KamwankeaBok
v«nae ma aoMCtMeuoer: К1ж##бАж*. ажшжоШјдб 18. РоМавИ MB / DMiMWiif (1ш «амми MUbar) moMbUoii BM 1— tan Вам јЧимШШаЈЈвИ mc M# тж#М1#«М1ж AMwtaniufBH dw »ftHin fir Лш iia><tif>lirnMlwi Monat werdw Mir adutftMi шм) ear Ma Ж. dea kmiauaau mouaAa ашувисвшнп
Nr. 90.
Жумпоог^, 15. November 1944.
Slovesna zaprisega Volksslurma
Pri tem je Reidisfiihrer Himmler prebral
Berlin, 14. nov. Vtem ko »tojc naš* divizije v trdem obrambnem bofu proti sovražniku in mora nasprotnik za vsako ped zemlje plačati visoke krvne žrtve, vtem ko se po neupogljivem čustvu premoči in žilave volje do obrambe in hranitve svoje domovine navdani nemški vojak uspešno upira navalu mas, je vstala domovina, pripravljena braniti nemške meje do skrajnosti.
Stotisoči nemških moi so se Uli v nedeljo postrojili v vseh Gauih našega Keicha, dm se javno priznajo k misli nemškega Volkssturma in prisežejo svojo najsvetejšo prisego FUhrerju. Očetje in sinovi, možje vseh poklicev in vsake starosti so stali drug zraven drugega, da dajo zadnje, kar imajo, da rešijo nemško zemljo pred sovražnikom.
Kakor vsako leto je bilo mesto Miinchen, glavno mesto pokreta, v znamenju tistih, ki
so pred 21 leti umrli za idejo. Trdna vex od tistega novembra 1923. I. do novembra 19*t. 1. prepleta zgodovino naših dni. Seme, ki so ga prvobojevniki položili v nemško dušo tukaj v Miinchnu, je tisočero vzklilo. Danes, ko gre za to, da ščitimo zemljo nemške domovine proti sovražniku, triumiira ideja v priznanju k oboroženemu narodnemu občestvu. Pri položitvi venca ob častnem spomeniku na Kraljevskem trgu je veljal spomin vsem bojevnikom, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo in veličino našega Reicha.
Središče te svečanosti je tvorila Fiihrerje-'va poslanica za 9. november, ki jo je prebral ReichsfUhrer Himmler, poveljnik dopolnilne vojske.
Besedilo te Fiihrerjeve poslanice priobčimo v prihodnji številki našega Usta.
Churchill je spregovoril o orožfn ,M 2"
Proti temu Bi noitenega nasprotnega orožja - Nobena svaritev ni mogoča
Stockholm, 14. novembra. Zakaj je Nemčija tako dolcfo molčala o orožju »V 2«? To «e le okolju odkrilo po zadnjih poročilih oborožene sil«, zlasti po senzacionalni petkovi objavi o uporabi orožij »V 1« in »V 2« prot! Antwerpnu. Zakaj je Anglija tako dolgo mol čala o »V 2«? To je izdala Churchillova izjava pred Spodnjo zbornico, v kateri j* v petek, dva dni po prvem nemškem sporočilu glede »V 2«, zdaj tudi moral spregovoriti v imenu britanske vlade. Anglija je molčala, ker po suhozemskih bojih poletja ni bila računala niti z nadaljevanjem obstreljevanja I ,V 1«, кеИ šele z »V 2«, ker se je bala psi-hologi-čnega učinka in ker, kakor je prizna^ no nima nobenega protisredstva.
Točno tako kakor pri- »V 1« naj bi se najprej prikrivalo in tudi še bagataliziralo. Me-»ece za tem je pa potem London vendarle moral priznati, kako ogrwnne učinke je imelo orožje »V 1«. To se je zgodilo neprevidno v času, ko so menili, da se je končalo obstreljevanje z »VI* in upali, da se bodo kmalu trajno znebili te skrbi. Vemo na podlagi takratnih dogodkov, koliko je dati na angleške poskuse oslabšanja in odvračanja. V nekaj tednih ali mesecih bo London morda moral na drug način govoriti o učinkih orožja »V 2« kakor to stori danes. Churchillova izjava je gotovo že mnogim Angležem zvenela kot zlovešča priprava na kaj takega.
Tudi drugi podatki, s katerimi je bil mogel Churchill postreči, niso bili nič kaj polni obljub ali pomirjevalni. Švedska poročila lo že opozarjala na to, da se priznava, da za zdaj ni nobenega protiorožja; Churchil' pa je tudi potrdil, da ni mogoča nobena sva ritev. Po nekem opisu, ki ga nazorno dopolnjujejo navedbe angleškega časopisja, zdrv' novi nemški daljnostrelni izstrelek s strašno silo iz stratosfere. »Nimamo povoda, da bi pretiravali nevarnost«, se je rotil Churchill natančno tako, kakor je bil prej zago tavljal, da dosedanje škode in zgube niso prehude. Po istem receptu so sleparili In la gali najprej tudi pri orožju »V 1«. Da je učinek Se močnejši ko pri »V 1«, je moral ^rt-
.znati tudi Churchill sam v stavku; V neposredni bližini udarnega meeta so bile napravljene še večje škode ko po orožju >V 1«. Londonski list »Daily Mail« dopolnjuje domnevanje ministrskega predsednika s sledečimi navedbami; Izstrelki orožja »V 2« se bržkone dvigajo do višine približno 17.000 metrov in padajo na zemljo z brzino približno 3000 kilometrov na uro.
Vse te navedbe seveda ne izvirajo iz znanja, ampak iz potrebe, da bi skušali kaj dognati in zaslediti skrivnosti, za katere drugače po vsem bistvu novega orožja ne morejo zvedeti. Toda cel6 ti podatki morajo povzročiti grozo in zmedo pri angleškem prebivalstvu.
Očitno pa je zdai ugotovljeno, tudi za su-nanji svet: Prebitek, ki »i ga je bila pridobila Nemčija na področju novovrstnih dalj-nostrelnih orožij, bo ostal. Na važnem področju oibdrži Nemčiia iniciativo.
Usoda bolgarskih otrok
Osifek, 14. novembra. Sovjetske oblasti ▼ Bolgariji so odredile, da se pripravijo skupine bolgarske mladine za odvoz v Sovjetsko zvezo, kjer jih bodo uporabili pri delih obnove v kotlini Donca. Prvo skupino tvo rijo mladina nacionalnih organizacij in učen ci bolgarskih kadetnic in častniških pripravnikov.
Bolgari se bodo borili
Berlin, 14. novembra. Na nekem zborovanju narodnih bolgarskih delavcev je govo ril zunanji minister bolgarske narodne via de Cankov Dejstva so pokazala, tako je iz javil Cankov, s kako brezmejno lahkomisel nostjo je pognala politika slabičev Bolgarijo v prepad. Narodna vlada ima nalogo orga nizirati sile dežele ter jih ponovno uvrstiti v nemško bojišče. Nemški vojak se bori » trdovratnostjo, ki zagostavlja zmago Toda ne gre samo za zmago Nemčije same, mar
po vsem Reidiu
FiihrergeYO poslanico
več za zmago boljšega socialnega reda in zmago socializma sploh. Ta zmaga pa je lahko izvojevana samo z Nemčijo. — Bolgarija ve, da se mora za to boriti, da se bo izkazala vredna svobode. Narodne sile Bolgarije se zbirajo, tako je zaključil minister in veliki osvobodilni boj se bo kmalu pričel.
Puhlice za obupno stisko
Stockholm, 14. novembra. Kakor je v nedeljo javila londonska poročevalska služba. je v Belgiji kriza, ki se stalno razširja. Nastal je popoln polom belgijske valute in razmere na Zapadnem Nizozemskem so, »če smo pošteni«, brezupne. Za november pričakujejo izbruh lakote v večjih mestih Zapadne Nizozemske. Vse kaže skoraj tako — tako pravijo Angleži dalje — kakor da bi bile Francija, Belgija in Nizozemska zadosti trpele, da bi tudi lahko imele kakšno besedo pri bodočih vprašanjih. Toda nihče jih še ni vprašal za njihovo mnenje. Razumljivo je, če se predstavniki malih narodov branijo verjeti, da je vsa pravičnost, razsodnost in sleherno znanje pridržano zgolj zapadnim velesilam.
Da govorimo iskreno, naravnost kakor ro-ganje se zdi človeku, če London hladnosrč-no ugotavlja stisko, ki so jo prinesli anglo amerikanski »osvoboditelji«, in nato s puhlicami razdeljuje pomirjevalne pilule, o ka terih sam ne verjame, da učinkujejo
Britanci obstreljujejo lazarete
Berlin, 14. novembra. Uradno o Izjavljajo Poveljnik nemškega, po britanskih četah obkoljenega oporišča v DOnkirchnu je pred nekaj dnevi javil, da je britansko topništvo obstreljevalo in zadelo lazarete v Dtinkirch-nu, čeprav je bil njihov položaj točno označen britanskemu poveljniku in dasiravno je
Berlin^ 14. novembra. Nasprotnik je ob pri-četku jesenskega navala lahko sebi v dobro knjižil celo vrsto šane, po katerih se je položaj Reicha nujno zdel do skrajnosti ogrožen. Na Vzhodu in Zapadu so prostrana premikanja dovedla sovražne armade do mej Reicha, kjer so jim stale na razpolago neposredne izhodne pozicije za jesenske opera cije. Na Jugovzhodu je bilo verolomstvo bivših zaveznikov raztrgalo v dolžini več ko -1000 kilometrov bok, ki se je zdaj nt^dil skoraj nezavarovan sovražniku. Ognjišča upornikov za frontnimi linijami, politične krize so vsebovale momente nevarnosti. Na Bal kanu je stalo relativno le malo kontingentov nemških čet, povrh še preveč razdeljenih na širokem prostoru, da bi bila mogoča hitra koncentracija. Vreme je dalo vse pogoje na sprotniku, da je izkoristil svojo materialno premoč, zlasti svojega zračnega orožja. Za ščitni položaji ob mejah Reicha so se šele izgrajevali. Iz totalne mobilizacije v Nemčij! le stalo na razpolago šele malo na novo iz
4. JahrgMig
oblj«b4, da M bo oah-e: м	Tudi ko
je poveljnik Dtinkirchna vložH pismen pro-teet pri britanskem poveljniku, so Britaaal kmalu nato ponoči zopet obstreljevali lazaret. Vojažkih naprav ni bilo v bližini obstreljevane bolnice. Ker je bil britanskim četam natančno sporočen položaj lazaretov v Dunkirohnu, ne more biti govora o kakšnem slučajnem zadetku, ampak je opravičena domneva, da se je obstreljevanje zgodilo namerno.
Vlada Reicha je zato po zunanjenm uradu preko zaščitne države odločno protestiral* proti tej vnovični britanski kršitvi mednarodnega prava.
Častnike in vojake zapirajo
I Osijek, 14. novembra. Begunci iz Srbija poročajo, da se je v vseh po boljševiklh zasedenih delih Srbije začela pravcata gonja po pripadnikih bivše jugoslovanske oborožene sile. Zaprte častnike spravijo posebej v koncentracij-sko taborišče, kjer so ločeni od vseh in močno zastraženi. Rodbine zaprtih častnikov pravijo, da se boje, da čeka zaprte nov Katin.
Nadalje i®povedo, da so sovjetske čet* nekatere pokrajine Srbije izročile Titovim tolpam. Prva posledica diktature banditov je bila, da so »partizanske oblasti« zasegle vse zaloge živil in žita. Pri tem je prišlo do spopadov med prebivalstvom in banditi. Mnogi kmetje so se zatekli v visoke gore in gozdove, da se rešijo pred banditi, in co se tam pridružili narodnim bojevnikom, И so se že prej upirali boljševlkom.
Moskovski imperializem brez krinke
Bern, 14. novembra. Znani boljševiški komentator Jermažev objavlja v »Krasnaiji Sv*» jedi« članek, ki znova dokazuje daleč postavljene cilje boljševiškega intperializma. Osem evropskih dežel — tako izjavlja oo po poročilu švicarske brzojavne agencije — je že spoznalo na svojih tleh sovjetsko armado, ki prinaša vsem deželam »svobodo«. Jermažev je pri tem napovedal, da bo k tem državam spadala tudi Francija.
vežbanih enot, da оја61|о frontne linije. V tej situaciji je bilo treba vzdržati nasproti navalu, ki je iskal svoja težišča na Nizozemskem, pri Aachnu, v Srednji Italiji, na Balkanu, v ogrsikem obmejnem prostoru ob Vzhodnih Beskidih, ob Narevu, v vzhodno-pruski obmejni krajini t»r na Kurlandskem in ki je slonel na strnjeni napadalni sHi velikih armad.
Sele ta pogled nazaj je omogočil, da se popolnoma oceni, kar smo prestali. Nasprotnik j'e sicer pridobil prostora, zlasti znatno na Jugovzhodu, toda stategičen uspeh mu j* spodletel na vsakem bojišču. Na Zapadu so sicer Kanadijci v bojih osvobodili ustje Scheide, toda nemški položaj v boku ob Maasi je obstajal dalje. Sune'k pri Arnheimu je ostal brez učinka. Mesto Aachen je padlo v roke sovražnika, toda za Aachnom stoji pozicijska vojna. Vrhovi Vogezov so ostali v nemških rokah. Nemška vojska' na Severu se je ustalila na Kurlandskem. da učinkuje kot stalno ogrožanje boka proti Vzhod-
Bodoea zimska ¥o|na
Totalna obramba je sovražniku pokazala, kaj se pravi, bojevati se na nemških tleh

^4%
Konec mngleškeg« prodornega poskusa	.	Obramba pred sovletsklall bolmmi letalci pri nekem nsoetu.
Obetreljenl noellec strojnic.	(PK.-Aufnahme: Krlegsberichter Koch, HH., .\4.)	(JK-Zelcfanung: Stam6ar*e »turt Geger««, MJ
t
k
stran i. — #t#v. W.
R A RAWANKEN BOTE
Sreda, 15. novembra 1944.
nI Pruski. V vzhodnopruskih zaščitnih položajih je obtičal veliki nasprotnikov napad po globokem vdoru v Romimter Heide, medtem ko 'lo bile vse napadalne konice obkoljene. V Vzhodnih Beskidih je fronta vzdržala in omogočila odmikanja Iz prostora pri Kolosvaru, iz Gozdnih Karpatov In iz severnega szekeljskega rogljlča do črte ob Tisi. Odprta vrata do Jugovzhoda so bila raz-eežno zopet zaprta, razen gotovo Se zelo nevarne luknje med Kecsrkemitom in ogrsko prestolnico, v kateri se zdaj vrše zbiranja za odločilno bitko, ko so sunki nemških oklopnjakov v bok proti železni&ki progi Kecskemet—Budimpešta, ki je Sovjetom rabila kot oskrbovalna proga, ob sodelovanju z nemškimi bojnimi letalci sovjetsko ofenzivo tako ovirali, da je nastala potreba po pre-grupiranjih in dovozu novih sil.
Danes stoji Reich v pričakovanju zimskih ofenziv. Po nared stoječih četah v prostoru pri Nimwegen, zlasti po koncentracljih britanskih otlopnjakov, se lahko spozna, da namerava Montgomery izvesti tukaj sunek proti Poruhrju, morda kombiniran s severnoameriškimi ofenzivnimi napori Iz prostora pri Aachnu, kjer se vrše zbiranja v gozdovih vzhodno od Stolberga. Bržkone je začetek te ofenzive odvisen od tega, da bo popolnoma uporabljiva luka v Antwerpnu. V lothrin-ikem prostoru poskušajo severnoameriške • divizije raz svojega nastavka pri Pont 4 Moussonu premagati vojne utrdbi In naprave maqinotske linije, da bi dospele v Po-sarje. Ta industrijski revir je za Sevemoame-rikance očitno prav tako mikaven ko Poruhr-ie za Britance. Na Vzhodu bodo Sovjetl po ofenzivi proti Budimpešti, v kateri je pričakovati novih viškov, nadaljevali z novim' napadom na Vzhodno Prusko. Nared stoječe čete v odseku ob Narevu kažejo na to, da predvideva operacijski oddelek sovjetskega generalnega štaba novo izdajo jesenske usmeritve, da bi bile vezane močne sile v prostoru Tilsit—Gumbinnen—Goldap In se hkrati izvršil sunek iz položajev ob Narevu proti spodnji Visli in bržkone tudi naravnost proti Zapadu. Za oviro take operacije pa se mora prej ko slej smatrati pozicija severne skupine nemške vojske na Kurlandskem, ki jd kljubovala vsem sovjetskim razcepljevai-nim poskusom. Po določenih znakih je vrhu tega verjetno, da nameravajo Sovjeti pozimi postati aktivni tudi v prostoru severno od Beskldov. Po nekem starem Stalinovem predlogu na| bi smatrali operacijo proti Vzhodni Pruski zgolj za severno krilo klešč, ki bi naj zajele na jugu od Krakova proti Slezijl, da bi se tako nudila tudi možnost zajeti Moravsko.
Pogoji za zimsko ofenzivo se bistveno razlikujejo od onih za jesensko ofenzivo. Gotovo so nasprotniki napeli vse sile, da v vmesni fazi organizirajo pota za nove pošiljke in tako odpravijo zgube, ki nastanejo zaradi velike razdalje od virov sil v domovini. Na strani branilcev pa so dozoreli mnogi ukrepi, ki so o pričetku jesenske ofenzive tičali še v prvih razvojih. Kljub ojače-nlm zračnim napedom na prometne naprave so ostale ohranjene prednosti notranjeoa položaja z njihovimi krajšimi zvezami do virov oskrbe. Četudi vreme pozimi v Srednji Evropi nima tistega pomena, kakor ga je Imelo na Vzhodu, vendar ovirajo megla, dež in sneg izkoriščanje nasprotnikovega glavnega orožja, zračnega orožja, tako da morajo napadajoče armade večinoma operirati brez pomoči »letečega topništva«. Tako stoje nasproti totalni obrambi, ki je na primer pri Aachnu in v Vzhodnem Pruskem pokazala, kaj se pravi, bojevati se na nemških tleh. Jesenske bitke so pokazale nemškemu vojaku možnosti uspeha v njegovem obrambnem boju in sicer že v času nasprotnikove tehnične premoči. Učinke na bojno moralo nasprotnik ne more podcenjevati,
Srditi boji v prostoru pri Metzu
Odbite sile oklopnlakov ob Nledl - Pri Metzu nničenih 222 oklopniakov USA
Oberkommando dar Wehrmacht ]• dn« 13. novembra objavilo:
Na zaipadnl fronti |e bilo včeraj teMšč* srditih bojev v prostoru na obeh atraneh Metza. Zaradi silnega odpora naših čet in zaradi naših nasprotnih napadov so Sever-noamerikanci le za malenkost razširili svoje mostišče severovzhodno od Diedenhoi-na, vdrli pa v mesto samo. Za mestno trdnjavo se vrše še silni boji. Jugovzhodno od Metza smo ob Nledl prestregli ali zopet odbili sile sovražnih oklopnjakov. V prostoru južno od Moerdhingena so naše divizije v srditih bitkah oklopnjakov zadale nasprotniku zgube in ga vrgle iz cele vrste vasi Od začetka bitke za Metz so naše čete uničile 222 amerikanskih oklopnjakov in oklop-nih Izvidniških vozov. Pred našimi trdnjavami na Zapadu se je ojačilo topniško obstreljevanje in letalsko ter bojno delovanje. Sovražni napadi na vzhodno fronto trdnjave St. Nazaire so se izjalovili.
Povračilno obstreljevanje Londona s« nadaljuje.
V Etruikih A.peninih je težko topništvo razgnalo močnejše sovražne kolone južno
od Vergata. V bitki za Forll se je Britancem nasproti žilavemu odporu naših čet šele po hudih, vei dan trajajočih bojih posrečilo, vdreti na ozki ironti v naš* položaje severno od mesta in napredovati za približno dva kilometra.
Obseg in silovitost bitke v prostoiru vzhodno od Budimpešte je narasla, ker je nasprotnik povečal svoje sile. Odredi naših oklopnjakov so z nasprotnim napadom vrgli v Jaszbereny vdrlega sovražnika zopet nazaj in odstrelili pri tem 33 sovjetskih oklopnjakov. S svojim trdovratnim odporom so nemške in ogrske čete na obeh straneh Mezd-k6vesda preprečile nadaljnje prodiranje boljše vik ov, ki so napadali z desetimi divizijami strelcev In številnimi oklopnjaki.
Jugovzapadno od prelaza Dukle in na obeh straneh Rominter Heide so spodleteli sovjetski izvidnlški sunki. V prostoru pri Autzu je sovražnik ojačll svoje že prejšnji dan začete napade, ki so se pa tudi včeraj izjalovili.
Na Zapadu In nad ozemljem Redcha je bilo včeraj podnevi malo sovražnega letalskega delovanja.
Anglija in inoiemslvo o nporaiii orožja „V 2
„Leteč brzojavni drog" - „Mnogo hitrejše od brzine zvoka"
Stockholm, 14. novembra. Okolnoit, da 1# poročilo nemške oborožen« cU« z dn* 8. novembra objavilo obstreljevan]* velikolon-donsk*ga prostora z orožjem >V 2«, (* napotila zdaj tndi angUški Reuterjev bird, da j* priobčil poročilo o orožju »V 2«. Po Seu-t*r|*T*m poročilu je »V 2« ogromna raketa, o katar! pravijo, da vsebuje v tvoji razstrel-ni glavici eno tono razttr*Uva. Reut*r pripisuj* t*mu novemu nemškemu daljnostreln*-mu iz>tr*lku doseg do 600 km. Reuterjev bird misli, da iliči izstrelek na dolgo, prec*i močno raketo, ki ima repato krmilo kakor navadna bomb*. Ta raketa j* do 16 m*trov dolga in j* podobna »l*t*čemu brzojavnamu drogu, ki vleče za seboj ognjen rep«. Iz-str*Iek j* hitr*jii od zvoka, tako da udari v cilj, pr*d*n so mogli aliiati, da s* približuj*.
»Dejstvo je, da ima London noč za nočjo zračni alarm. Leteče bombe povzročajo škode ljudem In lastnini, ena Izmed njih j*
udarila v nek mestni okraj In razlrala celo vrsto enorodbinsklh hiš.« To je edina stvarna navedba, ki se da posneti Iz četrtkovih švedskih poročil o uporabi orožja »V 2«. Londonski zastopnik »Stockholms Ahontidnin-gena« pa vsekakor priznava, da je v Londonu prepovedana objava kakoršnihkoli podatkov, ki bi lahko koristili Nemcem v zvezi z novimi orožji.
Amerlkanskl United Press gre še korak dalje In piše: »Povod za to, da se je angleško časopisje odločilo, pobrati nemško obvestilo, tiči nemara v tem, da hočejo odpraviti njen morebitni vpliv na razpoloženje Lon-dončanov.« Zares zanimivo. Londonski zastopnik »Atton Tldninga« javlja, da bo »po vsej priliki najprimernejši opis orožja ,V Г ta, da gre za dolg, ozek Izstrelek, ki ga poženejo v fantastično višino, od koder potem strmoglavi z brzino, ki j* večja od brzine zvoka.«
Prisrfno priiateljslvo" med zaieiniki
Vedno imajo pred očmi samo svoj materialni dobiček
Stockholm, 14. novembra. Kako odkrito-srfino le prljatellstvo med Anglijo. Z edini e-nimi državami In Sovjetsko zvezo, dokazu lejo med drugim sledeča poročila zaveznl-' ških časopisov:
Londonski »Dally Mali« poroča, da so Ame rlkancl poslali v Pariz več gospodarskih zvedencev v vojaški uniformi, da bi ti tam prehiteli Angleže glede obvladanja francoskega trga. Newyorškl finančni krogi so s svoje strani pritožujejo zaradi tega, ker jim dela angleška vojaška cenzura razne težko-če v brzojavnem prometu med amerlkanskl-ml bankami In nllhovlml zastopstvi v Fran
spoznaval jo bo v tej zimi, v kateri gre bol za spomlad, ki bo — če je Božja volja — videla bistveno drugačne pogoje boja, ko bo popolnoma dozorela nemška nasprotna obo rožltev.
cljl, dočlm uživajo angleške banke ▼ tem ozlru ugodnosti In tako izrivajo ameriško konkurenco. Švedski časopisi so dobili poročila, da so sovjetske zaseđbene oblasti Izgnale iz Ploestlja angleške in ameriške »novinarje«, ker so se le-tl Izkazali kot zastopniki petrolelske Industrije In Imeli nalog preiskati, aH bi bilo mogoče, ustanoviti v okolišu Ploestija angleška in amerikanska petrolejska podvzetja.
Torej stalna medsebojna prevara označuje predvsem »prisrčno prijateljstvo« med zavezniki, ki jim je vsem vedno »business« (kupčija) najvažnejši cilj na svetu.
Viasov pri Ribbentropu
Berlin, 14. novembra. Relchsmlnlster de« AuswArtlgen pl. Rlbbentrop je dn« 11. novembra sprejel vodjo pokreta za osvoboditev ruskih narodov generala Vlasova. •
( ZRCALO ČASA )
»Daily M«il> piše o upih angleškega naroda Y mir: »Vemo, kako nujno potreben ]• zaveznikom ikorajšnji konec evropske vojne, ki jim zmeša, ker traja vedno dalje, vse njihove načrte, in kako močno torej de}a £a* proti njim.«
Kakor |ат1|а severnoameriška poročevalska služba, je francoski državni svet pro-glasif za niče« dekret vlade v Vichyju, ki je bančnemu Židu »baronu« Henryju Rotschil-du odvzel francosko državljanstvo. Prav značilno le za duh sedanjega režima v Franciji, da je ravno žid Rotschild eden izmed prvih, ki BO ga zopet spravili domov.
Severnoameriški letalci so pretekli ponedeljek zakrivili nov hud terorističen čin, ko ■o iz male višine štirikrat zaporedoma i krovnimi orožji napadli potniški pamik na jezeru Garda. Pri teih je bilo 17 oseb pri priči ubitih in jrideset deloma smrlnonevar-no poškodovanih.
Ker ]• Stalin v svojem zadnjem govoru Japonsko jasno označil kot narod agresorjev, smatrajo т Londonu, da se je spremenila splošna linija sovjetskoruske politike med vojno.
Eitenhow»r]eT glavni stan (• de Gaulla nujno pozval, naj napravi konec anarhističnim razmeram v državi, pri katerih niti ameriški vojni material ni več varen, ker je «1-cer neizogibno, da posežejo ostreje vrne# zavezniške vojaške oblasti.
Vodja ogrskega naroda Franz Szalasl j« odredil ustanovitev velike nacionalne delavske organizacije liki Deutsche Arbeiti-front, ki bi zastopala vse moralične in mq-,terialne Interese delovnih Ogrov.
D« GauUova vlada je dekretirala, da se zakon o amnestiji uporabi tudi glede zloglasnega komunističnega poslanca Thoreza. Tho-rez bo tako dobil možnost, da se udeleži sej Narodnega sveta in da — tako izjavlja Reuter — zopet prevzame vodstvo komunistične stranke v Franciji.
»News Chronicle« |avl|a, da ni postala republika Liberija samo prvo severnoameriško oporišče ob zapadnoafriškl obali, marveč da nameravajo postaviti to državo pod popolno , ameriško nadzorstvo. Kakor poroča »Wal« 'street Journal«, odpotuje v kratkem v Liberijo neka severnoameriška komisija, ki bo skrbela, da se pospeši gospodarski razvoj dežele. Komisija bo proučila možnosti za nadaljnje razširjenje plantaž gume, ki so še v ameriški posesti ter za eksploatacijo data, železa in drugih rudnin.
Kakor javlja »Corrier« della Sera« so odkrili v hotelu »Excelsior« v Rimu, kjer se 1« nastanil britanski zunanji minister, neko bombo. Kljub najostrejšim vernostnim meram in načrtnemu pregledu hotela po zavezniški policiji, se je posrečilo neznanemu sto-. rlJfeu, da i« namestil bombo v neki hotelski Bobi. Uradno Izjavo o tem dogodku so odklonili.
Finska vlada odstopila
Stockholm, 14. novembra. Spričo boljševl-zacije na Finckem, ki se izvaja z brezobzirnim pritiskom, je finska vlada, ki očitno ni izkazala brez pridržka dovolj uslužnosti nasproti sovjetskim željam, odstopila. Kakor le finski radio v soboto poročal, je prevzel Paa-sikivi, ki je mešetaril pri izdajstvu Finske, mandat za sestavo nove finske vlade.
Verlav and Dnick- N8-Oaaverlaa aru) Dnick«r*l KUmtpn GmbH Klairenfart — Varlamleltar: Dr Kmll Heitian izzt bel der Wehrmacht). — HflnoteohrffttpjtKr Frladrli^h Homtmann Znrsclt Nr 1 rflitiv
Dekle s bISe na barja
Pripovest. Upuala Stlma Lagtrl6t
Določeno je bilo, da se vrši Jankova in Majdlna poroka drugi binkoštni praznik na Elvakri. V petek pred binkoštmi se je Janez peljal v mesto, da nakupi nekaj reči za sva lovsko pojedino, ki bi se naj vršila dan po poroki na Nerlundi. V mestu je naletel na nekaj drugih mladih fantov iz svoje župnije Vedeli so, da je to Janezov zadnji obisk me sta pred poroko, in so ukoristili ta povod, da so priredili veliko popivanje. Vsi so si prizadevali opijaniti Janeza, In naposled jim je tudi uspelo, da |e bil popolnoma brez zavesti
V soboto zjutraj je prišel tako pozno domov, da sta bila njegov oče in hlapec že odšla na delo, in je spal pozno v popoldan. Ko I# vstal in se hotel obleči, je videl, da je bila njegova suknja na več mestih raztrgana »Menda se vendar nisem to noč udeleži! kakšnega tepaia«, I# rekel In se poskušal domisliti, kal •• )• zgodilo, spomnil pa s* je •amo tega, da I# proti enajsti uri ponoči iel z drugimi vred 1* gostilne, kam so se p« podali nato, tega se ni mogel domisliti. Bilo je tako, kakor da bi gledal v veliko temo Ni vedel, ali so se samo klatili po cestah ali pa so zavili še kam v gostilno. Tu. .1 se ni mogel več spomniti, da 11 1# «am vprege) svojega konja ali je to storil kdo drugi. In vsa vožnja domov mu |* popolnoma zginile Ic tpomlna.
Ko I« ^ >toipU T eob«, jo j* naial posprav Ijeno In očiščeno zaradi praznikov. Vse de lo je bilo končano, in posli so pili kavo. Nih če nI nič omenil zaradi Janezovega Izosta-ka. Kakor da so se vsi molče dogovorili, na* ima te zadnje tedne prostost, da živi, kakoi ■e mu ljubi.
Janez je prlsedel k mizi In dobil svojo ka TO kakor drugI. Vtem ko je tako sedel tukal
SI prelival kavo 1% skodelice na eoodnjo eVo-
elico ta potem zopet nazaj, da bi se hla-
dila, |e mati Meta svojo kavo že izpila; vzela časopis v roko in začela brati. Brala je stolpec za stolpcem, in Janez, oče In družina so sedeli tu In poslušali.
Med drugim je brala poročilo o tepežu, ki se j-e vršil minulo noč na velikem trgu med trumo pijanih kmetov In nekimi delavci. Kakor hitro se je pokazala policija, so pretepajoči se zbežali: eden izmed njih pa le obležal mrtev na trgu. Prenesli so padlega na policijsko stražnico in ga, ker niso mogli najti nobenih zunanjih poškodb, poskušali oživiti. Vsa prizadevanla pa so bila zaman in naposled so odkrili, da je v njegovi glavi tičalo noževo rezilo. Bilo |e rezilo nenavad no velikega žepnega noža, ki je skozi lobanjo prodrlo v možgane in se zlomilo tik ob glavi. Morilec je bil zbežal z lioževim držajem, ker pa je policija natančno poznala ljudi, ki so se udeležili tepeža, |e bilo upanje, da bodo storilca kmalu našli.
Medtem ko je mati Meta to brala, le Janez odložil kavino skodelico, segel z roko v žep, potegnil svoj nož -ven in ga nebrižno pogledal. Toda naenkrat se je zganil, obrnil nož in ga nato naglo vtaknil v žep, kakor da bi se ž njim opekel. Ni se več dotaknil kave, ampak je obsedel dolgo popolnoms tih In z zamišllenim Izrazom Celo se mu |e globoko nagubančilo. Razločno se je videlo da si je z vso silo prizadeval, priti glede večera na јазпо.
Naposled je vstal, se pretegnil, zazehal In počasi šel proti vratom. »Moram se malo razhoditl. Ve# dan še nisem bil Iz hiše«, je rekel In zapustil sobo. ,
Približno ob Istem času j# vstal tudi Ja kob Erlandson, Pokadil je bil svojo pipo in se podal v izbo po nov tobak. Ko le stal lam znotraj in si natlačll tobaka v pipo, j« videl iti Janvza mimo. Okna izbe niso bilo obrnjena proti dvorišču, kakor ona sobe am oak proti majhnemu vrtlču, na katerem jf stalo nekaj visokih lablan Pod vrtičkom-1» bil močvirnat svet, kjer so stale spomlad velike mlfKuže, ki so se pa poleti Izsušile Tja /adno nihče ni hodil. Jakob Eriand so.i s. le vprašal, kal n^kl Janez tam išče,
in qa spremita! z očmi. Tu je videl, da |e iln vta'knll roko v žep, potegnil Iz njega nek predmet in ga vrgel v močvirje. NAto je *el skozi malt vrtlč, skočil čez plot In ee oddaljil v smeri proti ceatl.
Kakor hitro te bil sin iz d ogleda, te tud'. Jakob zapustil hišo In se podal k močvirju. Tukaj te gazil po blatu, se sklantal k tlom in pobral nekat, na kar je bil zadel z nogo Obračal je to na vse strani In si natanko ogledal, vtem ko je še vedno stal v vodi. Nato je vtaknil predmet v žep, pa ga ie nekoli-kokrat zopet potegnil ven in ga natančno preiskal. preden je šel zopet v hišo.
Janez je prišel domov, ko so že vsi drugI spali. Ulegel se je takoj v posteljo, ne da bi se dotaknil večerje, ki je bila zanj pripravil ena v sobi.
Jakob Erlandson In ntegova žena tta »pala v Izbi. Ob zori se mu j* zdelo, da sil« korake pred oknom Vstal te. odmaknil In videl Janeza Iti k močvlrtu. Tam je odložil nogavice In čevlje in bredel sem In tja, kakor nekdo, ki kaj Išče. To je itorll dolgo, potem je šel zopet k bregu, a se kmalu obrnil In iskal dalje. Celo uro le oče stal In to alt-dal, nato se je Janez spet podal v hišo ta s4 zopet ulegel k počitku.
Na binkoštni dan se je moral Janez peljati v cerkev. Ko |e začel napregatl konja, |e prišel oče po dvorišču. »Pozabil ml oznailtl za prego«, |e rekel ko je šel mimo. Kajti za prega in voz sta bila umazana In neočiščena. — »Moral sem misliti na druge reči«, te odvrnil Janez čemerno In se odpeljal, ne da. bi se še dalje menil za to.
Po službi božji t# Janez spremljal svojo nevesto v Elvakro In ostal tam ves dan '.bralo se je bilo tam veliko mladine, ki, je 4otela Se obhajati Majdln zadnji dekliški ve ter, In plesali so globoko v noč Bilo te tud! nekoliko pijače, toda Janez se nI dotaknil nlčetar. Ves večer je komaj spregovoril nekaj besed, pač pa je divje pleral in se vča-
sih na glas In predlrljlvo zasmejal, n« da b* kdo vedel, zakaj.
Janez je prišel domov šele ob dveh ponoči, In kakor hitro je bil zapeljal konta ^ hlev, je šel k močvirju za hišo. Sezul d je če vite, zavihal hlače In gazil po vodi. Bila je svetla poletna noč, in oče je stal v Izblot za zaveso in gledal, kal sin dela. Videl ga te hoditi globoko sklontenega nad vodo sera in tja in Iskati kakor prejšnjo noč Včasih je šel zopet do brega, kakor da bi že obupal nad tem, da bi kaj našel, toda nekaj časa nato je zopet gazil po vodi. Enkrat je šel v hlev In si prinesel čeber ter začel zajemati vodo Iz malih mlakuž. kakor da bi jih hotel osušili, gotovo pa se mu je to delo zdelo brezsmlselno In je odložil čeber. Po-skusil je tudi z reietom. Prelekal je t njim vse močvirje, toda videti je bilo, da nI mogel ničesar dobiti Iz blata. V hišo je prlšvl šele ob zori, ko so pričeli ljudje že vstajati. Bil j* tako truden In neprespan, da s* je šlbll pri hoji In se vrgel na posteljo, n« dm bi se slekel
Ko j« ura odbila osem, je prišel oče in ga ibudll. Janez je letal na poeteljl v obleki polni blata In llovlcei toda oče ge nI vpra« šal, kaj je počel, ampak samo rekeL da j# zdaj čas, da vstane, in zaprl vrata. Ce* nekaj časa je prišel Janez v lobo, oblečen v praznično svatovsko obleko. Bil je bled. In OČI 30 mu gorele v nemirnem svitu, toda nihče ga nI še bil kdaj videl tako leoega. Poteze so bile, kakor da tih je obsijal notranji evlt. Mislili BO, da vidijo Človeka, ki ne obstoji več Iz mesa in krvi, ampak samo še Iz volje In duše.
Spodaj v sobi te bilo vee praznično. Mati si le bila oblekle svojo črno obleko In e* dala čez ramena lep svilen šal, čeprav se nI nameravala peltatl k poroki. Tudi vta su-ŽInčad si te bila oblekla sveto natboltšo obleko. Pod ognjiščem te bilo presno brezlno Ustje, na mizi je ležal lep prt. In mnog* skled le stalo nad njim.
(Dalle prihoA»llč.)
Sreda, 15. norembr« 1944.
K A K A W A K K E N BOTK
stran S. — iter. ML
jeSroboda^* v Sovjetiiki Rusil|i
LJubliaiM, 14. novembra. Bivši sovjelslti vseučlliški profesor Serge; Grotov le pripovedoval novinarjem med drugim sledeče zanimivosti o razmerah v Sovjetski Rusiji:
Svoboda bcted«
Ko sem bil na prisilnem delu, so priha-I ali v taborišče posebni odposlanci, ki so razpravljali o raznih dnevnih vprašanjih. Ob koncu je predavatelj navadno pozval poslušalce, naj Izrazijo svoje pripombe in na1 vprašajo, ako kake podrobnosti niso dobro razumeli in ako žele še kaj razlage. Čudovito je to, da nikoli nihče ni imel nikakršnih pripomb, le nekoč se je nekemu Kav-kazou ponesrečilo, da je vprašal po podrobnostih, pa se možu ni prav nič obnesla njegova prostodušnost.
Predavatelj je namreč govoril o strahovitih mukah, ki jih sovjetski ujetniki trpe v nemških ujetniških taboriščih. Na poziv, naj s« kdo oglasi, ako česa ni dobro razumel, se je javil omenjeni Kavkazec, narednik taboriščne straže: »Tovariš, prosim pojasnila: za kakšne ujetnike pa gre?«
»Za naše ljudi v nemškem ujetništvu.«
»Kje pa so bili ujeti ti ljudje?«
»I, kje neki, na fronti.«
»Torej so to vojaki rdeč* vojske!«
»Kaj pa drugegal«
»ČudnoI Saj si zadnjič pri predavanju dejal, da Nemci nikogar ne ujamejo, marveč vsakogar pobijejo.«
»Tega nisem nikoli dejal, ti nisi prav razumel, ko ne znaš dobro ruski.. «
»Natanko tako si dejal, kakor sem rekel.«
»Molči!« je zarohnel predavatelj in zaključil »debato«.
Narednika so še isti dan zaprld in poslej ga nI nihče več videl.
Svoboda kritik«
Velik ugled in slavo na književnem polju uživa danes v Sovjetski zvezi pisatelj Aleksej Tolstoj, nečak velikega ruskega pisatelja Leva Tolstoja. Ta je napisal v zadnjem času več knjig v katerih dela tlako svojim rdečim gospodarjem. Pred leti je bilo, ko mu je bilo namignjeno, da naj napiše dramo o Petru Velikem, pri tem pa naj zlasti podčrta, da je bil Peter Veliki, ki sme biti se^aj samo še Peter Prvi, že boljševik oziroma predhodnik boljševizma. Tolstoj je dramo napisal in jo izročil gledališču v obdelavo. Toda rdeči oblastniki so začeli stikati glave, vpraševali so se, ali sme komunizem dopustiti to, da bi bil car proglašen za vzglednika boljševizmu in ali sme bit) car cel6 predhodnik boljševizma. Taka drama je lahko nazadnje tudi nevarna monarh!-stična agitacija. Po v-^eh dolgih razgovorih in ugibanjih je bilo sklenjeno, da naj Hudo-žestveniki delo pripravijo, toda prva predstava mora biti samo za zaključeni krog strokovnjakov In zastopnikov komunistične s-.roske, ki bodo na odru izvajano delo dokončno presodili in odločili, ali se sme predvajati ali ne.
Hudožestveniki so delo pripravili in ns generalko je prišlo zelo mnogo povabljencev. Napetost je dosegla višek, ko je prišel v svojo ložo še sar. Stalin. Po četrtem dejanju pa se je Stalin dvignil in odšel iz gledališča. Sološe preplah med gledalci in igralci. Režiser in unravnlk gledališča sta odhitela, da pospremita diktatc' do izhoda. Med tem je bilo odigrano neto dejan'e in na oder so prinesli mfjico, za katero so potem sedali izvedenci, da bi povedali svoje mnenje. Prišel je prvi In začel trgati delo, ki da ie drzen poskus zasmehovanja bolj-levifke ideje, nrišel drugi, govoril v istem
opazke v aktovki na posebnih listkih. In ko ie razporejal listke, de bi začel delo pobi-lati, ie prihitel na oder režiser in sporočil, da »se je tovarišu Stalinu drama izredno dopadla, da O'bžaluje, da ne more ostati do konca predstave in da sporoča le to željo, da naj pisatelj ponekod še bolj podčrta, da je bil Peter Prvi predhodnik boljševizma.« Izvedenec, ki je hotel začeti s kritiko, je ves preplašen pobral svoje listke, za njim pa so prihajali na oder drugi, ki so poudarjali, da je delo nad vse odlično, v vseh ozirih v skladu z marksističnimi nazori o umetnosti, pri tem pa strahovito napadali tista dva nesrečneža, ki sta v začetku dramo zavrnila Zanju so predlagali, da ju je takoj kot »nevarna, zahrbtna reakcionarja« izločiti iz sovjetskega življenja in udejstvovanja. •
Svoboda udejstvovania
Najslavnejši cerkveni pevec v carski Rusiji le bil dif."<on >'ifk"im Miheilov. ki ie pel pri božji službi moskovskega patriarha. Pod boljševiško oblastjo je bila cerkev zaprta, patriarh v zaporu ubit, Mihajlov pa je bil prideljen moskovski operi.
Preteklo je več let. Nekega dne je Mihajlov v svoje presenečenje prejel ukaz, naj zopet obleče diakonsko mantiljo, sestavi cerkveni zbor in odpotuje v Bolgarijo na agite-cijsko turnejo. Tam je odlični cerkveni zbor zadivil vso javnost s svojim petiem, zlasti pa Mihajlov s svojim prekrasnim basom »Kjer se goji tako lepo cerkveno pelje tam gotovo ne more biti govora o preganjanju cerkve«, je bil soglasen zaključek Bolgarov To pa je tudi nameravala sovjetska propaganda, ki zna lahkoverneže prijeti na pravem koncu.
Svoboda bivanja
V Sovjetski zvezi na stotisoče državljanov bedno životari na prisilnem delu v koncent-reci'-^'.h t-"ioriif'h. Po krivdi nihče ne vpraša. Ze če je kdo »sumljiv suma«, da bi morda le utegnil biti sovražnik židovske komunistične oblasti, se čez noč znajde v zaporu, od koder s stoodstotno vir'atnosljo odide na nrlsilno	Komu s-! "o nreteku
let posreči, da se dokoplje do svobode, dobi
spričevalo, da se sme naseliti kjer koli, toda z opazko »minus 5«, »minus 10« itd. »Minus 5« pomeni, da se ne sme dotičnik vrniti v pet največjih mest evropske SSSR: Moskva, Leningrad, Odesa, Kijev, Markov. Kdor dobi »minus 10«, so mu zaprte vse prestolnice republik in avtonomnih področij. Prof. Grotov je po S letih prisilnega dela dobil »minus 20«, tako da se sploh ni smel pokazati v kakem večjem kraju.
Svoboda vara
»Sem veren pravoslavni kristjan, toda prejemanje svetotajstev je v Sovjetski Rusiji strogo zabranjeno. Duhovnika je težko dobiti. Mene so v Rostovu dobro poznali, zato se mi je kmalu posrečilo priti v stik s svečenikom. Neka znanka mi je dejala: Pojdite v ono zakotno ulico k stari perici. To je bivša nuna in vas bo napotila dalje.
Perica me je napotila k nekemu mizarju v nasprotnem delu mesta. Ta mizar je bil duhovnik. Po daljšem razgovoru me je peljal v klet, odslužil tam zame posebno mašo, me spovedal in obhajal.«
Tako pripoveduje prof. Grotov o toliko hvalisani svobodi vseh vrst, ki jo baje za-jamči cel6 sovjetska ustava...
Židia imafo vse v rokah
Vse javno, upravno In gospodarsko življenje v Sovjetski zvezi je v židovskih rokah. Zidje so ravnatelji vseh velikih industrijskih podjetij, le v rdeči armadi je zelo malo Židov oziroma jih sploh nI. Politbiro, ki je oktobra 1917. izvedel oktobrsko revolucijo, je štel deset članov, med temi sta bila samo dva Rusa in sicer Uljanov-Ljenin in Bub-rov, eden je bil Poljak In sicer Džerdžin-skl, vodja Ceke, Ordžonikldze pa je bil Ge-orgijec; vseh ostalih šest; sami žldje.
Stalin ima sedaj drugo ženo in sicer je njegova žena hčerka sovjetskega komisarja za težko Industrijo Kaganoviča, ki je žid. Stalinova druga žena je stara 26 let, sam je star 65 let, njegov tast Kaganovič pa je star 53 let. Se trije Kaganovičevl bratje imajo v rokah najvažnejša gospodarska ministrstva Vse sovjetsko gospodarstvo je tedaj trdno v židovskih pesteh.
Zunanjo politiko Sovjetske zveze tud< usmerjajo židje. Danes so na odličnih mestih sovjetskega zunanjega komisariata židje: Litvinov, Majski in Lozovski.
I • w »
BollšeiUha preiralna sodišfa la Francilo
Nobeden obtožencev ne bo ušel smrtni kazni - Poročila DSA govore o anariUii
»m'
M rr'
tr-*M T-t In ----1
Stockholm, 14, novembra. Pariška boljševl ško navdahnjena revolucionarna sodišča, ki zdaj že na tucate delulejo, morajo po zahtevi komunistov, ki se postavljajo kot »glas javnosti«, v monstre-procesih obsoditi na smrt celo vrsto znamenitih francoskih osebnosti. (— »Zopet enkrat, kakor že tolikokrat v zgodovini je Pariz postal središče revolucije..kakor v letih 1792.^.18.30,. 1842. ip 1871 Zopet se kotalijo glave...« —)
Tačas se francoska Akademija še upira zahtevi komunistov, da bi izključila nekaj pro-minentnih članov, kar bi tvorilo potem uvod njihove obsodbe. Komunistično časopisje pa vedno viharneje zahteva njihove glave Ne manj kategorično zahteva radikalne, gospodarske in socialne prevrate, sklicujoč se na to, da je de Gaulle vedno obljubljal kaj takega. De Gaulle lavira in skuša zadušiti revolucionarno vnemo: Toda beseda revolu cija le, tako pravijo ameriški opazovalci, na ustih vseh in 1o uporablialo v to »vrho. da izvajajo pritisk na de Gaulla.
»Tretla republika je mrtva. Četrta ima zelo težek porod. Stare stranke so mrtve, iz-lemši locialdemokratlčne in komunistične or-
ganizacije. Tako zvani odporni pokrdt ima moč v rokah in je pravi faktor moči za de Gaullom in njegovo provizorično vlado De Gaulla je sicer sprejela večina Francozov, vendar se on previdno pretipa skozi kaotične skušenj polne mesece. Okrepitev njegovega položaja s priznanjem od strani zaveznikov je bila skrajno potrebna. Kajti Fran-co%@ .ie začela razsrjati. okolnost, da so izključeni od vseh posvetovanj zaveznikov.« Tako pravi severnoameriško poročilo iz Pariza, (ki izhaja v švedskem tisku in seveda pozabi, da je de Gaulle po Rooseveltovi volji sicer preiel varljivo priznanle, da pa je še nadalje Izključen od.posvetovanl velesil. —) Kakšno gospodarsko situacijo so v Franciji povzročile blagodatl Invazije in anglo-ame-rikanske zasedbe, o tem pravi ta opis sle deče: *
»Francija je v obupnem položaju. Ta zima bo najhujša izza začetka vojne. Vsi mostovi so razstreljeni, rudniki ne obratu'elo, zato П' nobenega premoga za kurjavo. Težavno, je pojasniti množicam, da moralo prav zdat vzdržati v svojih stanovanjih prvo zimo brez slehernih sredstev kurjave Prebivalstvo tro'
Žid|e o sebi samih
z/o svetovnih iziemalcev in uničevalcev
Da se spozna svetovna nevarnost Udov-stva, je treba poseči samo nazaj na Udov-ske izreke. Potem dobi človek odgovor, ki daje vso zaželeno jasnost.
)^udaizem nj nobena veroizpoved, ampek nesreCa. Nihče nI mogel doelej presoditi daljnosežnosti te nesreče ves svet.«
Samuel Roth ▼ »Jew# must live«
Mi smo spoznali to nesrečo in jo končno-. veljavno premagali. Na srečo še slepega sveta. Dokler ne pride čas, da se ne bodo mogli več ponašati в svojimi sramotnimi dejanji.
»2idovst\'o je v sadnjem stoletju na sijajen način sodelovalo pri uničenju zapadne civilizacije.«
Nachum Goldmann: »O svetovnokultur-nem pomenu in nalogi židovttva.«
Tako, kakor nameravajo nas iztrebiti, mora biti tudi naš cilj, za vedno izbrisati židovski vpliv na svetu. Kajti oni bodo ostali ivžemalci in pijavke, dokler bo ob-sta j al svet.
»Po vsem svetu živimo na stroške drugih. Mi delamo v okviru ekonomične strukture, ekonomične organizacijo, ki sq jo drugi izgradili. Kulturno in gospodarsko delamo a temeljnimi vrednotami, pravrednostml, ki so jih ustvarili drugi...«
Ludvrig Lewiiohn v »I*ra«lu«.
Zato je naš boj tako neizprosen. Ce ne bi zmagali, bi prišel z Židi pogin civilizi-ranega človeštva. Tega pa ne bo nikoli, kajti na koncu te vojne stoji pogin Udov-
že zdaf od mraza. Z op etna obnova zveznih poti in prometnih sredstev bo prvi neposredni problem vlade.«
Cel6 sovražnikovo poročilo potrjuje znova »neko anarhijo« zaradi pomanjkanja prometnih sredstev. Cela vrsta od Pariza odrezanih departmajev stoji po'polnoma pod kontrolo Maquija. Ventil nevolje naj tvorijo zdaj zastrahovalni in maščevalni ukre<pi prevratnih sodišč.
Belgiji je vladna kriza pod pritiskom komunistov postala že tako huda, da bo po angleški presoji samo čudež še mogel rešiti Pierlotovo tako zvano vlado zbiranja. Povzročila je to, kakor priznavajo, še nadalje Ičikota v Belgiji, ki je zlasti posledica po bombah porušenih in po zaveznikih zaseženih prometnih sredstev. Zdaj priznavajo, da je bila v tem oziru velika židovska transakcija valute, ki bi naj baje ustavila Inflacijo in črno borzo, samo udarec v vodo. Dobavitelji črne borze odgovarjajo na vladn* ukrepe čisto preprosto s tem, da stavkajo! Posledica tega so bile demonstracije zaradi lakote v vseh večjih mestih in pomnožitev tcžkoč za vlado. Ko so to omajale komunistične zahteve, pripravljajo zdaj »kabinet ljudske fronte« Iz komunistov, socialnih demokratov in liberalcev, ki naj bo nek prehodni sistem do čisto komunistične vlade. Angleška poročila preobčutljivo ugotavljajo, da splošno radikalno razpoloženje pospešuje komuniste, ki so tudi v delavskih društvih močnejši od socialnih demokratov. Značilno je, da so komunisti sprožili tudi močno gibanje proti monarhiji. Kakor v drugih državah v sllčnem položaju, je kraljevska hiša, ki je hotela obdržati kontrolo nad razvojem, potisnjena že popolnoma v ozadj#.
NAIPAMD HA ILOCiOlR
• Ф Ф
Komisar Dolfe se je rotil. Bilo je to meseca oktobra, ko je v gorah pričel naletavat) prvi sneg, ki se je kakor nadležne muhe počasi usedal na zemljo ter Izginjal v splošni brozgi.
Davi je prispel kurir. Pismo, ki ga je prinesel, je bilo zamazano t smolo, kar je pomenilo, da prihaja od višjega štaba. Nervozno ga j* odprl komisar. Cez obraz mu I# legla senca. »Samo žrli bi hudiči«, je mrmral. Pqkllcal je komandirja Dušana: »Bor prihaja ter javlja, naj pripravimo večerjo. Samo preberi ter ukreni, kar je potrebno!«
Nočno tišino qe prekinil klic; »Stoji Kdo hodi?« »Stab IV. Operativne zone, tovariš Bor«, se je glasil odgovor. Kmalu je stal pred komandantom komisar Dolfe. »Smrt... svoboda«, »ta izmenjala pozdrave, nadaljni pogovor j* utonil v šepetanju.
Prliltcl *0 večerjali ter polegli pod smrekami. Le Bor in komisar sta kovala načrte le bodoči dan. V nočni mrak )e Dolfe komaj •lllno l&petal Imena sumljivih ter %a komunizem ne preveč vnetih tovarišev. Nato eta legla tudi t« dva.
Sonce je objmalo gorske velikane, ko le le življenje v logoru zopet začelo. Izpod odej 10 se prikazovale kuštrave glave tovarišev In tovarlSic. Sledila je jutranja »glmna-»tlka«. Pod v«ako amreko si videl čepeti človeka vsega zatopljenega v svoje važno opra-vlloi obiranje uši. Le srajco komandanta Bora je trebila Slavka. Ah te ušli Pobijaš jih, da Imaš vse prste krvave In ko obječel srajco, si prepričan, da si letrebll ves zarod. Komaj pa si se dobro oblekel, že začutil po hrbtu dobro znano gibanje. Brrl Človek bi znorel...
V vrsti so stali partizani. Govoril je Bor Njegove besede lo zamolklo donele med •rnrekami ter zaman iskale dohoda do sroi »Zmagoslavna Rdeča armada prodira neza« (Irfno dalje. Se mesec dni In velika domovi, ла vsega svobodoljubnega človeštva be osvobojena. Tovariš Tito osvaja našo domo-
vino In ni je sile na svetu, ki bi se mu mogla postaviti v bran. Naša hrabra In nepremagljiva vojska veže več sovražnikovih si!, kakor Anglo-Amerlkancl skupaj. Tudi ml sr moramo pokazati vredne naših slavnih herojskih tovarišev. Imena nas vseh morajo biti zapisana v zgodovini z zlatimi črkami Naši odredi bodo odslej poiskali sovražnike povsod In kadar pride do borbe, ne bo nikogar med nami, ki bi obrnil hrbet ter bežal kajti vsak tak je Izdajalec ter ga bo zato narod sodil Slavna in nepremagljiva narodna vojska pod vodstvom legendarnega hero ja,. « Z višine nad logorom je zadones obu pen klic; »Svabal Policija...«
Gozdni ptiči so začudeno gledali, kako se nepremagljiva in herojska narodna vojska pripravlja za borbo. Kuhar Rlgo je v naglic! obrnil kotel z močnikom, vsi ostali so žs »jurlšall«. Komisar Dolfe je zaman iskal ko mandanta Bora. Na čelu vseh je brzel po gozdu kakor jelen ter vodil svojo »armado« v boj. Njegova rdeča ruta, ki jo je nosil okrog vratu, je vihrala kakor bojna zastava. Kdo bi mu v t »m trenutku pač mogel zame-
riti, da j« v naglici in bolaželjni vnemi ubral bai napačno pot*. ■ ■
V logor sta prišla dva partizana oblečena v zaplenjeno policijsko uniformo. Začudeno •ta gledala okrog «»be. Na drevesu )e viselo pravkar zaklano tele, po tleh pred ognjiščem se je žalostno cedil močnik. V#e povsod so ležali nahrbtniki in oroije, videt' ва ni bilo žive duše.
Na drugem hribu se je ustavila narodne vojska. Sopihajoče postave so brez besed pričale, kakšno brzino je razvil njihov herojski vodja. V gostem grmičevju so se oddahnili, Besedo je povzel Bor: »Tovariši in tovariSicel VWeli ste. da je sovražnik Je vedno močan. Zasleduje nas na vsakem koraku, ker se dobro zaveda, da smo mu s evojo junaško borbo najnevarnejši nasprotnik v Evropi. Toda ■ pravilno taktiko smo ie vedno ugnali ter mu dokazali, da smo zare* nepremagljivi ter vredni tovariši na-Sega herojskega in legendarnega voditelje Tita. Živela nepremagljiva narodna vojska I« Veseli so ga poslušali tovariši Sedaj jim ie bilo jasno, kako je treba voditi »herojsko borbo«. Bili so zadovoljni. Le Rlgo j# mrmral sam casei »Prekleti zajci, sedM bom na le enkrat kuhal za te paničarjel« ...
Med vsemi vreten$ar|i Ima pač amerikan-iki kuščar najbolj čudni obrambna ireditvt proti sovražnikom: on brizga proti sovražnikom iz očesnih kotov svojo lastno kri, ki
jo Iztisne li najtanjilh očesnih ilL
+
Zgodilo se )• 13. novembra 1. 1933., da sta na progi Los Angelos—Sen Francisko trčila dva potniška letala v višini okoli 1000 m Zrinjena drug v drugega sta igrmela stroja proti lemljl, nesposobna sa manevriranje. Alt — neka) 100 m nad zemljo —• #e |e iračmi tok tako srečno vprl proM letalom, da j* bil divji padec zavrt In sta stroja zrinjena drug
v drugega v elegantnem drsalnem poletu polagoma pristala. Niti eden lxm«d potnikov ni bil resno ranjen.
.t
Denar ni božji blagoslov. Točno pred de« setiml leti je neki brzojavni mojster v Wlenu zadel v razredni loteriji milijon llllngov. Previdno so mu to povedali. Tiho je stal mož v svojem malem, ubožnem predmestnem stanovanju ,brez besede |e strmel obiskovalcu v obraz. Ali hipoma se je začel ne brxdano smejati, la slednjič so morali 90-letnike odvesti v idravillidei od vesel]« Je znorel.
4li že veste...
.. zakaj mora gostitelj zmerom najprej sebi natočitl nekoliko vina v kozarec? Ta vljudnost ]e bila včasih tako rekoč življenjska potreba. V srednjem veku je bila namreč moda, da so ljudje na gostijah zastrupljali svoje sovražnike. Gostitelj je z vinom nalil svojemu gostu strupa v čašt> in se ga tako najhitreje odkrižal. Ce je gostitelj hotel dokazati svojim gostom, da vino nI zastrupljeno, je najprej samemu sebi nalil nekoliko vina v čašo. Ta vljudnost, ki v resnici sploh ni vljudnost, temveč samo potreba, se je pa še do danes ohranila, čeprav zdaj nima več pomena.
... da se je tur nahajal še v 17 stoletju v Pommernu, medtem ko so zadnjega velikana te vrste ustrelili v Prusiji 1755. leta?
' ■	I-
kididu tista, v kateri so se leta 664. pred našim štetjem bo-evaii Korintijci proti Kor-kirejcem?
... da sploh ne obstoji bela barva cvetov? Bell cveti se znak, da ni nobenega barvila v njihovem stanlčnem soku.
... da se imenuje inkubus poredni škrat, ki skoči po rimskem ljudskem verovanju spečemu č'o"*'-4 "гка M -->"7ro<^' men?
... da se pridobivanje celične volne načelno ne razlikuje od pridobivanja umetne svile? Novodobna produkcija izhaja v obeh primerih iz celuloze, ki da vlskozo.
IZPMCEVALO
Covpodinjai »Prav tal mi je, Ne&ka, a dobrega Izpričevala vam res ne morem dati,« »Nič za to, gosipa. Napllite v knjiiioe, dm sem dva mesejca vzdržala pri vae, pa bo zadostovalo,«
OTKOiKA
Mamico je bolel želodec in je zato popila šllee slivovke. Ko je hotela zv^er poljubiti svojega sinčka, se je otrok obrnil stran in dejali
»Mamica, dane« M s« p« iMdti«Til« ■ «č*>
tovim parfumom.«

§trea 4. — eter. вв.
KAKAWAKKEN BOTE
Sreda, 15. novembra 1W4.
Komunisli ropajo že pri siojih pomagačib
Ljubljanski list »Slovenec« prlobčuje pod gornjim naslovom:
Komunistom prede vedno bolj trda. Bližajoča zima jim qfozi skupaj z lakoto, mrazom in snegom uničiti še poslednje ostanke njihovih tolp. Zato so začeli zadnje čase pritiskati vedno bolj na terence in na vse tiste, ki so vsa leta revolucije podpirali razvoj tolp. Ker vse prizadevanje za podporo pri ljudstvu ni naletelo na noben odziv, so se obrnili kar na svoje zaupnike in jim poslali par letakov, v katerih jih spominjajo, »da imajo na položaju brata, ki je morda bos in prezeba«. In nadaljuje; »Na pragu zime ne pozabimo na našo vojsko, ki rabi obleko, obutev, perilol« Torej je njihova vojska res bosa, gola in ušiva, kar so doslej tako vztrajno zanikavali.
Zadnji dve leti j« še kar šlo. Terenci so tih oibilno podDiraM, seveda iz svojega niso dali ničesar in tako so za silo vozili naprej. Kradli in ropali so na vse mogoče načine: bodisi, da so razpisali posojilo, da so izdali bone (katerih so se pa terenci najbolj branili vzeti), najčešče pa so na krvav način poiskali plena med premoženjem naroda. Mnogo opreme in sredstev so dobili od Savojcev, sprva na skrivaj, ob njihovi izdaji pa favno. Tako je bilo mogoče, da niti terenci niti štabni tovariši niso bili nikdar v zadregi in stiski.
Sedanje razmere so vso zadevo popolnoma prevrgle. Kar naenkrat so odločilni komunistični vodje morali ugotoviti, da nek dal tako opevani »idealizem« komunističnih tolovajev vedno bolj bledi in izginja. Vedno iste pesem; porazi, porazi, dezertacije, izgube... Razumljivo; razbojnike so učili krasti, ropati, moriti in tega se jim sedaj ho če; dobro namreč vedo, da brez tega ne more biti komunistične vojske, s tem se je povzdignila, se vzdrževala in ji grozi konec, če tega več ne bo imela. Krasti in ropati ne morejo več, deloma zato, ker so večino prebivalstva, kjer se večkrat mude, že poipolnoma oskubili; drugod pa domobranci budno pazijo nad življenjem in premoženjem prebivalstva. Nekje pa morajo dobiti, čc hočejo živeti.
To pot so prišli na vrsto terenci, kajti če so prej imeli in prejemali del naropanega, naj pa še sedaj dajo, tako so odločili višji tovariši. Zato se je obesil; vsa komunistična drhal kar na terence. Ker vedo, da je zanje to težka preizkušnja »narodnega idealizma«. jih pitajo z obljubo o skorajšnji zmagi: »Na pragu svobode dajmo vse, kar moremo za našo vojsko« nadaljuje omenjeni letak. Kakšno pa je mišljenje komunističnih somišljenikov o teh obljubah svobode in potrebnih žrtvah za dosego zmage, zelo lepo pokaže primer, ki se je zgodil pri komunističnem ropanju na Ržišču. Vzeli so vse, kar se je dalo odnesti in uporabiti. Tako so prišli krast tudi h komunističnemu somišljeniku (tokrat so seveda prišli krast, medtem ko so ne'kdaj pri drugih — po njegovem mnenju le rekvirirali za krajšo dobo in proti vrnitvi).
Možak se napravi hudo užaljenega: »Dva sina imam pri vas, pa me hočete kljub temu
okrasti; kakšno tovarištvo pa je to I« Sedaj mu je eden navzočih tovarišev tako razloži] »Veste, oča, stvar je pa takale: vaša dva fan ta, ki sta pri nas morata vendar tudi jesti Ker ju zaenkrat redimo mi, boste pač morali vi nas rediti.« Ta, pač čisto razumljiva po-jasnitev ni šla v glavo temu kmetu, obrali so qa pa kljub temu.
Ta primer znova potrjuje že večkrat dokazano dejstvo, da so se ljudje navduševali za komunistično OF le tedaj, če so bili ti »narodni« cHji v kaki ozJci zvezi z njihovim žepom ali povečanjem premoženja. Saj je bilo kar poučno gledati, kako je razvoj šel: nek-
do je poslal svojega v hosto zato, da bi napravil kariero; drugi ker je imel obljub Ijeno leipo mesto komisarja: tretji, ker je šk! lil na sosedovo posestvo — vsi trije so pa dejali: za narod moramo vendar nekaj žrtvo vati. Obljube so bile eno, resničnost drucio in sedaj se vse krha. '
Komunisti so se ravno na začetku zime obrnili k poslednjim virom sredstev — k svojim somišljenikom. Torej so že začeli izrabljati svoje zaloge, svoje telo samo, kar je popolnoma obratno, kot je to v navadi, ko se na zimo vsakdo založi, da se more preživeti do poletja. Se je že pričelo rušit! prav na nevarni točki, da ni čudno, če jim obup sili že v grlo. Up v zmago že plava nekam v pozabljenje in začenjajo se boriti zato, ker jim drugače ne kaže.
Kreis Krainbusrg
Svečanost usposobljenla za orožje v Krainburgu
Pred kratkim je Bann Krainburg der Hitler-Juqend imel svečanost usposobljenja za orožje. Udeležile so se je enote Get. NPEA St Veit Sawe in Stamm der LBA v Krainburgu. Začetek je bilo temeljno izvežbanje SO mladeničev Stamma LBA. Višek svečanosti pa je bil poziv mladeničem od strani Kreis-leiterja Pg. dra. Hochsteinerja in od strani Wehrmachtaltesten Obersta Swiatka.
Naslednji dan so se postrojili z ostrim orožjem še izvežbani mladeniči LBA-Stamma in Get. ANPEA k vežbi v boju. Osnovni tečaj se je vežbal v streljanju z malim kalibrom. Ob enajstih so se enote udeležile prvega apela Volkssturma v Krainburgu. Z bistrim umom so mladeniči poslušali jedrnate besede, ki jim jih je govoril StandortSltester. in Krelsleiterjev govor, ki ga je prevevala trdna vera v zmago. Slovesnost je zaključil kot tekma med učiteljiščem in NPEA izvedeni pokrajinski pohod nad 4 km z ostrim streljanjem, pri katerem je zmagal NPEA na podlagi svojega boljšega uspeha pri streljanju.
Vseh prireditev so se udeležili častni gostje stranke, države in oborožene sile, ki so se živahno zanimali za izvežbanje in vsi brez izjeme občudovali brezhibno držo mladeničev in njihovo veselje do službe, H koncu prireditve je pozval mladeniče tudi K-Banniiihrer Salbrechter.
Krainburg. (Predavanje Karla S p r i n g e n s C h m i d t a). Bil je poseben doživljaj, ko je pisatelj Hauptmann Kari Springenschmidt pred nedavnim v okviru predavateljskega večera bral iz svojih del pred številnimi poslušalci, med katerima sta bila tudi Kreisleiter Pg. dr, Hochstsiner in StandortSltester. Kari Springenschmidt prav dobro pozna življenje svojih dragih rojakov na Tirolskem in Salzburškem ter nlihove radosti in skrbi; zato se mu tako odlično posrečijo opisi iz narodneaa življenja. Jedrna! in premišliujoč humor navdnia mnoqe izmed njegovih kratkih pove«tl, ki so tako narav-nopristne, kakor da bi bil človek sam pričujoč pri dogodkih. Vsi poslušalci so mu zategadelj morali slediti, čisto vseeno, ali je f-.'o za resne ali vesele komade. Posebna
opn'-'.v je bil opis kre-^osti nemških žen v junaškem prenašanju njihove srčne boli. Njegovi zabavni opisi iz vojaškega življenja, ki jih zna redkokateri tako v srce segajoče pripovedovati kot on, so tudi ugajali. Med raznimi življenjskimi slikami je Singschar učiteljišča zapela prisrčne narodne pesmi. Prireditev je res razveselila. Kreisleiter Pg. dr. Hochstsiner se je pisatelju prisrčno zahvalil.
Radijska poročila zračne zaščite (Draht-iunk) ne nadomeščajo svaritve! Napak stori tisti, ki v zmoti nad njihovim namenom, da pouče, kako se razvija položaj letalstva, poišče zaklonišče šele takrat, kadar napovedujejo neposredni prilet sovražnih letalcev. Kadar zadoni znak »letalski alarm«, je treba takoj v zaklonišče, čisto vseeno, kje se po ra-d'jslcsm poročilu nahajajo sovražni letalci
Tudi v planinah je treba upoštevati navodila o zatemnitvi. Zatemnitveni predpisi ne veljajo v dobi sedanje vojne samo za mesta in večje kraje v obljudenih predelih, temveč je treba upoštevati dana navodila tudi v, planinskih krajih. Tudi posamič ležeče kmetije v planinskem svetu se morajo držati zatemnitvenih predpisov, kajti kjer je svetloba, je tudi življenje. Življenje pa je v dobi letalske vojne izpostavljeno povsod tam, kjer se javlja kakor koli, torej tudi s svetlobo. Zatemnitvene predpise je treba zaradi tega tudi v planinskih krajih upoštevati z isto vestnostjo kakor drugod v mestih in na deželi.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
s Srednje Nemčije pošiljajo svojim staršem, gorenjskim fantom in dekletom prisrčne pozdrave: Gefr, Podjet Jernej iz Go ditsch, Gefr. Pauli Peter iz Mannsburga in Gren. Klauschek Josef iz Obergamlinga,
Fkodhinsko krostikn iz Gorenjske
ZwischenwSssern. Rojstva v mesecu oktobru; Oskar Franz Turk, Wasche: Michaela Richer, Sohlebe; Rafaela Richer, Schlebe; Maria Sor, G6rtschach. — Umrli so: Johann Te-pina, Preskaj Johann Alitsch, Wa«che; Rafaela Richer, Schlebe.
Zirklach. Rojstva v mesecu oktobru; Pe-tei Suppan, Kerschstetten; Franz Groschel, Grad; Johanna Prosen, St, Martin; Franziska
Jersche, Ulrichsberg; Maria Slatner, St. Am-brosius. — Umrli so; Alois Gaspirz, Nieder-feld; Cyrill Gaspirz, Kerschstetten; Anton Plewel, Salog; Joliann Ster, Oberfernig; Alex Robas, Zirklach; Josef Jurjevetz, Mile; Michael Dobouschek, Sidrasch; Bartholomaus Vomberger, Zirklach; Johann Dobniker, Oberfernig; Marianne Nowas, Ulrichsberg; Franz Doliner, Poschenik.
Veldes. Rojstva oktobra meseca; Maria-Franziska Scholer, Josephine Lilek, August Koziantschitsch, Helmut-Hubert ObschoWski, Josef Jereb in Johann Wester. — Umrli so: Anton Zajtsch, vojvodinja Marie-Antoni« Mecklenburg-Schwerin, Franz Krentschitseđi in Jakob Slivmik in Paula pl. Schwab.
Predassel. Rojstva v mesecu oktobru: Anna Masten, Walentin Lebner in Josef Sajowit«, vsi v Freithofu. — Umrli so: Katharine Sa-jowitz, Predaissel; Helene Bitenz, Kokrltzi Johanna Tschimscher, Orehoule.
svetu
Predsednik Nacionalne Kitajske Vančngvaj
je dne 10. novembra umrl v starosti 62 let na Japonskem, kjer se je mudil zaradi zdravljenja.
Na Španskem je padel prvi sneg. Nad A vilo je divjal v torek s®ežni vihar, ki je spremenil vso provinco v teku treh ur v zimsko pokrajino.
V okolici Turina je umrl zgraditelj prvega italijanskega letala, ing. Darbesio. L. 1910. je zgradil letalo, ki je izvedlo svoje prve polete na rimskem letališču Centocelle, pod vodstvom takratnega nadporočnika Gavotti-ja. Dosegel je za takrat neverjetno višino 80 metrov.
џтжж џжоВ*
14-5 em grofi und so deutlich soli sie sein, wie hier abgebildet.
In den Pockkammern und auf den Eahnsfeigen muB die Postleitzohl audi nachts und bei schlechtem licht gut les-bar sein, wenn das Paket
schnell ankommen soli. In derAbsondvrangab* undouf den PflVetknrten istdlfe ktelnere, fur Briefsendungen geltende Form der Poitleilzahl anzuwenden.
A Л! T > T Г H E В K K Л N N T M A C H Г N Г, ?' N
n*i»cltabr»lM »m die Absohnltte 2 1 nnd Z 2 d*T Orandkarten fttr dia 69 BnteUanraperiod*
Unter Bezujtnshme aut die In obiger Angelegenhelt m folate Л'вг1а«1ћагиЛ« in der Prewe wird bekanntsegeben. da(5 die AoRihe von Rindfleisoh auf die Abschnitte Z 1 und Z 2 der Grundkarten fUr die 89. Zuteilungsperiode in der Zeit vom 13. bis 25. XI. 1044 zu erfolgen hat. Nach dem 2S. XI. 1944 dart eine Belieferung dieser Abechnitte nicht mehr erfolgen.
Klagenfurt, den 9. November 1944.
IiandaaernUinuiiraamt XHniten.
Allreineln* Ort«kr»nk*nlcu*o ftir den Xelohsgaa Karnten, Klugentart ■oslalTenlobenincakiuwe fttr die beietxteii Oeblete Karnteni nnd Жг«1па, Xralnburf X—IM	Klagenfurt. den 10. November 1944.
ЖИ Xnukeaordnnnff
Die Ton mir fUr die beiden obenbezeiclmeten KusHen bzw. deren Mitgiieder erlassenen Krankeiiordnungen vom 1. VU. 1943 ergftnze b%w. Snderc l<h wie folgt:	.,	,
Dem Abechnitt III wird eln neuer Abmatz 14 hinzugefugt: »Die Vereicherten haben »ich, aolai^e eie arbeitxunffihig •ind. mindeetena alle 7 Tage beim Kas«enarzte vorzumteiien.«
Dem Abechnitt IV wird folgender neuer Abaatz 4 hinzugeftlgt; »Bel elnem notwendlg werdenden Aritwechsel haben eicJi die 1№Wcherten ^teetene innerhalb drel Tagen bei dem weiterbehan-<Mnden Ante zu meiden.«	.. ^ ^ .. . . .. _ ^
Ira Abechnitt XVII wird der Weherige Ab#*W J, zwelter Bat*,
wie fol^ geHndert:	. ^	. _,
»Die Audgehzelt darf aVch nur »wtochen 9 wid IJ Uhr oder mwl-aehen 12 und 16 Ulir erstrecken.t	. „
Dieee Bentimmungen treten mit »ofortiger Wirkung in Kraft.
Der I,elter: gez Anton Tropper, Verwaltu4R.4direkl<)r.
lAHVAIiA
Ob priliki tragične emrtl mojega soprog«
ВШ)01>ГД жижжж
.чега prejela od veeti »tranl toliko dokazov prierCnega «o-^ii^tvovanja. da ae ne moreni zahvaliti vmakemu p&aamez-niku. Zato se tem potom prav iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem mc/jega nepozabnega moža, za vea trud in veliko #krb zame. za udeležim pri pogrebu in darovanje vencev ter za vse izraze tovari*tva v teh težkih urah. - Posebno zahv.ilo 'zrekam g. direktorju učitelji-.Va, dr. Koechierju. Kreisleiter Ju dr. Hoclistelnerju, vsem domobrancem, kakor tudi tc*vn rišem pri SA, SD. policiji In vojaitvu. nadalje vsera političnim voditeljem, kakor tudi učen-■*m In učenkam učiteljišča. Ve ika udeležba prt pogrebu in •iki ene besede. Izražene ob gro Im mojega soproga, so ml bil' 'lajlcpta tolažba v moji bc/li, ki jo i-azume samo tleti, W je pu /.iiul mojega mota.
Krainbnrf, v novembM 1841.
Zrna Xnm«ar.
HALI OGLASI
s L 11 Z B O DOBI
i Tanswart-Ehepaar ftlr Htius^ und (iRrten geeticht. — SchriftUrhe oder permAnlIche Bewerbungen bel Pflelderer, Obstwerk Oberkrain. Podnart.	7216
Oš#nj#n#g» hišnika iščemo sa hlfto in vrt. - Plmmene ali oeebne ponudbe je podati pri Pfleiderer, Obetwerk Oberkrain. v Podiiartu.
Sprejmem takoj vet itepario ва delo na dom — Paul Cberedet,
Srhnhfm trik Kra<nVrr<T	1
jv V globoki žal-isli иаж-нпји mo veem scrodnlkom in prijateljem, da emo namesto veno-lega svidenja prejeli žalomtTiu veet, da Je naš ljubi min, brat
KONTSCHAR ANTON.
0afreit«r, dne 2G. avgusta 1МЛ padel, zatlel od vovraine krogi r iia Vzhodu. - SnlvHj eladko, iin' /Itttt Toiifek! Naj TI bo Ulik. tuja *emlja!
Tnl grm, dn« И. okt. 1M4. Tvojega daljnega groba ae нри minjajo; Mojoča mama, iMtri Ггалока In Ivanka In »orođnlkl
7erioo, ki bi hotela priti nn dom, ii6« za takoj Geory Siiutmao, Bad-ga### 12, Kralnbnrg, 4398-1 PRODAM	Fi'epronto 18-letno dekle > »talno alnibo kot goapodlnjaka pomočnica, šeli resnega znanja z enako preprostim, a aimpatlčnlm fantom z namenom poznejše šenitve. - Do-pUe na K. Bote, Krainburg, pod »Ljubljančanka«. 4365-21
Gu^uliicKu konju, liubio t In гчцч пека. prodam za 50 RM, ev. zame-n,1am za fevlje. Franz Ambrož. Knn4bm-,4-Wart 173. 4359-6	
	Funt, kt je dovršil 31 lei. premoš-nlh ataršev, želi »poznati gospodično od 18 do 31 let staro, ki se s rearim dogovoroDi odloči v bodočnost. - Naj se javi s sliko na K. B., Krbg., pod »KI je zelo priljubljenega srca«. 43R4-21
Odđ»m vet pIo£evln»«tUi kant po 10 kf, rune mode, ter nove kadi (ikafe) ved vrit velikoatl. - Kern A., tovarna kekaov, Kralnbnrg, .	
4414-7 Prodam kravo, dobro mlekarloo, ki bo letoa v decembru teletUa. - Oe-baaohek Fraiialaka, Trboje 78, po-*ta riodnlff, 43<K)-6	Vdovec z 3 in pol leta starim otrokom bi šelel spoznati dekle ali vdovo od 36 do 40 let staro. • Besno misleče, ki ljubijo otroke, naj pošljejo ponudbe na K. B., Krbg., pod »»Dober moš«. 4382-21
Silili konj (belec, 13 lyt atar; ae takoj proda. - Hntfabrlk »Sealr« A. a,. I>a«k a. d Zaier. 7214	
	Katera gospodične ali vdova, stara do 50 let, % malim posestvom, bi hotela dopisovati se s fantom, starim 50 let. Poznejša šenitev ni Izključena. ■ Pišite na Karawanken Bote, Krbg., pod šifro »Osamljen«. 4400-31 IZGUBI, JENO
Nov kinoaparat na atmjo 300—330 voltov In štiri 16 mm filme prodam aa 9 00# — KM. - CK>atUna Prlni, »Oattej«, Wart, ZrWnbnrg. 4404-8 KUPIM	
Kupim še dobro ohranjeno omaro. Mailov v X. Bote, Krbg, 4409-7	
	Ifa potu od kolodvora Krainbnrg do Ooldenfald j« bilo ignbljenos večja denarnica z dokumenti in ilvU#klinl kartami, ena manjša de-mumloa in oifaretna doma. Foite-neita najditelja naprošam, da odda najdene predmete na naslov, ki je v dokumentih, ali na upravo X. Bote, Krainburg, proti visoki na-gradi. 4377-22
Kupim akobelnlk (Kobelbank). -Jakob Fangeraobek, Wart it. 109, Kraluburg. 4403-7	
Kupim brejo kravo, U bo kmaln povrgla. . »upam Ггапж, Sreg it. 7, F. Krainburg. 4392-7	
Badio »Tolkaempflinger« kupim ali dam manj dobro moško kolo. - »#. A.«, SeetandatraUe, Barake Slaveti, Krainburg. 4395-7 M K N .T A M	
	Izgubil sem Kennkarto na ime Johann Sajowits In Tolksbnnd-karto, Iiuftschutzkarto In tobačno karto. - Pošten najditelj naj odda Isgublleno proti nagradi na JK »ralnbnr*. 437S— Pozabila sem dne 28. oittobra v po-noldanaltem v1b1<u ob 10. uri iz Kla-eenfurta—ARIing pioti Stcin. črne otroSke čevlje na Pf/.nK.^chcin 33. Poštenega najditelja prosim, da Jih odda proti nagradi na K. Botp, Krnmburg. «72-22
Dobro ohranjen šelezen štedilnik na 3 obroče zamenjam aa enako dober šivalni atrojl Baillka ae Izravna po dogovoru. - Ponudbe na K, Bote, Krainburg. pod 4394-15.	
Menjam čevlja gojzarloe št. 41 aa športne čevlje At. 40. - Zglaiite ae pri Sonc Maria. Kankerwe* it. S, Krainburg. 4401-15	
Menjam ilmnloo (modroo), lepa bela šima, aa moško kolo. — Vdir Aloia, Am Kang 149, Krainburg. 4419-15 Z K N T T V E	V trgovini Bgger, vulgo Koschelj, r Neumarktlu sem dne 31, oktobra dopoldne iBgubll listnico i večjo vsoto denarja (2 banko\ за po 50 Relflismark, oalnlo гакПСпо). Ker sem siromašen delavec, prosim najditelja, da ml denar proti dobri »afradi vrnel - Andreas Meglitsch, Vodloe 9, pošta Breelaoh.
I Ukilu dakle, laučeiia v frlaenkl itrokl, dobra goapodinja, il kali apoinati resnega fanta v itkroati do 96 let v avrtao роаже'## •anltm S<4>la« na K. #ot#, Kralnbm«, po* »Fr»i koraki k ававК. Мвв-П	
	Oseba, ki Je T soboto popoldan vael# aetaik v tagovlal mrtj«, Je mproiaa«, *a #a vrme рмИ ma- gnM M Ж, a., Krt«, 4fm-«
i Tanswart-Ehepaar ftlr Htius^ und (iRrten geeticht. — SchriftUrhe oder permAnlIche Bewerbungen bel Pflelderer, Obstwerk Oberkrain. Podnart.	7216
Oš#nj#n#g» hišnika iščemo sa hlfto in vrt. - Plmmene ali oeebne ponudbe je podati pri Pfleiderer, Obetwerk Oberkrain. v Podiiartu.
Sprejmem takoj vet itepario ва delo na dom — Paul Cberedet,
Srhnhfm trik Kra<nVrr<T	1
Dne Б nov. sem Izgubil od Safnltz do Gastelnnkega klanca Kennkarto na Ime Bloa Jaknpitmcb in druge dokumente. - Pošten najditelj naj vne skupaj odda proti nagradi v mlekarni Felsendorf (ftlrče).
4396-S2
OanxoJjena oieba, ki si .je prilastila (vzela) »Kleiderkarto« na ime Stanislava Dolenz, Al Hack, se poziva, da jo takoj vrne lastnici, sicer bo fledila ovadba.	4888-22
V »oboto, dne 14. oktobra Ш4, sem pozabila v vlaku, ki pelje iz Kla-genfurta ob 7. uri do Radmanns-dorfa, dežni plašč. Poštenega najditelja naproAam, da ga proti nagradi vrne na naslov: Jožica Pod-gorschek, SuchBdole 61. P. Komenda — Stein.	7185-22
Dne S. nov. sem zgubil v Krainburgu črno denarnico in Kleider-кнКе na ime Romich Miehu^. tobačno karto, legitimacijo od firme Zftbret in nekaj denarja. Ker sem HlioniaSen delavec. proMim poiie-nega najditelja, da vse to odda na
K. Bote. Krainbure:._43S7-22
Da# 3. nov. #em v	zgu-
bila 8 Xl»ld«rkartl na im« Olo-botmchnig, Hraaohe, 3 JCleiderkart« na ime Rebolj, Seebach 39 in 1 Klelderkarto м ime Stirn. K6r nem revna potovka in karte niso bile moja laat, proeim najditelja, da jih vrne na Karawanken Bote. Krainburg. pod 4893-32.
Dne Б nov. sem Izgubil od Safnltz do Gastelnnkega klanca Kennkarto na Ime Bloa Jaknpitmcb in druge dokumente. - Pošten najditelj naj vne skupaj odda proti nagradi v mlekarni Felsendorf (ftlrče).
4396-S2
Srfolgreiohe Husiseii- u. Schwaben-bekiimpfung Ubernimmt Sch^dlingi-bekampfungAantslalt A. S t r e i t, Wien, II. Taiidelmarktgasee Nr. 8, Telefon: A 47-0-86.	7141
R
Z
N
O
Murklt ill Cei-WKM variijeiii in^.cvkP pred ptiftl in boleznimi. Suha uporaba ne Škoduje kalem, žetev po-plafa delo. Dobi se pri: >Иегте.ч« Ing. I. Jangcha, Krainburg. .wio Morkit varuje setev pied pllM. Ravno tako enoetaven v uporabi kot Cere»an, suho praMvo, ne škoduje kalem. Dobi se pri:.»Hermea«, Inif. I. JanachH, Krainburg. fiMl
V R R M I S ( M T F S
Vor 70 Jahrolt eijiru^u-lim tieutriiт"* Chemlker Dr. Frledrlrh ven lluyden »um erstenmal In der Geachlchte elnen Hfilldtoff, »ynthctlache Sail-oylnlture Induatrlell. Heute alnd die Rynllietlnchen »HeyrtenV-Arznetmlt-tel da* unenfbehrllohe RtlntzeuR dee Arzte* Im Kunipf inn die OcBund-nrhullung dea denl»i'lien Volker
7127
THrlloh kommen die BeschwArdrn. daB Brauae-Fedem melten werden Drum pfleK« »I* und halt' rein, 44« Ruatloa und Olto-Mm.
Bmmm A Oo^ аиаШа.
Modopharni-Arxudimlttel suid trcue Heifer Hirer Gesundheit. Medo-pharr/l-Arzneimittel sind nur in Apotheken erhUltlich. Medopharm Pharmazeutische PrJiparaie. Gesell-schnft m b. H., MOnchen 8 7105 »LedanflUar« (die stttrkeiulen Ma-gen- u. Verdauungatropfen) kOimen nur besnhrKnkt ei*zeugt werden. Seien Sie epanium; auoh ein klei-uea Quantum bat voile Wirk.Htuu-kelt. In Apotheken erhUltlich. — Er/eugung: »Schubert«- Apothek#, Wieii XIl/82, Glpr^terga^ee 6. Errlefmarken-Sammler verlangen Уо-fort koatenloe eoeben erechienene Neuheiten- Prelsliste. Alles darln Angebotene ist promptest Ileferbar durch Joflef Kunz, Wien 56, Post-fach 113/1'48.	7178
trngewohnte* wird leicht.' wenn man es gern tut und zu seiner eigenen Sache macht. So gewlnnt man much Arbeitsfreude, erhklt elch Geeund* belt und Spannkiaft. - Yeate Burger. deutflche Ileilmittel aus frl-schen Pflanzen. Yeatfabrik Werni-gerode.	7122
Vnwiigbar aber a\iflechUBKebend 1st die Idee der juiigen Nationen im heutigeii Schlcksalskampf. UnwKg. bar mind die Spuren an Hormonen, Knzymen oder Vltaminen, die den Erfolg elnem Arinelmlttels ent.schei-den kOnnen. - LangJUhrlge Brfah-riingen atehen una zur Brkennung dieser hochwirksamen KrBfte zur Verdigung. - Dr. BSadana & Co.. Arziielmlttel aus Frisclipflanzen auf doiitsohem Boden gewomien. 7104 Erhaltnng d*r Arbeltalaiugkett ^г-fi/nlerl re<'htzeltlge uiid dumlt apar-fame Anwendung der Heilmlttel. Bel Astlima-Beschwprden genugt mitunter Hchon eln halbes vBreH-kriMilz-AHthmn-Piilv''« "Is Vnrbeu-Kung. - ErhUltlich nur in Apotheken In Piii kmigc" villi 0 90 RM an. Brellkipuiz K. Berlin. 7218 Dnukel	ZuA Aaclie-
AuHiirlimen liat man wolil nie welUrf SchUrzen gelrugeii, Ab«r ee glbt nodi viele niuleie Oelngen-helteii, bel ileiien wir helle WHsche, Kleider, HiiiMen, Mentdeu veriiiai-ileii aiilllen. Mm'lien wlr's rirhtig: beugen wir allzu raaclier Be-Bchmutzung vor, irnlem wir »Dun-kel« den Vorzug geben! NicM nW Detii Beataiid v\ WUaohe. тиЛ — aw MlMkarta đamkt #a DW WOO