čehi braniti verske, katoliške šole? Kakor koli tedaj stvar ogledujemo, usiljuje se nam prepričanje, da je katoliška stranka na češkem potrebna. Tako mislijo pa tudi drugi katoliški listi, zlasti češki, kakor „Ceh“ in „Hlas". Zato imamo upanje, da se ta želja kmalu uresniči. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Ljudsko štetje) se tako vrši, kakor je bilo pričakovati. ' V mnogih krajih so postavljeni učitelji za štetne komisarje, in da ti nasprotnikom na vsak migljej poslušni in pokorni možje ne bodo našteli preveč Slovencev, to se pač ve. V Vetrinjah so menda vse Morove delavce za Nemce zapisali; to je bilo že leta 1880. ravno tako. Da bodo v Celovcu in drugodi skoro vsi slovenski posli pri nemških gospodarjih zapisani za Nemce, vedeli smo že naprej. Sklicujejo se na to, da ima gospodar pravico, zapisati svoje posle, kakor hoče. To pa ni res. Pravico ima sicer, zapisati o njih, kar se vpraša, ne da bi bil poslom nasproti odgovoren; toda odgovoren je nasproti oblasti, čemu bi bile sicer kazni zažugane ? Če je pa kaka globa ali kazen napovedana za lažnjivo upisovanje, potem je pač jasno, da sme gospodar le resnico zapisati. Da se dela v mnogih krajih z vsem pritiskom in celò z grožnjami, to ni nič novega. Eadovedni smo, koliko jih bo zavolj ne-postavnega pritiska in lažnjivega opisovanja na odgovor poklicanih. Kar pa še nestrpnost nemških prenapetnežev ne greši, to pomaga dostikrat skaziti še neznačajnost in bojazljivost nekterih Slovencev samih. Tako se nam poroča iz Beljaške okolice, da je neki gostir zapisal sebe in ženo za Nemca, čeravno on le malo, ona pa nič nemško ne zna. Ko so ga pa prašali, če je tudi njegov sinček Nemec, je rekel: „Zdaj še ne“. V Celovcu je leta 1880. nek čisto neodvisni hišni posestnik, rodom Kranjec, sebe zapisal kot Slovenca, letos pa za Nemca, ker se je zbal, da bi mu zarad slovenščine davka in naklad ne povišali ! Drug skoz in skoz pošten čevljar slovenske krvi, ki nemščino komaj za silo lomi, je vpisal nemški jezik za občevalni ali domači jezik zgolj iz skrbi, da bi mu dosedanji naročniki zavoljo slovenščine dela in zaslužka ne kratili! Iz Žihpolj. (Vesela zmaga!) Celih šest mesecev smo čakali, z novim letom pa vendar dočakali. Hvala Bogu! sedaj imamo stalnega dušnega pastirja : visokočastiti g. Simon Čemer je naš fajmošter. „Danes Vam še naznanim, da me je c. kr. vlada za fajmoštra potrdila in da so me milostljivi knezoškof dué 15. t. m. na Vašo faro inštalirali" — to kratko oznanilo, ktero smo slišali po današnji pridigi, nas je presunilo z neizrekljivim veseljem. Vesela novica gre sedaj od ust do ust in zbuja po vseh hišah Žihpoljske in Golšovske fare, kjer prebivajo verni in pošteni far-mani stare slovenske korenine, uzajemno radost, zadovoljnost in hvaležnost. Zakaj pa? Prvič zato, ker nam je ob času, ko še vedno pomanjkuje toliko duhovnikov in ko je toliko far osirotenih in kaplanij izpraznjenih, zagotovljen naš stalni dušni pastir. Drugič zavoljo tega, ker je naš novi faj-moštef č. g. Čemer zares duhovnik po volji Božji, ves goreč za svoj visoki poklic, spreten, vesten in skrbljiv v vseh svojih težavnih opravilih ; z eno besedo mož, da si boljšega dušnega pastirja želeti ne moremo. Tretjič pa se veselimo, daje naš g. pro-vizor povišan za fajmoštra, ker je v tej pravdi sijajno zmagala pravica nad krivico, resnica nad zvijačo. Ta pravda je zares zelò zanimiva, pa tudi pomenljiva in važna ; ne bi bilo prav, ako bi molčali o zadevi, ki je skoz celo poletje nas farmane vznemirjala in o kterej se je na Žihpoljah in na Golšovem povsodi očitno razgovarjalo. Sedaj ko je čisto nepotrebna in le po naših liberalnih nasprotnikih prisiljena pravda nam v tolažbo in gospodu župniku v čast in slavo srečno dognana, lehko o njej spregovorimo potrebno besedo. Koroški Slovenci smo skoz in skoz konservativni; kakor našim sorodnim bratom na Štajerskem, na Kranjskem in Primorskem, je v političnih zadevah tudi nam zlato ravnilo staro geslo: „Vse za Boga, dom in cesarja". Pri volitvah v deželni ali v državni zbor smo se vsidgar po svojih močeh prizadevali, da bi pošiljali v deželno hišo ali v državni zbor take može, kteri bi podpirali sedanjo konservativno vlado, ne pa tacih, kteri tej vladi ugovarjajo in nasprotujejo. V teh posvetnih zadevah, ktere pa ob enem zelò vplivajo na vero in na naše ndrodno življenje, mi koroški Slovenci nemarno dru- zih bolj zanesljivih in zvestih svetovalcev in voditeljev — kakor le edino častito našo duhovščino. Njej se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da še živimo kot katoliški Slovenci na Koroškem. Kako pa se vrača nam naša lojalnost in kako se ravna z našimi zaslužnimi duhovniki?? To naj pojasnuje izmed več drugih izkušenj zgoraj omenjena pravda. Ob pričetku meseca majnika minulega leta je prišel k nam č. g. Š. Čemer kot provizor. Ker je v bližnjih Borovljah doma, bil nam je znan in mi smo se njegovega prihoda že zaradi tega veselili. Izvrstne pridige, jederuati krščanski nauki, spretno pastirovanje, posebna skrb za bolnike in reveže, ob enem postrežljivost in prijaznost do vsa-cega farmana — vse to je ob kratkem pripomoglo, da je novega dušnega pastirja vse spoštovalo in ljubilo. Splošna želja je bila, da bi pri nas ostal kot župnik. Šli smo torej prosit v Celovec, naj bi se Žihpoljska fara razpisala in če mogoče gosp. provizorju podelila. Res je bila fara meseca julija razpisana in zvedeli smo, da je g. Čemer, in sicer brez drugih tekmovalcev, za njo prosil. Vsak dan smo pričakovali, da bode patron, t. j. c. kr. deželna vlada, prošnjo ugodno rešila. A kaj se zgodi? Ravno ob tistem času so bile razpisane volitve za deželni zbor; po občinah so se vršile volitve volilnih mož. Po vseh farah se je bralo skupno pastirsko, pismo vseh avstrijskih škofov o verski šoli, v kteri nam škofje na srce pokladajo, naj si izvolimo zanesljive katoliške može za poslance. Kar so po ukazu svojega škofa storili drugi dušni pastirji, ravno to je storil tudi naš g. provizor. Pri Božji službi nam je na Žihpoljah in na Golšovem razkladal pastirski list in nas opominjal, naj stori vsak volilec svojo dolžnost in si izbere prave može, ki stojijo na strani sv. cerkve, cesarja in domovine. Kakor Vam je znano, smo na Žihpoljah sijajno zmagali konservativci in z ogromno večino volili tri odločne katoličane in Slovence; stara in mlada liberalna garda Žihpoljskih posili-Nemcev pa je pri prvotnih volitvah popolnoma propadla — med njimi celo vodja liberalnega koroškega „Bauernbunda“, isti Razajev France, ki je lani ob svečanosti stoletnice cesarja Jožefa H. v Celovcu vpričo deželne gospode povdarjal, da ima „Bauern-bund" namen, nas kmete rešiti tistega neznosnega jarma in tistih pretežkih ketenj (verig), s kterimi nas sv. Oče papež, t. j. rimsko-katoliška cerkev po svojih naukih in zapovedih oklepa!! Tak propad je naše nemškutarje in liberalce, ki so po našej prejšnjej malomarnosti dolgo let zvonec nosili na Žihpoljah in na Golšovem, zelò poparil in potrl. Vso krivdo niso zavračali na nas konservativce, ampak samo na gospoda provizorja; tega so dolžili, da je on edini kriv njih nesreče. Sklenili so, nad njim maščevati se in tacega „hujskača" spraviti s Žih-poljskega pota. V ta namen hitijo najprej v Celovec, poklonit se velikemu Nemcu Doberniku in temu znanemu prijatelju (!) slovenske duhovščine potožit svojo nesrečo. In res, kmalu so našli zaželje-nega tolažila. Že dné 9. avgusta so razlile „Freie Stimmen" na prvi strani in v prvi vrsti vso togoto nad našim g. provizorjem ; očitajo mu besed, kterib ni govoril in divjega pritiska na volilce, kterega pa nas nobeden ni čutil. Pa še lepša priložnost, znositi se nad g. Čemerjem, se je propadlim nasprotnikom ponujala, ko je c. kr. okrajni glavar po višem naročilu poizvedoval, kako se prosilec za Žihpoljsko faro obnaša v političnih zadevah. To je seveda bila voda na liberalno kovačnico! Oujte in strmite ,,Mirovi“ bralci, kaj so skovali in ka-košnih političnih pregreh so obdolžili g. provizorja! Prva pregreha je bila: Gosp. Č. se je vti-koval v volilno gibanje in zlorabil svojo duhovsko oblast. Kot duhovnik ne bi smel v dotiko stopati z nijedno stranko, niti s konservativno slovensko, niti z liberalno nemško stranko. (Tak dušni pastir bi pač bil po želji in evangeliju Celovških „Freie Stimmen" — podoben tistemu najemniku, kterega obsodi Zveličar v znanej evangeljskej priliki. Vprašamo, ali ni tudi duhovnik avstrijski državljan? Ali ne sme ob času volitve spolnovati državljanskih dolžnosti in posluževati se po postavi dovoljenih pravic?) Druga pregreha: Pred volitvijo je šel g. Č. s konservativci v gostilno in Tretja pregreha: Po končanej volitvi se je zopet v gostilni ž njimi veselil nepričakovane zmage. (Zares strašno ! !) Četrta pregreha: Zlorabil je lečo ali kancelj in pridigoval, da se N e m c e m ne smejo deliti sv. zakramenti. (Gola laž in nesramna zvijača! Gosp. provizor je pridigoval o zgodovini katoliške cerkve in med drugim preganjanjem omenil, kaj so pretrpeli katoličani na Nemškem v najnovejšem času pod Bizmarkovem pritiskom, ki je duhovnikom prepovedal maševati, obhajati, deliti sv. zakramente itd.) Peta pregreha: Dné 4. julija, na predvečer godli sv. Cirila in Metoda je gorel tudi na Žih-poljah kres v čast in hvalo svetnikoma, ki sta razširjala sv. vero tudi po naših slovenskih krajih. Gosp. provizor je bil tega vesel, da so Slovenci svojim dobrotnikom hvaležni in je sosedom izrazil svojo zadovoljnost in veselje, ko so gledali toliko lepih kresov po Kožni dolini in po planinskih višavah. (Torej goli pravcati panslavist. „Mirovi“ bralci ali ni Vas strah pred takim nevarnim hujskačem??) Na podlagi takih čenčarij in natolcevanj so liberalci dosegli, česar so nameravali. Koncem meseca avgusta je c. k. deželna vlada razsodila, da g. Cemerja ne more predlagati in potrditi za fajmoštra, ker je od nekdaj že nàrodni hujskač in ravno na ^ihpoljah zlorabi svojo duhovsko službo v politične namere. Razsodba nas nikakor ni osupnila ; kajti mi smo dobro vedeli, kdo je g. deželnega predsednika tako strankarsko poučil — pa hudo nas je bolelo, da bi imel spoštovani g. provizor po nedolžnem tako krivico trpeti. Prosili smo toraj, naj blagovoli gosp. deželni predsednik kot patron Žihpoljske fare tudi nas zaslišati. Trikrat smo šli iz tega namena v Celovec, a nam ni bilo nsojeno, zaslišanim biti. Vsi smo prepričani, da blagi naš gospod s tem, se je vdeležil Volitve, ni prelomil nobene državne postave; in če Je nam konservativcem pripomogel do zmage, nikakor ni zlorabil svoje duhovske oblasti ; spolnil je to svojo dolžnost, in sicer v prid in v podporo sedanje Dunajske vlade. Kar nam ni bilo dano doseči, doseglo je knezoškofijstvo, ki se je z vso odločnostjo upiralo patronovej razsodbi. Pravda je bila oRnisterstvu izročena, ktero je naročilo m k. dežel-jjej vladi, naj g. Cemerja za fajmoštra Žihpoljske fare imenuje in potrdi. Tako imamo sedaj stal-nega župnika, kakoršnega smo si verni katoličani Vsi želeli. Naši nasprotniki pa, kteri so se že davno hvalili, da bodo gospoda proč spravili, pobešajo Slave ; menda slutijo, da bode njih glorije na Žih- poljah morda že pri letošnji volitvi občinskega zastopa konec; morebiti sedaj spoznajo, da tudi njih Celovški prijatelji niso vsegamogočni in da so nad njimi še višji gospodje na Dunaju, ki naše razmere razsojujejo brez predsodkov. Gospodu župniku pa smo iz vsega srca hvaležni, da se ni dal ustrašiti, ampak da je vkljub tej prebritkej skušnji pri nas ostal in dočakal svojo zmago. Na mnogo let! Iz Velikovške okolice. (Naša nova posojilnica) je našim nasprotnikom, liberalcem in nemškutarjem, hud trn v peti. Ker ne vejo kaj druzega, se pa v nekem Beljaškem lističu zaganjajo v predsednika naše posojilnice, češ, da ni kmet, ampak zidarski mojster, in da ni zmožen v pisavi. Mi pa vemo, da je naš predsednik tudi kmet, da ima lepo pohištvo in zemljišča toliko, da more rediti štiri krave in par volov. Tudi v pisavi je zmožen. En dober učinek že ima naša posojilnica. Velikovška hranilnica je vsled njene konkurence primorana, obresti znižati od 70/0 na 6°/0. S tem je pomagano kmetom, ki so jej kaj dolžni. Vendar je pa 6°/o š® zmirom preveč. Kmetje, ki so v Velikovški hranilnici kaj dolžni, bodo dobro storili, če pri naši posojilnici denarja poiščejo in hranilnico plačajo. Tako bodo za l0/0 na boljem. Iz Črne. (Naša mlada posojilnica) dobro napreduje. V 14. dneh je imela nad 3000 gld. prometa. Zadružnikov šteje blizo 30. Sosedna duhovščina je pristopila v podporo. V svoji zadnji seji je odbor sklenil, da hoče uradovati ob uradnih dneh od 12. do 2. ure popoludne. Želeti bi bilo, da bi pristopili vsi posestniki iz Črne, Javorja in Koprivne; iz poslednjega kraja že zato, ker se v Kaplji še vedno obotavljajo z ustanovo potrebne posojilnice. Tudi tam je prešlo že mnogo posestev v grofove roke ; posojilnica bi to lahko vsaj za prihodnje čase zabranila, Slovenec, pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal! Iz Št. Petra pri Velikovcu. (BI ago slo v-Ijenje novega altarja in pokopališča.) Minulo je komaj tr-i tedne, kar je nam preč. gosp. dekan upeljal in inštaliral novega župnika č. g. Antona Velisciga; 30. novembra pa smo imeli spet drugo slovesnost, namreč posvečevanje novega altarja in pokopališča. Zjutraj ob devetih, kakor je bilo oznanjeno, je gospod dekan v pričujočnosti Št. Rupertskega in domačega fajmoštra in gosp. provizorja v Gorenčah, najprej pokopališče, potem novi aitar posvetil. Gosp. baron Helldorf, ki je patron naše cerkve, nas je tudi s svojo pričujoč-nostjo počastil. Željno pričakujemo mi tistega časa, ko bodo spomladi nam milostljivi gosp. knezoškof cerkev slovesno blagoslovili, ker zdaj je cerkev le za silo blagoslovljena. Po posvečenju altarja stopi spoštovani č. g. Keznar, fajmošter Št. Rupertski, na lečo, ter nam je bral evangelje od posvečevanja vseh cerkev, kakor tudi evangelije današnje nedelje. Potem razlaga v pridigi kako so že v starej zavezi ljudi Bogu altarje stavili in Bogu na njih daritve prinašali. On nam je povedal, da ko je cesar Konštantin kristjanom dovolil svobodno in brez strahu Božjo službo opravljati, tedaj so že kristjani začeli cerkve in altarje zidati. Koliko so tedaj pretrpeli pri zidanju cerkev od ajdov in nevernikov , tako da so morali z eno roko delati, z drugo pa meč držati. Ravno tako so se morali tudi naši pradedi veliko truditi, da so postavili na tukajšnjem griču cerkev, ki je bila le podružnica in je spadala pod faro sv. Neže. Še le pred sto leti je postala samostalna fara Št. Peter na Va-šinjah. In ker je število duš narastlo že črez trinajst sto, bila je pretesna za tako veliko faro. Zato je bivši naš č. g. fajmošter Centrih novo in veličastno cerkev zidal, kakoršne ni na blizu okoli na deželi. Gospod pridigar je rekel: „Marsikdo bo iz med vas rekel, da taka cerkev je za nas prevelika in prelepa ; ali cerkev pa ni za vas, je le za Boga ; za Boga pa ni kaj prelepo in preveličastno.“ Kar ste pa storili za novo cerkev in za čast Božjo, to bo vam Bog vse stoterno povrnil, če ne na tem. pa na onem svetu, ker On je bogat povračnik. Potem razklada življenje sv. Petra, kteremu je cela fara posvečena, ki je naslednik Jezusa Kristusa na zemlji in da je on skala, na kterej je zidal svojo cerkev, da vrata peklenske je ne bodo premagale. Ravno tako morate tudi vi biti, ljubi Št. Peterčani, skala, da morate trdno stati kakor skala stoji, in ne poslušati liberalcev, ki vam trobijo krive nauke na ušesa. Zatem postavi še sv. Lovrenca in sv. Martina fari v izgled, ki sta tudi v velikem altarji. Zdaj pelja gospod pridigar poslušalce v duhu na novo posvečeno pokopališče. Kaj nas pokopališče uči? Da nikdo se ne sme zanašati na mladost in na trdno zdravje, ker veliko leži tukaj mladeničev in deklet, ki so jih v najlepšej dobi svojega življenja semkaj položili k večnemu počitku. Opominjajo na besede sv. pisma, ki pravi: „Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj vas pokliče Gospod od tod.“ Vse je bilo do solz ginjeno. H koncu še opominja, da je pokopališče tisti kraj, kamor bodo nas položili k večnemu počitku itd. Gospod pridigar konča svoj govor, kako smemo mi tedaj veseli biti, ko pride za nas dan plačila, ko bo nam Bog vse stoterno poplačal, kar smo storili njemu na čast. Zares veliko smo že imeli plačil v našej fari; najprej se je zidala šola, potem se je prenovila prijazna romarska cerkev na Lisni, ki je zdaj lepa, da je malo takih; zatem so se naročili pri Samasu v Ljubljani mogočni Št. Peterski zvonovi, ki oznanujejo Božjo čast s prijaznega griča po celej okolici in na zadnje smo zidali cerkev. Pa še zdaj radi podpirajmo vsak po svojej moči, da bomo z Božjo pomočjo še to napravili, kar manjka v cerkvi. Saj smo gotovi obilnega plačila v nebesih. Iz Podjunske doline. Celovški list „Preie Stim-men£< prinaša v enej svojih zadnjih številk daljši dopis iz Velikovca, iz kterega razvidimo, da so ta-mošnji rodoljubi izpostavljeni različnim surovostim in nesramnim napadom nekterih nemških prena-petnežev. Jako hvaležni smo toraj „Preie Stimmen“, da nam vsaj odkrivajo celi položaj, ki mora ta-mošnjim rodoljubom zares jako težaven in neznosen biti. Tamošnji župan, slovenska posojilnica, nemški turnverein, ondi živeči Cehi in Slovenci, vse mu ni prav temu dopisniku, vse ometuje z blatom ; le nemški „Gesangverein“ mu je še v milosti ; tega hvali in kuje v deveta nebesa. Poroča tudi o zadnji veselici tega društva; ter omenja neke malenkosti, ktera se je pripetila na Silvestrov večer in ktera je temu prenapetemu dopisniku tako živce razgrela, da menda še mirno spati ne more, ter bode moral zdravniške pomoči iskati si. Kaj pa se je prigodilo tako strašnega? Čujmo dopisnika | „Preie Stimmen“ samega! Velikovški pevci pozdravili so novo leto z „vzvišeno pesmijo deutsches Lied11, a navzoči poslušalci niso vstali, ampak sede poslušali pesem. To je pa vendar preveč ! Mi pojemo „deutsches Lied11, vi pa obsedite in tudi navzoči Čehi in Slovenci so kar prilimani. Ali ne bi človek s kože skočil, ko vidi tako onečastenje nemške pesmi. Da bi se zemlja stresla, ko so ljudje tako trmasti in ne vedo, kaj da se spodobi, kedar se prepeva „deut,sche,s Lied“. Da se pa kaj takega nikdar več ne prigodi, podajam dopisniku „Freie Siimmen11 prijateljski sovet, kterega naj v bodoče uporablja, bode videl, da se bo dobro obnesel. Vselej, preden se bode zapela „deutsches Lied11, naj eden izmed pevcev, ki ima močan glas in tudi „eksercirati“ zna. komandira: „Habt acht! Auf!11 in gotovo se bode takemu povelju vstreglo. Ako bi pa bil kteri vendar tako butast in bi obsedel, tedaj pa šibo v roke ter našeškati ga po zadnji plati tako, kakor našeška strogi oče nepokornega paglavca. Ako bi pa celo kaki Čeh ali Slovenec obsedel, temu pa kar glavo odtrgati. Poskusite tedaj, bodete videli, ali sem dobro svetoval ali ne. Pa pustimo šalo, stvar je vendar le preresna. Toraj Velikovški pevci pozdravljali so novo leto z „deutsches Lied11. Mi pa mislimo, da je Velikovec vendar le v Avstriji in ker tudi dobro vemo, da so Velikovčani skozi in skozi avstrijskega mišljenja in je pri tamošnjem pevskem društvu tudi več c. kr. uradnikov, bi se bilo bolje spodobilo, da bi bili pozdravili novo leto z našo prelepo, veličastno cesarsko pesmijo, ktere glasovi bi bili gotovo mogočno odmevali ne le po dvorani, temveč v prsih navzočih, in celo občinstvo bi bilo stojé in navdušeno prepevalo pesem, ktera mora biti sveta vsakemu Avstrijancu. In ali bi ne bilo lepše, ako bi se na pragu starega in novega leta pred vsem spominjali presvitlega cesarja našega in prelepe naše Avstrije ? Nam Avstrijcem mora edino le naša veličastna cesarska pesem tako sveta biti, da jo stojé poslušamo; „deutsches Lied“ pa stavljati v eno vrsto ter zahtevati, da se jej skazuje enaka čast, kakor cesarski pesmi, je — naravnost rečemo — nesramno. Toraj gospod dopisnik „Freie Stimmen11 uvažujte tudi ta moj sovet, ter drugo leto nazdravite novemu letu s cesarsko pesmijo, pa se Vam ne bode treba tako jeziti, kakor ste se letos. Skrbeti za svoje zdravje bodi vsakemu človeku prva skrb, toraj — varujte si živce! -_______• Kaj dela politika. Položaj naše notranje politike je čedalje bolj zamotan. Tega je kriv grof Taaffe, ki ni krop ne voda, ter omahuje na levo in desno. Lahko bi bil rešil staročeško stranko, kterej je toliko hvale dolžen, ko bi bil na to pritiskal, da se na češkem naredi sprava v duhu resnične ravnopravnosti. On pa je le za Nemce skrbel. Ko so Čehi tirjali, naj si v čeških krajih tudi uradnije med seboj češko dopisujejo, mislilo se je, da bo vsaj v tej reči Staročehom ustregel, ker potem bi se dala sprava vendar še doseči. Toda Taaffe je dal tak odgovor, da je razžaljen ves češki nàrod. Sklical se je na stare naredbe še iz časov absolutizma in ni pomislil, da so te naredbe že po članu 19. državnih osnovnih postav oh veljavo prišle, če se že nočemo ozirati na posebne pravice češkega kraljestva Zdaj bodo Staročehi čisto odstopili iu poslaniške sedeže prepustili Mladočehom, kteri bodo Taaffeju nasprotovali. Grof Taaffe pa se tolaži s tem, da bo skrpal po volitvah novo večino, ktere zrno bodo Poljaki in nemški liberalci. Ta račun mu pa zna spodleteti, ker bodo nemški liberalci pri bodočih volitvah najbrž mnogo mandatov zgubili; o Poljakih pa tudi ni gotovo, ali se bodo vsi hoteli pridružiti liberalcem. Ta štrena se bo najbrž še le po volitvah razmotala. — Grof Pace je postal deželni predsednik v Bukovini. — V Moravskem mestu Prostejov, kjer so do zdaj nemškutarji in Judi gospodovali, so letos Čehi pridobili polovico (151 glasov za mestni zbor. Y kratkem je tedaj upanje, da pride to mesto v slovanske roke. — V deželnem zboru spodnje Avstrije je bil razgovor, kako skrbeti za deželne uboge. Izvrstni poslanec Schoffel je v živih besedah popisal strašno revščino nekterih ljudij in kako trdosrčni so bogatini proti njim. Predložil je tudi novo ubožno postavo, pa bila je zavržena od liberalnih in judovskih bogatinov, ki imajo v zboru večino, in sicer zato, ker je postavni načrt predločil, naj bi dunajska borza, kjer Judi tako velike dobičke delajo, vsako leto dala 200.000 gld. za reveže. Tako se bogatini hranijo plačil in jih valijo na revno ljudstvo. Za naše živinorejce se vendar bližajo boljši časi, ker je nemški kupčijski minister dovolil, da se spet sme v nektere nemške mesta avstrijska živiua uvažati. Te mesta so: Bromberg, Magdeburg, Zeitz, Erfurt, Hannover, Wiesbaden, Kolu, Celle, Miioster in Prankobrod na Meni. Ob euem se nadaljujejo obravnave zaradi kupčijske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo. — Busija hoče Judom tudi advokaturo vzeti in vse judovske odvetnike iztirati. Da Kusija z Judi tako pometa, krivi so sami, ne samo zavoljo svojih odrtij in goljufij, ampak tudi zato, ker največ oni ljudstvo ščujejo proti carski vladi in tudi med zloglasnimi nihilisti je največ Judov. To jih peče, da v Rusiji še nemajo vse oblasti v rokah, kakor po drugih deželah. — Sv. Oče papež so izvoljeni za sodnika v prepiru med Belgijo inPortugalom zastran afriških naselbin. — Italija slabo gospodari in vedno bolj obubožava. Lani se je za 416 milijonov frankov več blaga v deželo pripeljalo, kakor iz nje izvozilo. To je zaslužena kazen za deželo, ki trpi tako vlado nad seboj, ktera sv. Očeta in katoliško cerkev toliko stiska in preganja. — V Malinah v Belgiji bo letos velik katoliški shod, na kterega bodo povabljeni katoliški možje iz vseh dežel. — Katoliške misijone na Kitajskem je vzela nemška vlada pod svoje varstvo in sklenila s Kitajci pogodbo, da katoličanov ne bodo smeli več preganjati. — Vojska med belimi in Indijanci v Ameriki še ni končana. Nesrečni divjaki še ne spoznajo, da ne morejo nič opraviti in da silijo le v lastno pogubo. Za te bi pač treba bilo dobrih misijonarjev, da bi jih naučili v miru polje obdelovati, lov in vojsko pa pustiti. — Kralj Sand-viških otokov hoče svojo deželo prodati zje-dinjenim državam. Gospodarske stvari. Zmrzle rastline oteti. Mnogokrat se ti pripeti, da pozabhši pustiš kje svoje rastline, ki ti vsled nastalega mraza zmrznejo. Večina zmrzlih rastlin pa s tem ni še umorjenih, to naredi še le najhujši mraz. Pač pa take rastline največkrat zato poginejo, ker prehitro pridejo na gorko. Zmrzlo rastlino moraš prav počasi odtaliti, potem jo je zelo lahko ohraniti. V ta namen jo prenesi v ka-košeii kraj, kjer je toplo le malo stopinj nad ničlo, in pusti jo tam, da se prav počasi odtaja. „Vrt.“ Kaj je novità križem sveta? Na Koroškem. Za šolo v Svečah so dali s vitli cesar 200 gld. — Letni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico vršil se je v nedeljo dné 18. t. m. na Braci prav sijajno in je zbranim kmetom posebno ugajal poučni govor. Natančneje poročilo pride v prihodnji številki. — Hudo zimo imamo, tako toži vse: mraza ni konec in snega je preveč. Ubogim ticam se letos huda godi; kdo bo poleti gosence pobiral, če nam vse tiče konec vzamejo? Kdor more, naj jim vrže nekaj slabega žita ; to se mu bo pri sadju povrnilo, ki ga bodo tiče raznovrstne golazni očistile. Letošnja zima tudi ni zdrava; ljudje močno bolehajo in mrjejo. — Iz Švabeka se nam piše, da tisti denarji (300 gld.), ki so jih cesar dali za-volj toče, nis« bili prav razdeljeni, da bi imeli Sveto-meščani več dobiti, kakor poljanci, ker so več škode imeli. Mi ne vemo. kako je ta reč. zato se v to ne mešamo. Kdor misli, da se mu je krivica storila. bo najbolje storil, ako se pritoži pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu. — Ljudsko štetje je pokazalo, da je v Celovcu brez vojakov 17.210 ljudij. — V Beljaku je vagon nogo stlačil sprevodniku Kutenbrunerju. — V Št. Mohorju je bil nedavno pogovor veljavnih mož, ki mislijo na zidanje železnice iz Podkloštra v Št. Mohor. — Pogorel je skedenj gostilničarja „pri roži“ na Goričici pri Celovcu. — Poječega labuda (Singschwan). pri nas jako redkega tiča, so ustrelili pri gradu Hrastovcu blizo Celovca. — Gestir Janez Kopač iz Dravograda je ustrelil gostirja Waldmana iz Labuda, in to iz ljubosumnosti. — V Pliberku je bila 5. t. m. obravnava zarad novega mosta čez Dravo pri Lipici. Posvetovanja so se udeleževali župani iz Pliberka, Črne, Možice, Švabeka, Lipice, Grebinja in Rude. Fužina v Lipici hoče dati za zidanje mosta 5000 gld. Želeti hi bilo, da se cela stvar kmalu ugodno reši. — Drava je pri Lipici čisto zamrznjena. Na Kranjskem. Za pogorelce v Brezovem Dolu so dali svitli cesar 500 gld. — Novo mašo so imeli v Zagorju ob Savi. — V Ljubljani sta se mudila dva misijonarja iz Afrike; eden je sam zamorec, je bil suženj, potem ubežal in postal katoliški duhoven. Lepo je za Ljubljančane, da so pri tej priliki precej denarja nabrali za misijone, da tako tudi mi Slovenci nekoliko pomagamo razširjati sv. vero. — Na Silvestrov večer je pogorel Rupret v Velesovem. Zažgal mu je hlapec, kte-remu je nekaj plače utrgal. — V Primskovem so odprli novo šolo. — Zbolel je dr. Poklukar, deželni glavar Kranjski. Upajmo, da se temu blagemu možu zdravje kmalu povrne ! — Leposlovni časnik „Dom in Svet£i v Ljubljani prinaša letos tudi prav lepe slike ali podobe. Želeti je, da bi našel ta v katoliškem duhu uredovani list dovolj podpore..— Nek veliki posestnik v Cerkljah na Gorenjskem je prepustil ubogim ticam 30 oken žita v svojem kozolcu. Zdaj se tam zbirajo tiče iz cele doline, da jih je vse črno okoli kozolca; ljube živali pa si imajo toliko povedati, da vse šumi in cvrči tam okoli, kakor na sejmu. Na Štajerskem. Mariborski korar č. g. Križanič je tudi letos spisal lepo knjižico; imenuje se „Tekel“ in govori o sodbi po smrti in na sodnji dan. Dobi se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. —■ Blizu Gradca je neki potepuh ustrelil žandarja, ki ga je hotel v ječo odgnati. — V Mariboru so ustanovili Cecilijino društvo (za cerkveno petje) za La-budsko škofijo. —• V Bukovju pri Žalcu je hotela neka ženska zavdati svojim lastnim starišem ; ko so jo žandarji prijeli, obstala je tudi, da je pred 15. leti skrivaj porodila in otroka svinjam vrgla. To mora biti prava pošast v človeški podobi! — Pri Poljčanah sta dva vlaka vkup trčila; pet ljudij je ranjenih. — Železnico hočejo zidati iz Konjic v Poličane. — Vojaške vaje bodo letos med Celjem in Velenjem. Na Primorskem. Voditelj tržaških Slovencev g. Nabergoj je dné 31. decembra L 1890. obhajal i!5 letnico svojega javnega delovanja v prid primorskih Slovencev. Navdušen za nàrodno stvar in za materijalne koristi svojih rojakov, priboril si je častno mesto v političnem življenju. Prebil je pa zavolj svojega neustrašenega delovanja marsi-ktero prav britko uro. Tembolj nas je razveselila novica, da je cesar v priznanje koristnega delovanja vrlemu rojaku podelil viteški križ Franc Jožefovega reda. Pridružujemo se tudi mi obilnim čestitkam , ki mu dohajajo iz vseh strani naše mile domovine. Na mnoga leta! Družba sv. Mohorja. Med tem, ko udje Mohorjeve družbe sprejete knjige pridno prebirajo, hiti Mohorjeva tiskarna pripravljat nove knjige, za tekoče družbeno leto. Ravnokar se dovršuje „Življenje Marije Device in sv. Jožefa“ in pa „Občna zgodovin a“ ; pridno se stavijo in kmalu se bodo tiskale obečane molitvene bukve; pričenjamo tudi že delo s „Slov. Večernicami" in s'„Fiziko“, in koj potem, ko v roke dobimo imena letošnjih udov, pride zadnja knjiga, „Koledar“, na vrsto. Ker izkušnja uči, da največ udov privabijo k družbi pobožne, zlasti pa molitvene knjige, naznanjamo, da izide letos sicer isti molitvenik, ki je oglašen v „družbenem oglasniku" ; a napove-vedanim, po škofu Jak. Peregr. Pavliču spisanim trem delom onega molitvenika dodal je g. prestav-Ijalec še četrti del, ki obsega navadne molitve, kakor: juterno in večerno molitev, mašne molitve, litanije, križev pot, molitve k sv. patronom za srečno zadnjo uro itd. Tako urejeni molitvenik z imenom : „Gospo i 1 o. Podružnica sv. Cirila in Metoda za slovensko Ziljsko dolino in faro Vrata bode imela na Svečnico dné 2. svečana 1891 ob lli4. uri popoludne svoj letni obeni zbor v gostilni gosp. S. Miho r-j a pri Ne s man u na Bistrici po tem-le dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o delovanju podružnice v letu 1890. 3. Volitev novega načelništva. 4. Volitev zastopnika za glavni zbor. 5. Poučni govor. 6. Slučajni predlogi in govori. Udje družbe sv. Cirila in Metoda in oni, ki želijo k družbi pristopiti, so prošeni, da bi ta občni zbor v obilnem številu počastili. Načelništvo. O g 1 a s i 1 a. J>va vrtnarska učenca. Sinova poštenih starišev, ktera imata veselje, priučiti si teoretično in praktično splošnega vrtnarstva, sprejmeta se pod ugodnimi pogoji 1. marca t. 1. ali pozneje na graščini Faal pri Mariboru ob Dravi. Več o tem izve se pri Ed. Reinhardt-u, graščinskem vrtnarju. Poziv! Slovenskim rodoljubom naznanjamo, da imamo na pustno nedeljo, t. j. 8. svečana 1891 ob ìlì4. uri popoludne osnovalni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Libeliče in okolico, in sicer v gostilni pri g. Ponkarju v Potočah. Na ta shod se uljudno vabijo vsi zavedni Slovenci. Na svidenje vPotočah. Pooblaščenec. Službo organista in cerkovnika išče mlad mož, oženjen, ki je ob enem tudi krojač. Ponudbe na: Ludovik Mešnik v Dimenici, pošta Pischeldorf. Delavci za dravske stavbe sprejmejo se proti pošteni plači pri poivzetju v Košentavri. Naznanilo. Hranilnica in posojilnica v Gdinjah bo imela svoj letni občni zbor dné 2. februarja 1891 na praznik Svečnice ob 3. uri popoludne v gostilni Lovro Zablačana na Trati. Prijazno vabi vse družuike odbor. Služba mežnarja in organista se odda od 1. maja zanaprej. Služba je dobra; posebno primerna bi bila za rokodelca. Več pove cerkveno predstojništvo v Timenici, pošta Pischeldorf (Koroška). Oglasila naj se pošljejo saj do 31. marca 1891. Gabilo k letošnjemu občnemu zboru Bekštanjske posojilnice v Ločah na dan 2. svečana popoludne ob 3. uri pri Pložu. Spored: 1. Poročilo denarničarja o delovanju in napredku zadruge v minulem letu. 2. Poročilo o letnem računu. 3. Poročilo pregledovalcev računov o sklepu letnega računa, odobrenje letnega računa in razdelitev čistega dobička. 4. Razni predlogi. — K obilni udeležbi vabi ravnateljstvo. in Udano podpisani se srčno zahvaljuje visoko-častiti duhovščini in velečast. gg. cerkvenim predstojnikom za dosedaj izkazano mu zaupanje in se priporoča še zanaprej za izdelovanje nove, ali v popravljanje stare cerkvene oprave. Ker je podpisani, kakor omenja tudi Marijni koledar za 1. 1891, do zdaj naredil že mnogo altarjev, tabernakeljnov in lec v gotiškem in drugih slogih v občno zadovoljnost ter prenovil mnogo cerkev, zato upa, da ga bo častita duhovščina še zanaprej podpirala z obilnimi naročili. Tomaž; TValdiier, umetni cerkveni mizar in pozlatar v Rattendorfu (v Ziljski dolini). a Ib i 1 o. Posojilnica in hranilnica za Sinčoves in okolico bo imela svoj letni občni zbor dné 10. svečana 1891 ob 9. uri predpoludnem v hiši predsednikovi v Sinči vesi. Spored : 1. Račun za leto 1890. 2. Volitev novega odbora. 3. Razni nasveti. Št. Fr. Bayer, J. Šumah, tajnik. predsednik. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovauje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. Pri velikem denarnem zavodu dobi vsakdo, ki živi na kmetih in se ne plaši resnega dela. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „Kesno delo“ glavnemu zastopu banke „Slavije“ v Ljubljani. Banka „SLAVIJA“ sprejme nekoliko stalnih zastopnikov. Bodoljubi, ki vedo, kako važno je za naš ndrod, da se povsodi ravnamo po geslu „svoji k svojim !“ in imajo voljo delovati v tem smislu, blagovolé naj se oglasiti pri generalnem zastopu banke „Slavije“ v Ljubljani, kteri uraduje v lastnej hiši ban-kinej v Gospodskih ulicah št. 12. Prave voščene sveče priporoča po nizkej ceni Ivo v m c*, svečar v Grebiirju. Potoi* Marl/nvin slikar, se priporoča vsem rCICI «Idi IVUVIb, rodoljubom in častiti duhovščini za izdelovanje vsake vrste oljnatih slik, posebno portretov po fotografijah, vsake vrste cerkvenih slik za oltarje, postne in banderne slike itd. Cena nizka, delo umetno. Naročbe naj se blagovolijo adresirati: Peter Markovič, slikar in pozlatar v Božeku (Eosegg) na Koroškem. Prodaja sadnega drevja. Več tisoč krasnih, lepo vzgojenih, visokodebel-natih jabolk in hrušek, z najfinejšimi gospodarskimi in namiznimi sortami požlahtnjenih, in sicer: visokodebelnata jablana...................25 kr. visokodebelnata hruška....................30 kr. oddati je to spomlad pri sadjerejskem oprav-ništvu graščine Fa al, pri Mariboru ob Dravi. Ceniki na zahtevanje brezplačno! Pri večjih na-ročbah primerno ceneje ! Strd, brinjevec, slivovec. Najboljši méd (strd), garantiran pitanec, priporočam slavnemu občinstvu in čebelarjem, v škatljah po 5 kil, kila za 60 kr., celi zaboj toraj 3 gld. proti poštnemu povzetju. Tudi prodajam pravi, natomi brinjevec, liter po 1 gld. 20 kr., ter izvrstni, domači slivov ec, liter po 80 kr. in više. Egid Jeglič, trgovec in čebelar na Selu, pošta Lesce (Lees, Krain). Deteljno seme, suhe črešplje in maslo kupuje po naj višjih cenah «T. E. Smolniker v Celovcu, stolne ulice (Domgasse) štev. 16. •ooooooooeoooooooo» 0 o o o o pripravljena od lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepòà želodec, mehča, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. s Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, ktero rt organizmu kar nič ne škoduje, če se a prav delj časa rabi. V Esenco za želodec pošilja izdelo- rt vatelj proti poštnemu povzetju v škat- Y Ijah po 12 steklenic za gld. 1.36; po Q z4 za gld. 2.60; po 36 za gld. 3.84; i po 44 za gld. 4'26; po 55 za gld. 5'62; po 110 za Q gld. 10 30 ; po 550 za 50 gld. rt V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. — V Celovcu prodaja 0 o o . ^ u JA i li. Annuii iaculi. » T IX ' Q jih lekar Thurnwald in Egger, v Beljaku dr. rt 0 Kumpf in Scholz, v Trbižu Siegei. q •oooooooo«oooooooo* Naznanilo. Udano podpisani dovoljujem si mojim čestitim kupovalcem iz mesta iu dežele uljudno naznaniti, da sem dne 3. januarja t. L na novo odprl podružnico svoje kupčije s tržaškim blagom na starem trgu št. 19, to je četrta hiša od hranilnice proti staremu trgu, v kteri bodem prodajal sladkor, surovo in žgano kavo, moko (poznano najboljše vrste), špirit, rženo žganje, fini amerikanski petrolej in razno drugo tržaško blago najbolje vrste. Vsakdo se lehko prepriča, da dobi pri meni vsikdar izvrstno ter sveže (frišuo) blago in najboljši kup. Ob jednem priporočam prav gorko tudi mojo glavno prodajalnico v Burggasse št. 12. in zagotavljam dobro postrežbo. S spoštovanjem FERD. MUSSI, Stari trg št. 19. Burggasse štev. 12. („pri zlatem veucu“>. (>?Pri sladkornem klobuku“). Malo posestvo, f;,LSrui!&»rŠ orala njiv in štiri orala travnikov, gospodarsko poslopje, vse novo, se dà vnajem. Več pové Peter Zingler, pekovski pomočnik v Celovcu. Froh-lichgasse št. 13. Poljedelski in šivalni stroji. Veliko zalogo takih strojev, naročenih iz tovarne, ima na Koroškem Konrad Prosch, v Celovcu ; kolodvorske ulice (Bahnhofg.) Prodaja tudi proti mesečnim obrokom, jamči za blago (stoji dober, da je dobro) in ima lastno delavnico , kjer polomljene stroje zopet popravlja. Cenilce pošilja, zastonj. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.